URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, 11. 6. 1987	Št. 15
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovora! aredaik: Martin
136.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota
137.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Jurij, k. o. Večeslavci in k. o. Pertoča
138.	Odlok o spremembah odloka o javnem redu in miru v občini M. Sobota
139.	Odlok o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota
140.	Odlok o spremembah odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota
141.	Odlok o spremembah odloka o tržnem redu na tržnici v M. Soboti
142.	Odredba o javni razgrnitvi ureditveno-zazidalnega načrta za zdraviliški kompleks v Moravskih toplicah.
143.	Sprememba sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava.
Na podlagi sklepa Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti z dne 19. 3. 1987 je komisija za statutarna in pravna vprašanja SO Murska Sobota, na seji dne 11.5. 1987 določila prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota.
Prečiščeno besedilo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota vsebuje Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 8/84), ki je začel veljati 23. 3. 1984 in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 13/87), ki je začel veljati 22. 5. 1987.
ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota (prečiščeno besedilo)
1.	člen
S tem odlokom se določajo območja, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in merila za določanje višine tega nadomestila.
2.	člen
Nadomestilo se plačuje za stavbno zemljišče na območju mesta Murska Sobota.
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, ki leži v ureditvenem območju mesta Murska Sobota.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se predpiše od kvadratnega metra stanovanjske površine (čiste tlorisne površine sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čiste tlorisne površine garaže za osebne avtomobile), oziroma poslovne površine stavbe (čiste tlorisne površine poslovnih prostorov in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani z njimi).
Za poslovne prostore po tem odloku se štejejo prostori, ki služijo za industrijo, transportno, obrtno, trgovsko, gostinsko in drugo poslovno dejavnost in so v zaprtih ali odprtih objektih.
Poslovni prostori se po tem odloku delijo v naslednje tri skupine:
1.	Poslovni prostori za proizvodne namene, ki se uporabljajo za proizvodnjo ali za skladiščenje,
2.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za ostale poslovne dejavnosti, razen za družbene dejavnosti,
3.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbene dejavnosti.
4.	člen
Nadomestilo se predpiše tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen, če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene.
Za znatno preseganje površine za zazidano stavbno zemljišče iz prvega odstavka tega člena se šteje tisto zazidano stavbno zemljišče, ki presega površine:
a)	800 kv. m, če stoji na njem stanovanjska hiša,
b)	800 kv. m, če stoji na njem obrtna delavnica,
c)	1200 kv. m, če stoji na njem stanovanjska hiša z obrtno delavnico, d) 3000 kv. m, če stoji na njem stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem.
5.	člen
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se predpiše od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po zazidalnem, ureditvenem ali lokacijskem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
6.	člen
Nadomestilo se ne more predpisati za zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča v primerih iz prvega odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih.
7.	člen
Plačniki nadomestila so neposredni uporabniki zemljišča, oziroma stavbe, ali dela stavbe (imetnik pravice oziroma lastnik, najemnik oz. imetnik stanovanjske pravice, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne
interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe, v nadaljnjem besedilu: zavezanci).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti plačujejo nadomestila iz dohodka.
8.	člen
Plačila nadomestila je za dobo petih let oproščen občan:
a)	ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe,
b)	ki je zgradil ali kupil novo družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določilih zakona o stavbnih zemljiščih.
Oprostitev plačila nadomestila se šteje pet let od dneva prevzema stanovanja oziroma stavbe.
9.	člen
Plačevanja nadomestila po tem odloku so oproščeni tudi:
— zavezanci, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč,
— zavezanci, katerih plačevanje bi ogrožalo preživljanje njih samih in njihovih družin.
O oprostitvi odloči pristojni upravni organ na podlagi zaprosila zavezanca.
