205. številka.
Ljubljana, v četrtek 6. septembra 1900.
XXXIII. leto
jghaja vsak dan zvečer, Izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden meeeo 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša pofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, & se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga fit. 12. Uprsvnlštvu naj se bla< govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Hrvatski katoliški shod.
Pred meseci, ko se je prvič raznesel glas, da se v Zagrebu priredi hrvatski katoliški shod, izrazili smo mnenje, da ta shod ne bo rodil dobrega sadu, nego da bo vplival na hrvatske javne razmere in zlasti na politično življenje isto tako, kakor je vplival prvi slovenski katoliški shod na naše slovenske razmere.
Hrvatski katoliški shod, ki se vrši te dni. nima tako širokega delokroga, kakor ga imajo drugi taki shodi v Cislitvanski ali v Nemčiji. Na hrvatskem katoliškem shodu se namreč niso razpravljala aktu-valna politična in državnopravna vprašanja, vsaj direktno ne, dasi bi bilo naravno in potrebno, da se je tako, kakor glede druzih zadev, tndi v tem oziru formuliral jasen program. Ni nam znano, ali se je to namenoma opustilo iz ozirov na dejstvo, da v teh zadevah ne vlada popolna harmonija niti mej strankami, ki stoje v opoziciji proti sedanjemu sistemu in so se vdeležile katoliškega shoda, ali pa je to preprečila vlada, sicer pa je to postranskega pomena, zakaj že nasvetovane resolucije in njih utemeljevanje kaže dovolj jasno, pri čem da smo.
Te resolucije v zvezi z njih utemeljevanjem so vsekakor velike važnosti, in zdi se nam potrebno, da kot zvesti privrženci hrvatsko-slovenske jedinosti in zagovorniki sknpnega ideala, združenja slovenskih in hrvatskih pokrajin v jedno državnopravno celoto, naravnost povemo, kaj o njih mislimo.
Ne bomo se spuščali v podrobno kritiko omenjenih resolucij in njih utemeljevanja. To je tudi nepotrebno, zakaj vse te resolucije imajo več ali manj jasen značaj, in se iz tega značaja lahko spozna njih tendenca.
Te tendence pa se mi ne moremo veseliti. Katoliški shod v Zagrebu se je postavil na strogo kierikalno stališče in se je z njegovimi resolucijami in njih utemeljevanjem položil temelj programu, ki ga doslej na Hrvatskem ni zastopala nobena stranka in na čigar podlagi pa se hočeš ali nočeš mora
sčasoma ustanoviti popolnoma klerikalna stranka. Taka stranka se samo tedaj ne bo ustanovila, ako ostanejo sprejete resolucije samo na papirja, ako te resolucije ne bodo dražega, kakor makula tura, sicer pa prav gotovo.
Izvršitev teh resolucij bo namreč gotovo naletela na odpor, ako ni dobri genij hrvatskega naroda popolnoma zapustil in tedaj mora priti do ločitve. Kako si je tudi misliti, da bi narod kdaj hotel šolstvo izročiti cerkvi, da bi si prisvojili tiste nazore o razmerju mej državo in mej cerkvijo, ki so se razvijali na tem shodu, in da bi priznal stališče, ki ga je zavzel shod glede narodnostnega načela.
Z resolucijami I. hrvatskega katoliškega shoda se je ovrgel velik del onega programa, za čigar izvršitev se je doslej trudila hrvatska opozicija.
Strossmayer je ustanovil hrvatsko vseučilišče in jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti na principu popolne svobode znanosti, katoliški shod pa je z zahtevo, da naj se šolstvo izroči cerkvi, ki svobode znanosti ne priznava, naravnost zatajil ta princip. Hrvatski narod se bori za svojo narodno, kulturno in politično jedinstvo v imenu narodnega načela, katoliški shod pa je tema načela zadal udarec v obraz, zahtevajoč, da se papeža vrne posvetna oblast, naj se mu vrne Rim z vsem teritorijem, kar ga je nekoč imel. Katoliški shod je s tem italijanskemu naroda odrekel tisto pravico, ki jo hrvatski narod sam zase zahteva!
To so gotovo jako značilni pojavi. Prišli pa niso nenadoma, nego so se počasi in previdno pripravljali. Tedaj, ko je sedanji škof dr. Mahnič, v svojem .Rimskem Katoliku" srdito napadal biskupa Strossmavra slikajoč ga kot nekacega liberalca, in ko je vse hrvatsko narodno časopisje odločno se zoperstavljalo Mahničevim naukom, pač nihče ni mogel slutiti, da bode kdaj v Za grebu shod, na katerem se bodo oznanjali Mahničevi nauki kot evangelij. In to se je sedaj zgodilo. Klerikalizem je v zadnjih letih na Hrvatskem precej napredoval. Zdaj dobe še jezuvite v Zagreb, da vodijo malo
semenišče in gimnazijo, v kateri se vzgoji bodoča hrvatska duhovščina.
Kakšna bo ta duhovniška generacija, si ni težko predstavljati. Že danes se lahko reče, da se bo v nekaj letih na Hrvatskem Šopiril prav tak nenaroden klerikalizem, kakor se šopiri na Slovenskem na neizmerno škodo slovenskega naroda.
če bo to na korist hrvatskega naroda, je jako dvomljivo, saj je v hrvatskih deželah troje veroizpovedanj, in že zdaj le preklicano malo tolerantnosti, gotovo pa je, da sklepi katoliškega shoda v Zagrebu ne bodo v korist s 1 o -vensko-hrvatskemu jedinstvu. Res je, da je shod počastil s svojo udeležbo ljubljanski škof, in da je gospod Povše na njemu lastni trivijalni način obsipal udeležnike z gromovitimi frazami, a kdor le količkaj pozna slovenske razmere, tisti ve, kako malo je vse to vredno. Tiste, ki dejanski goje hrvatsko-slovensko v zaje m-mnost, tiste je katoliški shod v Zagreba razočaral in osupnil, ker so trdno prepričani, da, če pojde hrvatski narod po tej poti, se ne bo samo slovensko-hrvatsko jedinstvo nikdar uresničilo, ampak si tudi hrvatski narod sam uniči svojo prihodnost. _
Preosnova našega hišnega najemninskega davka.
(Predaval odbornik dr. V. GregoriC na drugi glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani dne 18. maja 1900.) (Konec.)
Avstrijski davek na poslopja izvira iz leta 1820 in je bil 1. 1882 deloma izpre-menjen. Tako visoki najemninski davki kakor v Avstriji ne obstoje sedaj v nobeni državi na svetu, in že čast države bi zahtevala, da vendar tudi Avstrija sledi že enkrat vzgleda druzih kulturnih držav glede jednakomernega in sorazmernega obdavčenja hišne najemnine.
Preosnovo našega hišnega najemninskega davka pa si moremo misliti le na ta način, da se izpremeni iz dosedanjega zastarelega dohodninskega davka v čisti davek resničnih osebnih dohodkov iz poslopij.
Stanovanje  je   blago   kakor vsak drugo, zato se mora najemninska cena ravnati le po proizvajalnih stroških. Najemninska cena je potemtakem sestavljena sledeče:
1) Iz obrestij od zidalnih stroškov, ki so ob jednem prava najemninska vrednost stsnovanja.
2) Iz vzdrževalnih stroškov.
3) Iz davčnih prispevkov, kateri so v Avstriji zaradi izredne visokosti hišnega najemninskega davka precejšen del vse najemninske cene.
Od teh treh postavk pa tvori le prva resnični, reelni dohodek hišnega posestnika, dočim sta drugi dve prav za prav le tekoči postavki v hišnem računu, in zato se niti prištevati ne morejo davčnim virom. Tako so torej deželne in občinske doklade sicer vštete v najemninski ceni, katero dobi hišni posestnik, a je mora takoj zopet odšteti, in nerazumljivo je torej, kako se morejo smatrati kot davka prosti dohodek iz hišne posesti, in kako morejo biti podvržene hišnemu najemninskemu davku.
To si moremo razlagati le na ta način, ker naš hišni najemninski davek kot dohodninski davek obdavči ves znesek ne glede na to, ali je ta tudi resnično dohodek davkoplačevalca
Z vso odločnostjo se mora torej zahtevati, da se slednjič vsi direktni davki preosnujejo v jednakomerno obdavčenje s tem, da se bode oziralo le na istinite osebne dohodke. Temeljite spremembe, ki bi bile v to potrebne, naj ne strašijo nikogar. Stari pridobninski davki ne smejo več obstajati kakor davčne mumije poleg sumarično cenjenega splošnega osebnega dohodninskega davka.
Iz povedanega je samo po sebi umevno, da se morejo deželne in občinske doklade po preosnovi hišnega najemninskega davka računati le kot čisti davki od resničnih osebnih dohodkov iz hišne posesti in se morajo torej n. pr. pri odme-ritvi deželnih doklad od kosmate najemnine poleg vzdrževalnih stroškov odšteti tudi v prejšnjem letu plačane občinske doklade in hišni najemninski davek, pri od-meritvi občinskih doklad pa se morajo odšteti poleg vzdrževalnih stroškov tudi v
LISTEK.
Josipa Stritarja „Dodatni spisi".*)
Spisal Slavko Filipi d. I.
Josip Stritar stopa s to zbirko pred Bas kot polemičar. Leposlovje stoji v ozadju, osebni nazori avtorjevi imajo prvo besedo. Tako je že v prvem delu, z lir-SKimi poezijami, ki obujajo ponekod spojin na Rilckertove .Geharnischte Sonette". slasti BDunajski soneti* narede ponekod vtisk, kakor bi bili onim nekoliko sorodni. Večinoma je to polemika v rimah. Pisana J8 jako živo, oblika, ki jo je Stritar vedno zelo čislal, je brez ugovora; ali mlajša generacija, ki ni sodelovala v onih domaČih Političnih bojih, razume le malo te dnevne poezije. Trajne vrednosti je v .Dunajskih sonetih* pač dovtipnost in pristna strast. Zdi ae mi, da nekatere snovi, ki jih je Stritar porabil, sploh niso zelo primerne 2» poezijo. Pri večini .Dunajskih sonetov"
*) Izdala Ig. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg.
pa bi moral mlajši, in morda tudi marši kakšen starejši bralec, vzeti časopise one dobe v roko in prav pridno po njih brskati, da bi razumel to poezijo.
Dnevnega pomena so tudi druge pesmi, ki so izšle ob raznih prilikah kot prave prigodne pesmi. Tudi največji pesniki so se večkrat postavili v službo dneva kot „Gelegenheitsdichter", ali gotovo v6 Stritar sam, da take poezije nikdar ne morejo biti tako pretenzivne, kakor one, ki so spisane bolj .sub specre aeternitatis". Za to jih je menda tudi uvrstil med dodatne spise.
Izmed poezij te zbirke se mi zdi najvažnejša »Olga". Novela v verzih. Lepe, čiste rime, ali da je Stritar napisal to no velo v nevezani besedi, bi bilo težko, povedati kaj o njej. Realistična struja se morda res nekdaj umakne novim oblikam pisateljevanja — kdo bi hotel biti prorok ? — ali toliko je pri nas vendar vplivala na književnike in na bralce, da nam tista romantika, ki veje iz »Olge", ne more več zadostovati. Pesem obsega v posameznostih marsikaj lepega. Nekatere momentne slike iz narave so prav dobro zadete, tu in tam se najdejo prav lepe misli; na mestih
se kaže zdrav humor. Radi verujemo, da je mogoče, kar novela pripoveduje; ali to nam je premalo. Zgodi se preveč, da bi nas zadovoljilo vse, kar je resnično. Olgi in pa tistemu .nerodnemu učenjaku" je morda vse, kar oni verzi pripovedujejo, važno; gotovo. Ali čitatelju, ki Človeško čuti in ki bi v enakem položaju znabiti mislil, da na vsem svetu ni važnejših dogodkov od njegovih doživljajev, se zdi ta tuja usoda premalenkostna v primeri z obsegom spisa. Vrednost) »Olge" tiči torej le v obliki. Kar se tega tiče, je Stritar pač velik mojster. Kakor je bil vedno strog napram dragim pesnikom glede forme, tako tudi napram sebi. Vendar pretiranost vsebini kaj lahko škoduje.
Tudi o .Drobižu* — zbirka .ksenij" — se mora enako soditi; prav dobre stvari so vmes, pa tudi take, ki izzivajo močno nasprotovanje. .Mrtvaški ženin" je lep prevod iz češkega po Erbenu.
Med prozaičnimi spisi je na prvem mesta berilo o Levstika Za ta spis zasluži avtor toplo hvalo. Mnogo krive sodbe je s tem popravljene in karkoli se bode Se o Levstika pisalo, se bode vsaj deloma moralo naslanjati na Stritarjev opis zna-
čaja tega nesrečnega našega pisatelja. Le škoda, da čitamo v tem smisla morda nekoliko preveč — ne o Levstiku, temveč o Stritarja.
Ostali sestavki v prozi: .Nova pota", .Dunajska pisma" in .Kritična pisma" so vseskozi polemična. Ne gre se torej za slovstveno oceno teh spisov, temveč za nazore, ki jih Stritar v njih izraža. Brez obzira na stališče moramo priznati jako živahno, temperamentno pisavo; v stvari pa se naša mnenja pogostoma ločijo. Ako konstatiram, da Stritar ni absolutno kou-sekventen, ne izrekam s tem graje. Doslednost je pogostoma samo znamenje slabosti. Errare humanum est, in razven papeža ga ni nezmotljivega človeka na sveta. Zdi se mi veliko bolj dostojno, zmoto, kadar jo izpoznamo, priznati, kakor pa zaradi nekake abstraktne doslednosti svojo trobiti, tudi če že sami vemo, da melodija ni prava
Stritar je napisal mnogo o modernih literarnih strnjah. Spominjam se nekaterih pisem, ki so našla pot v javnost V njih je Stritar blagoslavljal marsikaj, kar še v dodatnih spisih preklinja Ta je avtor Se velik nasprotnik .moderne", zlasti Zola mu
/s
prejSnjem leta plačani zneski za hišni na jemninski davek in za deželne doklađe.
Kar se tiče tega, kako bi vplivala ta omenjena preosnova na visokost hi Snega najemninskega davka, bi se ta davek že sam po sebi zmanjšal, a bi bil vendar Se vedno večji kakor v nemški državi.
Čisto krivo je mnenje, da bi se hišni posestniki vsled znižanja hišnega najemninskega davka kaj obogatili, kajti cena stanovanja se ravna po tem, koliko stranke po njem povprašujejo ali koliko ponujajo.
Sploh pa ima hišni najemninski davek radi potrebnega dela pri hišni upravi bolj značaj pridobninskega davka in bi se moral torej tudi meriti le s precej višjimi davčnimi postavkami pridobninskega davka.
To poročilo St. Poltenskega društva hišnih posestnikov končuje z besedami:
.Slednjič opozarjamo pa hišne posestnike avstrijske, da se pridružijo tem pravičnim zahtevam ter zahtevajo z ustanovitvijo krepke organizacije in z energičnim vplivanjem na naše zastopnike v parlamentu, to že davno potrebno preosnovo naših hišnih davkov.
Jaz mislim, da se more tudi naše društvo hišnih posestnikov v Ljubljani povsem pridružiti tem izvajanjem. Ako več krat obravnavamo taka vprašanja, ki se tičejo splošnih interesov, se bodo tisti, ki so pri tem vdeleženi, bolj tesno oklepali drug druzega. Če se to zgodi sprva v pro-vincijalnem ali mestnem društvu, je s tem storjeno že prvo delo za resnično uspešno gospodarsko politiko v državi. Kajti le če so predpogoji za pametno gospodarsko politiko tukaj, le tedaj moremo korakati dalje k reševanju večjih splošnih vprašanj. Pojdimo po tej poti medsebojnega podpiranja in spoznavanja, da je prepotrebno, da skupaj držimo ne le pri nas, temveč tudi drugod; umetno skovana nasprotstva nešte-vilnih strank in narodnostij v Avstriji naj izginejo, saj gotovo ne koristijo skupnim interesom prav nič, temveč le posameznim osebam in stanovom. rvćtfH si-j-rov, Bspoznavaj sebe samega", — je bilo napisano na delfiškem pieročišču. Kako lahko bi bilo v interesu skupnosti, če bi se držali tega izreka. Sicer je pot do spoznanja samega sebe precej dolg, trnjev, kajti to spoznanje zahteva poprej bodisi pri posamezniku ali pri narodih nekako .Sturm- und Drang-perjode'. Upajmo, da bodemo imeli pri nas v Avstriji kmalo to perijodo za seboj, da se nam odpre širno polje gospodarskega dela v interesu posameznih stanov, v interesu naše skupne monarhije.
V LJubljani, 6. septembra.