10.	člen
Višina nadomestila po tem odloku se določa po naslednjih merilih:
A. Stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami. Merila za določitve točk za kvadratni meter stanovanjske površine in poslovne površine stavb glede na komunalno opremljenost so:
število točk
a) urejeno cestišče (asfalt, beton) b) neurejeno cestišče (makadam) c) možnost priključka na vodovod d) možnost priključka na kanalizacijo e) možnost priključka na el. omrežje f) javna razsvetljava
g) zelena površina (pas zelenice)
20 točk/kv. m 10 točk/kv. m
20 točk/kv. m 20 točk/kv. m 10 točk/kv. m 10 točk/kv. m
10 točk/kv. m
B. Lega, namembnost, pridobitna ugodnost stavbnega zemljišča ter smotrno izkoriščanje zemljišča.
Glede na namembnost se opredelijo štirje tipi območij:
1.	Za stanovanja in družinske stanovanjske hiše
2.	Družbene dejavnosti
3.	Proizvodne namene.
4.	Poslovne namene.
1.	Območje za stanovanja in družinske stanovanjske hiše v mestu M. Sobota je glede na lego enotno
2.	Območje za družbene dejavnosti je enotno za vsa stavbna zemljišča iz 2. člena tega odloka
3.	Območja za proizvodne namene se glede na lego in namembnost razdelijo na tri stopnje:
I.	stopnja — predeli obstoječe proizvodne dejavnosti, ki so v skladu z zazidalnim načrtom
II.	stopnja — predeli, kjer ta dejavnost sovpada s stanovanjsko gradnjo in ni v skladu z zazidalnim načrtom
III.	stopnja — predeli, ki so določeni za razvoj te dejavnosti
4.	Območja za poslovne namene so glede na pridobitno ugodnost in druge pogoje razdelijo na tri stopnje:
I.	stopnja — pridobitno ugodne lokacije za trgovine, gostišče, obrti itd.
II.	stopnja — pridobitno manj ugodne lokacije
III.	stopnja — posamezne lokacije, na katerih želimo razvijati poslovno dejavnost za objekte družbene preskrbe (obrat družbene prehrane, pekarne, mlekarne, trgovine z živili) se število točk zniža za 20%.
20 točk/kv. m
50 točk/kv. m
150 točk/kv. m
120 točk/kv. m
100 točk/kv. m
25o točk/kv. m
200 točk/kv. m
100 točk/kv. m
11. člen
Nadomestilo se določi za kvadratni meter stanovanjske oz. poslovne povr
šine stavbe po skupnem seštevku točk z ozirom na razporeditev zemljišča v ustrezno stopnjo po 10. členu tega odloka in vrednosti točke tako, daje višina nadomestila za kvadratni meter zmnožek skupnega števila točk z vrednostjo točke.
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50 % točk zazidanega stavbnega zemljišča glede na komunalno opremljenost s komunalnimi objekti in napravami, lego, namembnost, pridobitno ugodnost in druge pogoje.
Merila so razvidna iz treh grafičnih podlog:
—	opremljenost zemljišča s komunalnimi napravami,
—	lega, namembnost in pridobitna ugodnost in
—	zbirna karta, ki so sestavni del tega odloka.
12.	člen
Višino nadomestila določi zavezancu upravni organ, pristojen za družbene prihodke.
13.	člen
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so vsi zavezanci dolžni dati potrebne podatke v roku 15 dni od prejema obvestila pristojnemu upravnemu organu.
Podatke o stanovanjskih oziroma poslovnih površinah stavb v družbeni lastnini in etažnih stanovanj, je dolžna pristojnemu upravnemu organu dati Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota.
Zavezanci plačila nadomestila so dolžni prijaviti vsako spremembo v 15 dneh od dneva nastanka.
14.	člen
Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom pridobivanja, priprave in opremljanja stavbnih zemljišč in jo s sklepom določi Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
15.	člen
Nadomestilo plačujejo Skladu stavbnih zemljišč občine Murska Sobota zavezanci, ki odvajajo nadomestilo iz dohodka mesečno za nazaj, lastniki individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic pa plačujejo nadomestilo trome-sečno za nazaj.
16.	člen
Sredstva, zbrana s plačilom nadomestila, se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč v skladu s programom.
Program Sklada stavbnih zemljišč vsebuje tudi sofinanciranje ustreznega dela programa komunalne skupnosti.
17.	člen
Izterjavo vrši Uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota.