Razpust državnega zbora
je, kakor poroča .Neue Freie Presse", sklenjena stvar. „Grazer Tagblattu" pa so brzo-javili z Dunaja, da cesar Še ni odobril Korberjevega predloga, naj se parlament razpusti. Splošno se govori, da se odloči cesar šele potem, ko se vrne z manevrov v Galiciji. Potemtakem bi bila kriza odgođena ali raztegnjena na tri tedne. Baje so Poljaki in nemški klerikalci proti razpustu državnega zbora, ker marsikak poslanec izgubi svoj mandat ali pa ga obdrži le z največjimi denarnimi žrtvami ter s pomočjo
je pravi izmeček pišočega človeštva. Znano je, da ta Stritarjeva sodba ni bila osamljena; saj je še dandanes vse polno kriti-čarjev, ki ne najdejo v spisih velikega Francoza nič druzega, kakor pornografijo. Tako nekako je tudi Stritar takrat sodil. V .Drobižu" mu je že posvetil poseben verz:
Če res francozki so ljudje vsi, kakor ta Zola nam pravi, atlantsko pride naj morje ter vso zalego to odplavi.
Danes vemo, da je Zola pač eminentno francozki pisatelj, ali takih ljudi, kakor jih on opisuje, najdemo tudi med Germani in Slovani in drugimi narodi. Pa danes ne sodimo Zole samo po romanu „Nana", in vemo, da zna, in da rad z navdušenjem in z vso nedosežno krasoto svojega jezika opisuje dobroto in plemenitost, kakor z vernimi barvami slika podlost in grozoto, ne ker bi mu ugajalo, brskati po gnoju, temveč ker hoče poboljšati in vzgajati.
Pač pravi Stritar, da to ni naloga umetnosti, poezije. Ali ta je avtor nedosleden, ne iz boljSega izpoznanja, temveč iz strasti. Tudi njegovi »Dunajski soneti" niso taki, kakor on hoče, da bodi poezija
vlade. Zategadelj skušajo baje zlasti Poljaki odvrniti pretečo nevarnost. V to svrho so šli h Korberju poljski voditelji Dzieduszvcki, Kozlovvski in Bilinski. Danes pa pride še Jaworski. Nemci trdijo, da bo Korner odstopil, ako cesar njegovega predloga glede razpusta državnega zbora ne sprejme. aNeue Freie Presse" poroča, da se bodo vršile nove volitve kmalo po razpustu, .Neues Wiener Journal" piše, da se razpišejo nove volitve vsaj osem tednov po razpustu, radikalni češki listi pa menijo, da se bodo nove volitve izvršile v prvi polovici decembra Krvavi izgredi v Sarajevem. .Narodni Listy" poročajo o velikih izgredih in pouličnih bojih v Sarajevem v predvečer sultanovega jubileja. Mohamedanci so se že dalje časa pripravljali na proslavo jubileja Abđula Hamida. V predvečer so bile vse džamije okrašene z raznobojnimi svetilkami in lampijončki. A tudi privatne hiše so se pripravile na veliko razsvetljavo. Zlasti lepe so bile ulice Sarači, Bazrdjanv in Daš čaršija, kjer so bile videti ovenčane podobe sultana in napisi.  Okoli 6. ure so začeli hoditi policijsti od hiše do hiše ter sporočali, da je prepovedano razsvetljevati na slavo sultana. Mohamedanci so odgovorili, da jim ne sme nihče prepovedati proslavljati svojega suverena in glavarja svoje cerkve.  Prepovedi ni poslušal nihče. Črez pol ure je bil razsvetljen ves mohamedanski oddelek mesta. Policijsti pa so začeli ugašati sveče in lampijončke, jih jemati doli in razbijati. Mohamedani so glasno mrmrali. Kmalu so se zbrali na Baš-čaršiji pred Ima-retem ter napadli   policijo. Policijski straimojster jebil teškoranjen in prenesen v bolnišnico.  Ostali policijsti so morali bežati. Nato je poklicala policija ognjegasce. Ognjegasci so prišli z brizgalnicami ter začeli brizgati na razsvetljena okna in povsod kjer so bile luči. To je razkačilo Mohamedance še hujše. Naskočili so gasilca in v desetih minutah so bile razbite vse brizgalnice. Na povelje vlade je tedaj prihitelo troje kom-panij vojakov, ž njimi pa je prišla vsa policija in oddelek orožništva. Vojaki, policijsti in orožniki so naskočili narod z bodali. Mnogo je bilo ranjenih, vojaki so šli preko njih. Končno je bilo ljudstvo razgnano in ulice zaprte. Seveda je mohamedansko ljudstvo sila razburjeno, zato se je bati v Sarajevem in drugod novih nemirov. Iz cele Bosne in Hercegovine so odšle v Carigrad deputacije čestitat sultanu. Morda je to razjezilo vlado in policijo. Kallava so ti nemiri jako blamirali, saj trdi vedno, da so Mohamedanci z našo vlado docela zadovoljni.
Vojna Američanov na Filipinih.
Po špansko-američanski vojni so zasedli Američani glavne točke Filipinov ter proglasili Filipine za svoje. Toda Tagali so vojno proti Američanom nadaljevali ter jo nadaljujejo že dve leti. Veliko denarja, mnogo vojaštva so že izgubili Američani na Filipinih, celo največje krutosti, ki so prava sramota XIX. veka, ne ostrašijo Tagalov, nego se bore dalje proti svojim .reševalcem" španske vlade. Zadnje poročilo nad-poveljnika generala Maca Ai t burja obsega dobo od 25. julija do 2. septembra. V tem tednu je 55 američanskih vojakov na Filipinih umrlo vsled boleznij, 4835 pa je ležalo bolnih. Vojaške ječe so prenapolnjene. Z vsako ladijo v San Francisco odhaja veliko vojnosodno obsojenih ali zblaznelih vojakov. Število radi disciplinarnih prestopkov kaznovanih vojakov je tako veliko, da primanjkuje ječ, in da jih zategadelj izpuščajo prej, kot je določeno. Američani se imajo boriti torej na Filipinih z neukrotljivimi vstaSi, s podnebjem in z nediscipliniranostjo svojega vojaštva. Razumljivo je potem, da noče Mac Kinley v očigled predsedniškim volitvam ničesar slišati o večjih vojaških podjetjih na Kitajskem. Kakor Angleži v Južni Afriki, imajo Američani s Filipini le ogromno materialno in Se večjo moralno Škodo.
Dopisi
Iz Tržiča, 4. septembra. Celih 14 dni je rabil neznani .Slovencev" dopisnik, da je odgovoril na notico o blagoslovjeni Snopsariji v Tržiča, ki jo je priobčil „Slov. Narod" dne 18 avgusta. Šele 1. septembra je .Slovenec" priobčil odgovor. In Se kakšen odgovor. O joj! .Slovencev" dopisnik kratko malo taji. To je stara navada klerikalcev. Saj uči znani Liguori, da se sme za
.dober namen" tudi po krivem priseči. Kaj bi se torej ne smelo tajiti! .Slovencev" dopisnik toraj taji, in ker ve, da pošten človek klerikalcu sploh ne verjame, .Slovenca" pa Se posebno ne, saj se je temu listu že stotisočkrat dokazalo, da laže, zato bi poštenjak rad ljudstvo opeharil in razpisuje za strah 100 K nagrade onemu, ki dokaže v .Slovenskem Narodu" objavljeno notico o konsumu v Tržiču. Stvar nas zelo zanima, in radi hi zaslužili teh 100 K. Za dokaze nas ni skrb. Ves Tržič ve, da smo pisali resnico, če bi bil storili konsumu kako krivico, bi bil ta že davno tožil .Slov. Narod". Ali naši konsumniki ne bodo tožili, ker vedo, da imamo dovolj prič na razpolago Kako smešna sleparija je ta razpisana nagrada 100 K, se vidi iz tega, da se razpisalec niti podpisal ni. Kje se bo torej dobila tista nagrada ?! Sicer pa so klerikalci že večkrat razpisovali nagrade za ta in oni dokaz, a kadar se je tisti dokaz doprinesel, so se vedno potuhnili in niso ničesar plačali. Znan slovenski profesor čaka menda že 20 let za tako nagrado. Klerikalci so jo bili razpisali, če dokaže, da je kdaj kak jezuvit učil, da namen posvečuje sredstva. Dotični profesor je to jasno in neovržno dokazal, a nagrade še danes ni dobil, če hoče .Slovencev" dopisnik veljati za poštenega Človeka, naj deponira razpisanih 100 K pri kakem nevtralnem gospodu, potem postrežemo takoj z vsemi pripomočki za dokaz resnice, da je ona žena res tako govorila o konsumu, kakor je poročal .Slov. Narod" z dne 18. t. m. Mi bi lahko navedli še več tacih po datkov, pa si jih bomo prihranili za diagi pot, če bo morda še kako nagrado dobiti. Torej — denar na mizo !
Iz škofje Loke, 5. septembra. Občinstvo spodnjega trga se pritožuje, da, odkar obstoji mlekarna, ni ne podnevi ne ponoči miru. Vozovi, ki vozijo mleko v mlekarno, dirjajo po spodnjem trgu s t^kim ropotom, da ni moči razumeti samega sebe. Razun tega je sredi ulic napeljan kanal, kar prc vzročuje še večji ropot. Ali ne velja jednaka postava tudi za spodnji kakor za gornji trg ?, namreč, da se ne sme po mestu hitro voziti. Želeti bi bilo, da bi se skrbelo za mir in red tudi v tem delu mesta. Prosi se tudi, naj se napravijo jednake tablice, kakor so na gornjem, tudi na spodnjem trgu.
Iz Ljutomera, 5. septembra. (Slom-šekova s 1 a v n o s t na male maše dan se bode vršila veličastno. Korporativno se bode vdeležilo slavnosti 12 gasilnih društev iz ljutomerskega okraja, gasilno društvo od sv. Jurija na Ščavnici, iz ormoške okolice in iz Trgovišča, vet iransko društvo iz Svetinj, strelski tržanski kor iz Veržeja ter .Celjski Sokol" z zastavami. Čez Ormož prihajajoči celjski Sokol bode slovesno sprejet na Kamenščanku, od koder ga bode vodilo v Ljutomer 30 murskih poljancev na konjih. Naše poturice se malo kislo držijo; najprej so- polili s črnilom jedno slovensko trobojnico, potem so prilepili sramotilne plakate — vse snov za sodne obravnave — potem so lagali po nemških časopisih o turnarjih, kolesarjih, ki bodo prišli na poboje, a naše ljudstvo se samo mirno pripravlja na Slomšekovo slavnost v Ljutomeru, ki mora postati vrstnica s Ciril-Me-todovo slavnostjo leta 1863, s prvim slovenskim taborom leta 1869 in z velikansko Miklošičevo slavnostjo leta 1883.
Svetovna razstava v Parizu.
XL
Drugo polje umetno • obrtniške delavnosti, na katerem igrajo Francozi danes neo poročno prvo ulogo, je keramika. Ta je sploh postala nekaka ljubljenka vsega umetno-obrtniškega delovanja in se goji ne samo pri Francozih, nego tudi na Danskem, na Nemškem in na Holandskem s prav lepimi uspehi. Staroslavna gojišča te stroke, Sevres, Meissen, Berolin itd. morajo zastavljati vse sile, da ohranijo svoje prvenstvo, in vendar se posreči malim manufakturam vedno iznova, da kaj ustvarijo, kar preseneti ves svet.
Sevres je še danes nedosežen, toda konkurenca postaja čedalje večja. Nove manufakture se ustanavljajo na vseh koncih in krajih, in celo suhoparno praktiška Amerika je v svoji manufakturi v Rookwood-Pottervju v državi Cincinati ustvarila tako originalne porcelanske izdelke, da se jim strokovnjaki ne morejo načuditi.
Kar pa obuja največ zanimanja in si je pridobilo najsplošnejše priznanje, to je francoski gres, preprosti in kar nič dragoceni beloprsteni izdelki. Ti izdelki se rabijo za dekoriranje celih hišnih fagad in za re-liefe.a tudi poskus, opremiti s tem materialom celo kopalno sobo, ki ga je storil, kakor je videti v razstavi George Hoentschee, se je jako dobro obnesel.
Moderni keramiki skušajo najraje izkazati svojo spretnost pri umetno-lončarskih izdelkih. Večina teh izdelkov se ima za svoj obstanek zahvaliti slučaju, in kakor se kaže, je doslej naravnost nemogoče, jeden in isti objekt dvakrat popolnoma jednako in dovrSeno napraviti. Jeden objekt se posreči, deset drugih se pa ponesreči. Pri vsakem žganju beloprstenih izdelkov se pokaže, kake časih prav neprijetne muhe ima ogenj. Pri beloprstenih izdelkih je namreč odločilni faktor ogenj. Vse je odvisno od njega, on je pravi umetnik. Človeška roka je izvršila samo nekatere priprave, potem pa prepusti vse milosti in nemilosti plamena. Že samo to kaže, da imamo opraviti s popolnoma novo stroko umetne obrtnosti, in da Še niso razkrite vse skrivnosti te stroke. Kumovali so pri rojstvu te stroke najboljši proizvodi stare japonske keramike, — ki pridejo tako redkokdaj v Evropo in so bili doslej samo v njihovi domovini po pravi vred nosti cenjeni, — in pa moderna kemija. 01 tod ta čudovita finost, ta mehkoba v barvah in ta neposnemna izvirnost, ki daje tem proizvodom tak značaj, kakor da so zrasli v prosti naravi, kakor da so sami iz sebe nastali in niso delo človeške roke. Gotovo je, da ima ti stroka še veliko prihodnost pred seboj. Morda je prav ta stroka poklicana, pripraviti premembo ne samo glede oinamentalne porabe nekih keramičnih izdelkov, ampak tudi glede dekorativne porabe barve v umetni obrtnosti sploh. Kdor to uvažuje, se ne bo čudil, da se navidezno tako priprosti izdelki, kakor so nekatere vaze in lončki ticib umetnikov, kakoršni so Dammouse, Lachenal, Delaherche, Dal-pavrat aH za keramično plastične izdelke plačujejo svote, kakoršne so se doslej plačevale k večjemu za prav lepe izdelke od brona.
Bižuterija in keramika sta tisti dva stroki umetne obrtnosti, v katerih so a« Francozi resnično povzpeli do vrhunca. Kar so razstavili v dragih strokah je — kakor umljivo — sicer vseskoz izvrstno in absolutno lepo, ali se ne razlikuje tako bistveno od izdelkov tiste stroke, ki so jih razstavili drugi narodi, kakor bižuterijski in keramični izdelki. Pred vsemi bi bilo imenovati stekle-nine, k«, sta jih razstavili firmi Gale v Parizu in Daun v Naucvju. To so izdelki, ki so jih ustvarili pravi umetniki.
Nasprotno pa je jedna industrija, ki je nekdaj nosila slavo francoske umetne obrtnosti po vseh deželah, odločno nazado vala in to na celi progi. V mislih imam o izdelke od brona. Ta industrija se drži že mnogo generacij stare šablone in ne podaja čisto nič novega To isto velja tudi glede tistih umetno-obrtniških tohnik, ki imajo namen, dekorirati stene in mobilije. Pri teh papirnatih tapetah, tkaninah za mobilije in stene itd., ni opaziti prav nobenega napredka. Reklo se mi je, da je vzrok temu okolnost, da se francoski interieur v zadnjih 50 letih ni bistveno čisto nič predru gačil. Res so francoske mobilije sicer dragocene in t3hniško lepo izvršene, ali v vsem tem tiči nekaj zastarelega, neka ovenelost. Kdor pregleduje to pohišje, se nehote spomni pariških zakonov in dobi utis, kakor da so Francozi izgubili veliko svoje nekdanje notranje moči.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. septembra.
— V Djakovo odpeljali so se dane* župan Ivan Hribar ter občinska svetnika Anton Klein in Josip Lenče, da se udeleže slavnosti škofovske petdesetletnice Stros8mayrjeve ter se poklonijo o tej priliki v imenu mestne občine ljubljanske nje častnemu članu.
— Kaplan Mavring zaradi častikraje obsojen. Danes vršila se je pri tukajšnem okrajnem sodišču kazenska razprava o zasebni tožbi župana Franceta Jamnika iz Pijave Gorice proti kaplanu Mavringu zaradi razialjenja časti. Kakor smo namreč že o svojem času poročali, odklonil je kaplan Mavring Franceta Jamnika kot krstnega
botra, češ, da ne more biti boter, ker je pohujšljivec, in ker daje pohujšanje s tem, da ne hodi k spovedi in v cerkev, in ker rogovili zoper cerkvene naredbe. — Tudi mn je očital, da je očiten grešnik. Gospod Jamnik, ki uživa kot župan in mož v občini  popolno   zaupanje in vsestransko spoštovanje, Čutil se je vsled gori navedenega očitanja tembolj žaljenega, ker se je napad vršil v zagradu pred krstnim kamnom in v pričo več ljudi in na prav škandalozen način. — Ko je namreč prišel kaplan v žagrad, vprašal je takoj z vidno jeznim glasom Franceta Jamnika, če bode on boter in ko je ta pritrdil, razkoračil se je kaplan takoj pred njim in s povzdignje-nim glasom izrekel gori navedene razža-ljive besede. — Kaplan Mavring vedel se je pred sodnijo zelo oblastno in je skušal vplivati tudi na priče  Zagovarjal se je, da  je   odklonitev   tožnika    kot botra notranja   cerkvena   zadeva,   katera ne spada pred  sodnijo in da se ravna po instrukcija h.   On taji, da bi gojil kako staro   sovraštvo   zoper gospoda Jamnika rekoč, saj sva še jago skupaj kupila, na kar je Jamnik opomnil: Da, takrat ali zdaj je pa druga jaga. Konstatuje se pa, da je Jamnik pred letom kaplana Mavringa pri škofu zatožil, in da od tačas Mavring Jamnika trpeti ne more.  Mavring se je dalje zago varjal s tem, da ni hotel Jamniku že v cerkvi povedati, zakaj ga kot botra ne pripusti, in da ga je zategadelj pozval, da naj gre ž njim v pisarno, da mu bo tam razložil vzrok odklonitve. Zaslišane priče so pa potrdile, da je ta zagovor popolnem izmišljen, in da se je kaplan v obče tako strastno vedel, da so bili vsi preplašeni. Kaplan v istini tudi ni hotel otroka krstiti in tudi v Želimljah se je župnik branil, češ, on se noče Mauringu zameriti. Pač pa so ga krstili potem v Tomišlju, in tamošnji župnik ni našel nobenega vzroka g. Jam nika zavrniti.  Kaplan Mavring skušal je krivdo zvaliti celo na škofa ter je patetično izrekel besede:  „Ako škof zahteva tako strogo, moramo ubogati*. Toda vsi ti izgovori gospodu kaplanu niso pomagali. Sodnik je obsodil kaplana Mavringa radi častikraje v globo 100 kron ali pet dni zapora in v povračilo pravnih stroškov.
— Zopet jeden! Nadsvedrc Peter Bohinjec, župnik v Horjulu in mnogoza-služni ustanovitelj konsumnih društev, je imel 4. t m. pri okrajni sodniji na Vrhniki kazensko obravnavo radi prestopka po § 312. kaz. zakona (razžaljenje javnih organov pri izvrševanju njih službe), in je bil obsojen na globo 20 K, oziroma 48 ur zapora. Bohinjec je necega orožnika, ko je opravljal svojo službo, javno napadel in zmerjal Zakon določa za tako dejanje zapor od treh dni do enega meseca, sodnik pa je milostno šel celo pod to določbo in obsodil Bohinjca samo na 20 K. Bržčas se je sodnik prepričal, da je župnik Bohi fijec tako malo omikan in slabo vzgojen človek, da si ni bil svest kaznivosti svojega dejanja, kar je sodnik moral smatrati kot posebno olajšujoč o okolnost.
— Slovensko gledališče. Za operne predstave bodoče sezone angaževalo je »Dramatično društvo" sledeče pevske moči: gospico Amalijo Carneri za visoko-dramatičnepartije; gospodično Elo Noemi-Volfovo, katera je ravnokar z velikim uspehom na češkem narodnem gledališči gostovala, za mladostno-dramatične in so-pranske partije; Polakinjo, gospodično Wando Radkiewicz, kat9ra je bila pred dvema letoma najpriljubljenejša operna moč slovenskega gledališča, zopet za mezzo sopranske in altovske partije; gospolrmo P o lako vo za subretne in sopranske, operne in operetne partije; nadalje kot junaškega tenorja, Poljaka, gospoda Tita Olševskega, in za basovske, seriozne in bufib-paitije gosp. Otokarja Lotzscha, kateri je bil v lanskem letu angažovan pri operi v Cuiihu, in kateri pride namesto lanskega basista g. Pestkowskskega, kateri le stavil tako visoke zahteve, da mu jih slovensko gledališče nikakor ni moglo izpolniti. Režijo opere vodil bo zopet, kakor v prejšnjih letih naš glavni domači operni ateber in baritonist gospod Josip No 11 i. Nove moči so tedaj altistinja Radkiewicz, tenorist Olševski in basist Lotzsch. Go-sPica Radkiewicz je bila v pretekli sezoni jelepriljubljena operna moč v mestnem gledišči v Lvovu, gospod Olševski je pel v
atšavi, Lodžah  in  Černovicah, gospod
Lotzsch pa v Curihu. Z drugim opernim tenorjem vrše se še pogajanja.
— „Sokolov" izlet v Vipavo. Kakor je že bilo naznanjeno, se odpelje .Sokol" v soboto zjutraj z brzovlakom. Zbirališče je polu 6 uri na južnem kolodvoru, odhod ob 5. uri 58 minut. Vožnja do P o stojne in nazaj je za III. razred 2 gld. (za poštni vlak;, pri brzovlaku se doplača mala diferenca. Za one člene, ki gredo v društveni obleki, preskrbi vozove iz Po-stojine do Vipave in nazaj društvo „Sokol". Po vseh pripravah soditi bode vsprejem sijajen, isti dan bodejo v Vipavi tri godbe (vojaška iz Gorice, postojinska in veteranska). Vspored je na drugi strani.
— Nemško nasilstvo. Zanimiv prispevek k zgodovini teptanja jezikovne ravnopravnosti na Štajerskem prijavlja zadnja „Domovina". Ta piše: Štajarski deželni odbor je vrnil občini na Kogu slovenski dopis z opazko, da je uradni jezik stajarskega deželnega odbora nemški, in da je občina prisiljena nemške dopise sprejemati ter jih nemško reševati. Končno še žuga z globo 20 kron, če bi občina tega ne storila v 8 dneh K temu pripomnimo, da tudi celjska sodišča našemu uredništvu le nemško dopisujejo. Za naše ustne in pismene pritožbe se niti ne zmenijo ; dostavljalec vselej pove, da mu je naročeno nemške razsodbe, va bila itd. kar ležati pustiti, če se tudi sprejem ne potrdi. Tukaj ne pomaga posamezniku nobeno upiranje, našim borbam se le posmehujejo. Sveta dolžnost naših poslancev je, da povzdignejo svoj glas z vso odločnostjo na primernem mestu. Saj to je vendar najmanj, kar smemo zahtevati od naših poslancev, da branijo našo enakopravnost pri c. kr. oblastnijah.
— V Slovenski Bistrici je župan Stieger dal cesarjevo zahvalo za izraze udanosti in zvestobe povodom njegove 70-letnice nabiti samo v nemškem jeziku. Slovenci so se pritožili na okrajno glavarstvo.
— Iz Slovenske Bistrice smo prejeli sinoči, za včerajšnji list že prepozno došlo, naslednjo brzojavko: Na pritožbo tukajšnjih Slovencev se je ravno sedaj nabila cesarjeva zahvala tudi v slovenskem jeziku. Slava odločnim narodnjakom!
— Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek 13. kimovca ob 10. uri predpoldan v Slovenji Bistrici po nastopnem vsporedu: 1. Petje. 2 Zapisnik, poročila in dopisi. 3. Naša organizacija; govori g. D. Pribil. 4. Poročilo o zborovanju .Zaveze". 5. Vplačanje udnine. 6. Slučajnosti.
— Značilna beseda. Te dni je imela „Societa politica istrianana", (laško politično društvo za Istro) v Pazinu svoj občni zbor. Prišel je tudi istrski zastopnik pete kurije dr. Bartoli. Ta je na dolgo in na široko govoril o parlamentarnih razmerah in dejal: „V obče zanima nas Italijane to, kar se godi v Avstriji, samo do gotove meje."
— Iz Kamnika se nam piše: Dne 2. septembra t. 1. zvečer okoli de v e ure zapazili so v Kapljivasi, po domače pri „ Vampku", da se za njihovim hlevom sveti. Na pomoč prišli ljudje so hitro pogasili ogenj. Niso si pa še dobro oddahnili strahu, že se zažari in velikanski ogenj nastane. Goreli so podi grajščaka Šmida v Komendi. Škode je več tisoč, ker mu je zgorelo ve 5 poljedeljskih strojev in mnogo neomlačenega žita. Komaj so pa vrli gasilci izKapljevasi ta ogenj pogasili, zasveti se tam v Pšenični polici, po domače pri Robasu. Zgorela so vsa gospodarska poslopja, mož, ima, ker je šele pred par leti postavil vsa nova poslopja, gotovo nad 8000 K škode. Sinoči se je pa zopet videl velik požar v smeri proti Komendi Natančno še ne vemo. Ljudstvo pravi, da zažiga vse jedna in ista zlobna roka. Gorje mu bi bilo, ako bi ga pri zažiganju zasačili. Ljudje so vsi zbegani in straha prevzeti. Pomagati si pa le nihče ne more, kljub temu da so na straži. Tacega hudo* delca, če se ga najde, naj se kaznnje, da ne bo imel več veselja požigati. Koliko gorja, žalosti in škode stori!
— Iz Predvora se nam piše 3. septembra: Danes zjutraj ob yt4. uri nastal je v Hotemožah pri posestnika Hrovatu ogenj, kateri je vpepelil njegova, kakor tudi vsa poslopja soseda Jakovca. Škoda ceni se nad 6000 kron. Brizgama z Lože prihitela je na pomoč, ravno tako tudi požarna bramba iz Predvora, St Jurja in Kranja, katere so delovale a svojim orodjem prav uspešno  ter obvarovale druge
posestnike velike škode. Pri tej priliki vi deli smo brizgalno (hitrofer) predvorske požarne brambe, katera je oddaljeno vodo iz reke Kokre sama donašala, ter z najboljšim uspehom delovala do osme ure. Ta brizgalna je bila naročena pri tvrdki gosp. Czermaka v Toplicah. Trudu požarnih bramb se je zahvaliti, da je bil ogenj omejen. In ljudstvo razvidilo bode le zopet korist požarnih bramb. Tudi župan Št. Jurski, kateri nasprotuje še vedno domači požarni brambi, ter Še pobotnice za nakazano podporo podpisati noče, bode kakor je upati, svoje mnenje premenil v korist požarnih bramb, da si bode mogla zgoraj omenjena požarna bramba napraviti toliko potrebne cevi, da bode mogla brizgalna bolj uspešno delovati pri požarih.
— V št. Petru v Savinjski dolini bo v proslavo cesarjeve 701etnice dne 9. t. m. v šoli veselica, katere čisti dohodek je namenjen za Šolsko mladino in za učila. Začetek ob 5. uri popoldan.
— Vipavska železnica. Deželni odbor goriški je naročil denarnemu kreditnemu zavodu v Trstu, da takoj naloži pri prometnem denarnem zavodu na Dunaju na razpolago železniškemu ministrstvu svoto 100.000 gld. in to kot prispevek dežele za nakup osnovnih akcij Vipavske železnice. O tem je obvestil deželni odbor tudi že lezniško ministrstvo. Nadejamo se torej, da se odda delo građenja železnice v najkrajšem času!
— Mlajše gospode učitelje, kakor tudi gg abiturijente se opozarja na razpis za drugo učno mesto v Zatičini, .Učiteljski Tovariš" štev. 25 Kraj je zelo mičen, lep in zdrav, pri železnici v središču med Ljubljano in Rudolfovem. Kompetirati je čas do 10. septembra na si. ces. kr. okrajni šolski svet v Litiji.
— Na kolesu v Pariz in nazaj. Gg Gombač in Peterlin, ki sta se na kolesu peljala čez Italijo v Pariz in čez Švico nazaj, prideta danes v Ljubljano. Njih športni tovariši se jim peljejo do Medvod nasproti. Zvečer ob 8. uri se zbero ljubljanski kolesarji pri ,Lloydu" na prijateljskem sestanku.
— „Zveza slovenskih kolesarjev". Kakor dirka, tako je tudi občni zbor .Zveze slovenskih kolesarjev" preložen, in sicer na dan 23. t m.
— Pevsko društvo „Slavec" zbira se povodom udeležitve slavnosti v Nabre-zini, v soboto (praznik) dne 8. septembra t L točno ob pol 5. uri zjutraj na južnem kolodvoru ter se odpelje s poštnim vlakom ob s/45. uro v Nabrežino.
— Pevskega društva „Ljubljana" Člani, zbirajo se povodom izleta k pevski slavnosti v Nabrežini, v soboto zjutraj točno ob pol 5. uri na južnem kolodvoru Odhod s poštnim vlakom ob s/»5 uro.
— Tamburaški klub Viško-Glinške čitalnice priredi v soboto popoldne v gostilni F. O b 1 a k a p. d. pri Francelju na Tržaški cesti št. 26 a koncert.
— Kolesarsko društvo „Borovnica" priredi v soboto, dne 8 t. m. v prostorih Valentina Fortune v Borovnici veselico s plesom. Začetek ob 6. uri. Vstopnina za osebo 60 v, za rodbine 1 K.
— Tatvina na Glincah. Poroča se nam, da krošnjar A. Verhovec iz Šiške, ki je bil na Glincah v spanju okraden, ni mogel zaspati na klopi pred Traunovo gostilno, ker tam nobene klopi ni. Moral je zaspati kje drugje.
— Nezgoda. Sin deželnosodnega svetnika g. Jenčiča je dne 3. t m. na potu iz Zatičine v Vir paiel s kolesa in se teško poškodoval.
— Nevarnega tatu je vjel orožnik Jurca na cesti iz Lesec na Bled. Tat pravi, da se zove Mihael Milečki, in da je iz Trsta. Na sumu je, da je gostilničarju Ferjančiču v Planini ukradel hranil nično knjižico za 247 K in tudi več drugih tatvin izvršil. V Lescah je tat vrgel v stranišče hranilnično knjižico, glasečo se na ime Josipa Legata, na katero je naloženih 200 K, in več vetrihov.
— Podoknioo so zapeli včeraj zvečer v Rožnih ulicah »turnarji" neki gdčni. Gruberjevi, ki se v kratkem omoži. Petje nemških pesem in „Heil' klici privabili so mnogo občinstva, ki si je dalo duška z živio-klici. Veliko smeha pa je obudil nekdo, ki je na strehi poslušal petje in ki je potem, ko je vse utihnilo, zaklical raz strehe .pereat".
— Zaradi polioijske ure se je razjezil neki brivski pomočnik danes ponoči v
Rasbergerjevi gostilni tako, da se je lotil stražnika, ki jo je prišel napovedat. Suval je stražnika v prsa in v noge in ga tudi udaril po glavi. Stražnik pa ni razumel šale in ga je vzel seboj.
— Romarski vlak je pripeljal danes ponoči iz Trsta 1500 romarjev, ki so se podali na Brezje k Mariji pomagaj.
— Pobalinstvo. Danes ponoči so v Tivolskem parku ponočni rogovileži pri vodometu premaknili bronastega dečka.
— Izgubila je neka dama na poti od Karlovske ce3te po Florijanskih ulicah do Mestnega trga črn, na pol svilnat dežnik.
— Zanimiva umetna dela. Edisonov .Mignon-Grafofon" in .čarobna, pojoča in govoreča Pariška lutka" bodeta razstavljena od četrtka dne 6. t. m. naprej vsak dan od 1.—7. ure popoludne v posebnem salonu .Narodne kavarne" (zadnja soba). Lastnica (Hrvatica iz Karlovca) ostane le še nekaj dni tukaj in odpotuje potem v Italijo. Vstopnina 20 vinarjev za odrasle, za otroke 10 vinarjev, je tako skromna, da si vsakdo lahko ogleda ta me-hanično-akustična dela.
* Najhitrejša vožnja iz Evrope v Severno Ameriko. Novi parnik .Deutsch-land", družbe „Hamburg Amerika-Linie", ki je 5 julija 1900 iz Hamburga odplul, je vozil iz Plvmoutha v Novi York 5 dnij 16 ur in 25 minut.
* Imenitnega psa imajo v Ne\v Yorku. Pes Jip je izvrsten berač. A te lastnosti ne vporablja v lastno korist, nego nabira milodare za bolne otroke v otroški bolnišnici. Jip hodi tja, kjer se zbirajo bogati Newyorščani a na hrbtu nosi lesen nabiralnik z napisom: .Darujte kaj za uboge in bolne male v otroški bolnišnici!" Kako izdatna je pasja prošnja, pričajo milodari, ki jih je nabral pred nekaj dnevi, t. j. okroglih 25000 dolarjev ali nad 100.000 kron. Jip polaga tudi točen račun. Vsaki teden hodi v banko, kjer sprazni blagajnik nabiralnik ter vknjiži nabrano svoto. Potem pa dene pobotnico, in Jip jo nese v otroško bolniščnico. Tako poročajo"listi, ki baje nikoli ne lažejo.
Književnost
— Muzejska izvestja. Vsebina 4. šešitka je tale: Viktor Steska: Naši denarji in kranjske spominske svetinje. — A. Ko-blar: Paberki iz arhiva cistercijanskega sa mostana v Dunajskem Novem Mestu. — A. Koblar: Troje slavospevov na zmago pri Sisku — Viktor Steska: Dolničarjeva „Bl-bliotheca." — I. Vrhovnik: Pismo španjol-skega vojaka izpred Gibraltarja z 1. 1799. — A. K.: Herrngiilt, Pfundherrngiilt, Giilt-buch — kaj je to ? — Slovstvo. Zlatninske najdbe v Kranju. — Povjest župa i crkava zagrebačkih. — Primus Trubers Briefe. — Romische Strassen und Befestigungen in Krain. — Der comitatus Liupoldi und dessen Aufcheilung in die Landesgerichte des XIX. Jahrhunderts.
Telefonska in brzojavna
porodila.
Dunaj 6. septembra. Položaj je še nespremenjen. Korber je bil včeraj v avdijenci pri cesarju in je potem konferiral z Dzieduszyckim in s Kozlowskim, potem pa s Chlu-m e c k i m. Danes so se konference nadaljevale. Pri Korberju so bili najprej Bilinski, Kozlovvski in Dziedu-szvcki, potem Javvorski in naposled Ebenhoch. Tudi Herold je že sem prišel. Poljaki se še vedno upirajo razpustu poslanske zbornice, vendar se sodi, da pride najbrž do razpusta. Stvar se odloči morda že jutri, v katerem slučaju bi se razpust v soboto razglasil, mogoče je pa še vedno, da ne pride do razpusta, v katerem slučaju bo morala vlada demisijonirati.
Dunaj 6. septembra. Poroča se, da je za jutri sklican ministrski svet, da stori končni sklep glede položaja. Potrjena ta vest še ni.
Dunaj 6. septembra. vWiener Abendblatt" trdi, da odstopi gališki namestnik grof Pininski.
Praga 6. septembra. Češki listi se obširno bavijo z odporom poljskega kluba glede razpusta parlamenta. »Politik" meni, da tiči za tem zopet grof Goluchovvski. „Narodni Listy
bičajo ostro poljski egoizem, rekši, da so Poljaki celo pripravljeni podpirati novo persekucijo Cehov, samo da reSijo nekaj mandatov.
Draždane 6. septembra. Nacio-nalnoliberalna stranka je sklenila, da bo v prihodnjem zasedanju interpelirala vlado radi iztiranja nemških protestantskih pastorjev iz Češke.
VVashington 6. septembra. Vlada je sporočila v Petrograd, da umakne ameriško posadko iz Pekina šele potem, ko dobi uradno obvestilo, da se je ruska posadka umaknila.
Poslano.*)
Odgovor „Slovencu" oziroma njegovemu poročevalcu na ostudno zavito poročilo o porotni obravnavi dne 5. t. m. „Bonač kontra Breskvar"
Vsak pravičen in poSten duhovnik, in le za te je „Slovencevou poroCilo v prvi vrati n»-menjeno, bo koj, ako so mu razmere le koliCkaj znane, spoznal, da je vse poroCilo surov napad na mojo obrt in da izvira iz same zavisti umazane konkurence. VpraSam : zakaj se vedno tako povdarja, da je Kvas bil slučajno pri Bre8kvarju v službi, izučil ga je pa narodni knjigovez BonaC! Resnica je, da je Kvas bil dve leti v BreBkvarjevi službi i»» ne slučajno. Ali se ne pravi to hinavsko govoriti „sluCajno" ? Breskvar je pred porotniki rekel. „Narod" me je napadel, zakaj pa Breskvar ni „Naroda" napadel ali celo tožil? Zakaj se je name spravil in me hinavsko v to afSro tlačil? Breskvar je takrat zase koval umazano reklamo.
Če bi bil „Slovenec" moj odgovor kot poslano vzprejel, gotovo ne bi bilo prišlo do tožbe. Jaz se ne bojim.
Zakaj se meni predbaciva, da dam na Nemškem razglednice delati? Poročevalec „Slovenca" ve dobro, da delajo Nemci prav lepih finih razglednic za vse omikane narode, za Ruse, Francoze in Lahe, navadne pa se tudi doma delajo, da se napraviti kliše za eno ali več barv. take naroČi Kat. tiskarna, jaz ali pa drugi. Moji 80 z Dunaja za druge ne vem, v Ljubljani se kliše nikjer ne izdelujejo. Z isto pravico smem poročevalca „Slovenčevega" vprašati: zakaj pred svojim pragom ne pometate? Zakaj da Katol. bukvama, lahko rečem, za tisoče goldinarjev veznine masnih in drugih knjig ven vezati, oziroma že vezane od zunaj dobi. Zakaj kat. bukvama ne da lepega izgleda in ne da vsega dela domačim knjigovezom ? Vsi bi imeli dosti dela in Breskvarju bi se težko poljubilo mene 8 tako grdo reklamo napadati.
Na drage čenče famoznega „Slovenčevega" poročevalca ne bom zdaj odgovarjal. Zagovorniku toženca, g. dr. Tominšku niso razmere čisto nič znane, saj je gospod zagovornik sam rekel, da je v zadnjem trenotku sprejel zagovoraištvo. (Trkalo se je skoraj pri vseh drugih odvetnikih, a nobeden ni hotel zagovarjati Breskvarja.) Zagovornik je na srce porotnikov govoril tudi to-le: Kakor je obče znano, je Bonačev sin obenem delovodja. (Sedaj je pač 7 mesecev v Gradcu v šoli.) Gospod doktor ni premislil, da to, kar se je nanašalo izpovedi priče Jakopiča, ae je godilo pred 5. leti, in takrat je bil moj sin komaj 14 let star, in tako mlad vendar ni bil za delovodjo. Menim, da se gospod doktor pri prihodnji obravnavi na to več ne bo opiral.
Kakor sem že omenil vse poročilo v „Slovencu" ni druzega nič kot atentat na mojo obrt, s tem se hoče mene pred katol. stranko očrniti, zato povdarja, da sem fante pošiljal po -Slov. Narod". To ni druzega kot umazana konkurenca. Taktika vaša je dandanes, nasprotnika ali konkurenta uničiti. (Saj bi bilo boljše, da nas kar postrelite, kakor pa počasi uničujete)
Če pa hoče „Slovenčev" poročevalec vso zgodovino vedeti, zakaj se mene napada, sem na razpolago; samo zagotovilo moram imeti, da ..Slovenec" natisne moje pojasnilo.
Da sem jaz bogat človek, bi pljunil na tako umazano konkurenco, kakor jo delate. Žal, da mi je braniti svojo obrt, da sebe in svojo obitelj pošteno preživim, in braniti mi je tudi svojo čast.
Knjigoveški mojster Fr. Breskvar trdi, da je Kvasa poznal le kot slabega delavca, in da ga je enkrat radi njegovega slabega vedenja odslovil in le na prošnjo njegovega očeta zopet v službo sprejel. Spričevalo v delavskih bukvicah, ki to trditev pojasnjuje, pa se doslovno glasi: 13./VBI. 1898.
Endesgefertigter bestatiget hiemit, dass Ignatz Kvas, Buchbindergehilfe vom 7/II. 1898 bis 13./V 111. bei mir in Arbeit war und sich sehr fleissig, treuvollster Zufriedenheit benommen hat und wegen Mangeln der Arbeit entlassen habe. (Slovensko-nemški Fr. Bre«Uvar
pečat.) Buchbinder.
To je resnicoljubnost mojstra Breskvarja.
I. Bonač.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1812)
Bratje Sokoli! *~
V soboto (praznik) dne 8. septembra t. I.
bode
društveni izlet v
Vipavo.
Vspo red: Sokoli se zbirajo v popolni Sokolski opravi ob '/»6. uri zjutraj na južnem kolodvoru; odhod z brzovlakom ob 6. uri 58 minut, dohod v Postojno ob '/»8. uri; po zajutreku se odpeljejo Sokoli na vozeh; v Vipavi pozdrav na mitnici; skupni obed; ob 3. uri popoludne razvitje zastave v Gočah na trgu pred Vipavsko grajščino; ljudska veselica; javna telovadba „Sokola" ; zvečer koncert s plesom v Vipavski čitalnici. — Povratek iz Vipave v nedeljo zjutraj ob 9. uri (eventuelno tudi lahko v soboto po noči ob 11. uri).
Bratje Sokoli! Ker se po dolgem prestanku zopet nudi prilika, da skupno poletimo v krasen del slovenske domovine, katero so opevali naši pesniki in preživimo nekoliko veselih ur mej prebujenimi vrlimi prebivalci vipavske doline, Vas vabi na prav obilno udeležbo z bratskim: »T* Edar!
Listnica uredništva.
Gosp. Franjo Šotina, učitelj v Črnomlju: Potrjujemo Vam, da niste pisali dopisa, v katerem je stalo „Slava, slava" ne onega z dne 27. avgusta, da s tema dopisoma niste v nikaki zvezi in da sploh ne dopisujete za naš list.
Pri Ervlnu Burdy«h-a, lekarju v Skofjl Loki se dobiva (321—60)
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rada FrlHn, katera ohrani sobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščaj oča sa eno leto, stane 9 kroni, po posti t-04 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. septembra: Marija Sterk, trgovčeva hči, 8 mes., Zabjak št. 14, črevesni in želodčni katar,
Dne 3. septembra: Karol Gerbič, delavec, 33 let, Cesta na južno železnico št. 1, pljučnica. — Marija čeme, poštnega ekspeditorja hči, 8 let, Kladežne ulice št. 6, jetika. — France Perlič, vojaški računski oticijal v p., 68 let, Tržaška cesta št. 21, otrpnenje mehurja.
Dne 4. septembra: Friderika Petrič, stroje-vodjeva hči, VI, mes., Domobranska cesta št. 8. oslabljenje. — Henrih Zechner, delovodjev sin, 2 mes., Dunajska cesta št. 25, vnetje sopU.
V deželni bolnici:
Dne 1. septembra: Marjana Gabrič, gostija, 74 let, naduha,
Meteorologično poročilo.
VUiu* n»d morjem 80« a m. Srednji naftni tlak 7U'0 nun
Caa opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm.
7394
7385 736 6
o.**'
a g
Vetrovi
132 sr.8zah.od
91 si. jvzhod 20 4 i si. jug
Nebo
II
4a
jasno
megla pol.oblač. 0
Srednja včerajšnja temperatura 134", nor-male: 163°.
3D^.najska borza
dne 6. septembra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 97*65 Skupni državni dolg v srebru ....     97 25
Avstrijska zlata renta....... 116'80
Avstrijska kronska renta 4°/..... 97 95
Ogrska zlata renta 4°/0....... 11515
Ogrska kronska renta 4° 0 ..... 9095
ravstro-ogrske bančne delnice .... 1701' —
Kreditne delnico......... 668 50
London vis ta  .   .   .  ,...... 242-02'/,
Nemški drž. bankovc «100 mark .   . 118*20
80 mark............ 23*62
80 frankov........... 19-31
italijanski bankovci........ 90*35
G* kr. cekini........... 1140
Firm. 249 Posam. II. 45/1.
Razglas.
Pri c. kr. deželni kot trgovinski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis tvrdke
„J. Skubic"
in Janeza Skubica, trgovca z moko v Sp. Šiški h. št. 86 kot ime tel j a te tvrđke v register za posamezne tvrdke.
C. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani
odd. ni., dne" 4. septembra 1900. (1810)
Cis. kr. avstrijski flK držama železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod is lajabljane yt. kol. Proga 6os Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenst st°. Ljubno; čez Selzthal v Ausaee, Išl, Solnogrsd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inom ost; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj vi;. Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljabno, Dana*; čez Selzthal v Solno »rad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Badejerice, Plzen, Marijine vari, H?b, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. nri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 6 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; fiez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zve Cer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. mi 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga ▼ Novomeito ln v Koftevje. Osobni vlaki: Ob 6. mi 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. nri 55 rr. zvečer. — Prihod ▼ Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. mi 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amiitetten, iz Inooaosia, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, AuBseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via AmsteUen, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomost a, Zella ob jezern, Lend-Gastema, Ljnbna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popolndne osobni vlak % Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak s Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer is Podnarta-Krope. — Prog« is Hovogs mosta in KoftoVjm. Osobni vlaki: Ob 8. uri in  91  m. zjutraj,  ob  2.  uri  82 m.
Cpoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Od-»d is LJubljano dri. kol. ▼ MamnUr Ob 7. nri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. sveder, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod ▼ LJubljano dr*, kol. is MmmuMkm. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. nri 55 m. zvečer, poslednji vlak k ob no daljah in praznikih. (1305)
vsprejrae se na stanovanje in hrano pri
Jerneju Babic
mm Cvff«* št. 26.
Važno
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, izurjen v železnini, želi vstopiti kot magaciner v kako tovarno ali temu primerno službo.
Ponudbe pod Šifro „Železninar" na upravništvo „Slov. Naroda". (1749—3)
V separatnem salonu
„Narodne kavarne".
Danes in naslednje dni vsak dan
od 1. ure popoludne do 7. ure zvečer neprestano:
Predstavljanje akustičnih umetnih del.
MIGNON-
GRAFOFON
in
pariška čarobna lutka
Prvi reprodukuje orkestralne glasbe, raznovrstne operne arije, pesni in romance, katere so peli izborni pevci in pevke.
Tako razlikopolnih fonograiskih predstav se ni bilo tukaj.
„Čarobna lutka" poje, govori in se smeje.
HT Poaebno je veselje za otroke in absolutna novost ssa Mj|ubl|ano.
Vstopnina tO h (lO kr.), otroci IO li (5 kr.). Vhod C*ot-podHke ulire MkozI kavarno ali Dvorokl trg; po Mtopnleah.
K obilni udeležbi vabi nujuljudneje (1811) podfetnlca.
za vse srednješolce, posebno pa za enoletno-prostovoljske aspirante.
V vseh knjigarnah monarhije se dobiva za-držaj uCnega gradiva za VBposobljenostno skufinjo za enoletno prostovoljno službo z dotičnimi bram-benimi predpisi, obrazci proSenj za komaj imena vredni znesek 1 H. .»O h. (1741—6)
Trgovski učenec
z dobrimi šolskimi spričevali vsprejme se v trgovino z mešanim blagom.
Viktor Aumann
>6ko^ HBolen|Hko.
(1803)
sprejme takoj (1801—2; apseh-a naNlednlk
Adolf "VVagenpfeil
juvetir na Jurčičevem trgu št. 2.
Slovenskega
sprejme takoj (1793—2»
odvetnik dr. Franko v Gorici.
Proda se (17M—3)
hiša štev. 18
v Streliščih ulicah.
Izve se pri gosp. dr. Vallentschag-odvetniku v Ljubljani (Dvorni trg št. 3
Bdttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—9; v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt 11. februvarja 1899.
I.. KreM. mlekarija.
Spretra.e, solid.n.e
potovalne uradnike
(akvizlterje)
za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji. sSasoma tudi m stalno plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter «.*»•• upravništvu „Slov. Naroda". (1531—11)
izurjen v manufakturni kakor tudi v Spe cerijski stroki, želi sedanjo službo spremeniti.
Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod J. K. št. 26 Kočevje. (1771
posojilnice v Radovljici
kateri se bode vršil
v četrtek, dne 20. septembra 1900
popoludne ob 3. uri
v gostilniških prostorih g. Frana Kunstl-a v Radovljici
s sledečim dnevnim redom:
1. Sklepanj1 o zgradbi zadružnega poslopja.
2. Sklepanje o predlagani podpoii za pogo-relce na Ribnem.
3. Slučajnosti. (1809
Št. 723.
Pri čete k tečaja.
M. 5. sv
Prvi mestni slovenski otroški vrtec v HomenskejKa ulicah in drugI mestni slovenski otroški vrtec v Cerkvenih ulica It
se letos otvorita
v sredo, dne 19. septembra
s sv. mašo, katera bode za I. otroški vrtec v farni cerkvi pri sv. Petru, za II. otroški vrtec v farni cerkvi v Trnovem ob polosmih zjutraj.
Vpisovali se bodo otroci v ponedeljek, dne" 17. in v torek, dne 18 septembra t. 1 od devetih do dvanajstih dopoludne in od treh do petih popoludne, za vsaki otroški vrtec v dotičnih šolskih prostorih, in sicer v Komenskega ulicah št. 12 (I. nadstropje) in v Cerkvenih ulicah št. 21.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne* 30. avgusta 1900.
(1782-2
Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in sicer:
Na I. in II mestni deški 5 razrednici, na mestni nemški deški 5 razrednici, na mestni dekliški 8 razrednici, na vnanjih dekliških šolah pri ss. Uršulinkah, na mestni nemški dekliški 6 razrednici in mestni 2 razrednici na Barji začne se šolsko leto 1900,1901
jf torek, dno 18. septembra t« 1.
s klicanjem sv. Duha.
Za vpisa vanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk je določen 17-september t. 1.
Vpisavalo in sprejemalo se bode: za I. mestno deško 5 razrednico v šolskem poslopji v Komenskega ulicah; za drugo mestno deško 5 razrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestno deško nemško 6 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti; za vnanje dekliške šole pri ss. Uršulinkah v uršnlinskem samostanu; za mestno nemško dekliško 6 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, za mestno dekliško 8 razrednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, in za mestno 2 razrednico na Barji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani smejo se sprejemati v mestne šole le z do voljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta. (1781-2)
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 30. avgusta 1900.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
T lastnina in tisk .Narodne Tiskarne
A17B
5DD
8
92