18.	člen
Nadzor nad izterjavo opravlja pristojni upravni organ.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000,— do 100.000,— din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
—	če v določenem roku ne prijavi površine iz 13. člena tega odloka,
—	če prijavi nepravilne površine iz 13. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000,— do 20.000,— din se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 50.000,— din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
20.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. objave pomurskih občin, št. 6/67) in Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. objave, št. 17/67), razen določb o odmeri višine nadomestila za uporabo mestnega zemljišča, ki prenehajo veljati 31.2. 1984.
Številka: 464-2/87-4
M. Sobota, dne 11. 5. 1987
Predsednica komisije za statutarna in pravna vprašanja
Mar	ija Grah, dipl, prav., 1. r.
137
Na podlagi 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo Ur. list SRS, št. 17/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1987 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Jurij, k. o. Večeslavci in
k.	o. Pertoča
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek v smislu 103. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) v delih k. o. Jurij, Večeslavci in Pertoča po projektu št. 40070 v melioracijskem območju določenem z mejo, kakor sledi:
k.	o. Jurij
Od severa proti vzhodu poteka meja melioracijskega območja od severne meje p. št. 410 proti vzhodu po poti p. št. 1779 do potoka Le-dava, prečka potok, izloča parcelo 635 in se nadaljuje po poti p. št. 636 do ceste M. Sobota—Rogašovci, prečka cesto M. Sobota—Roga-
šovci in se nadaljuje proti vzhodu po južnih mejah p. št. 811/8 in 808, zavije po vzhodni meji p. št. 807 proti severu do p. št. 812/1 in naprej do p. št. 824, po južni meji p. št. 824, 819/1 do p. št. 815 katero izloča in nato naprej proti jugu do p. št. 1340 po južni meji p. št. 1340. Meja poteka proti severu po vzhodni meji p. št. 1338 in nato proti vzhodu po meji med parcelami 1336 in 1337, 1333 in 1334, 1330 in 1331, 1313 in 1312 do pare. št. 1306 in ob tej parceli proti jugu do katastrske meje v k. o. Večeslavci. Od vzhoda proti zahodu je meja melioracijskega območja meja z k. o. Večeslavci. Na zahodni strani poteka meja proti severu in sicer od p. št. 1497 proti severu po zahodnih mejah p. št. 1498, 398, 397, 403, 396 in p. št. 410 do poti 1779.
iz melioracijskega območja so izločene hiše z ohišnicami, kakor tudi p. št. 1357, 1356, 1358, 1374, 1372, 1373, 1368, 1371, 810, 809/1, 1316, 1317 in 1318.
k.	o. Večeslavci
Na severu poteka meja ob meji z k. o. Jurij oz. po severni meji p. št. 781 proti vzhodu do potoka Ledava in naprej ob meji z k. o. Jurij vse do p. št. 1103 katero v celoti izloča in po meji p. št. 1124, 1119, 1125, 1126, 1123 in 1129, katere v celoti izloča ter se nato naveže na jarek p. št. 1843, ki je obenem obmejni jarek z k. o. Jurij. Meja melioracijskega območja poteka nato proti vzhodu do p. št. 1148, kjer zavije proti jugu vse ob vzhodnih mejah p. št. 1148, 1147, 1141, 1219, 1295, 1294 do meje z parcelo 1293 in ob meji med parcelami 1294 in 1293 do občinske poti, izloča parcele 1293 in 1292, ter poteka proti vzhodu po severni meji p. št. 1324/1, 1324/2, 1325, nato zavije proti jugu in poteka po vzhodnih mejah p. št. 1325, 1321, 1318, 1317, 1314, 1350, 1312/1, 1312/2, 1366, 1373, 1374/1, 1378 in 1377 do poti p. št. 1431 in proti zahodu do parcelne meje p. št. 1425/2. Po vzhodni meji te p. št. proti jugu po meji med parcelama 1425/1, 1426, 1421 in 1455, nato pa zavije proti vzhodu in poteka po severnih mejah p. št. 1456, 1453, 1452, 1451, 1449, 1447, 1446, 1445, 1444, 1443, 1442, 1441, 1440, 1439 in 1436. Naprej poteka meja območja proti jugu po meji med parcelami 1436 in 1435, 1438 in 1437, do ceste Cankova—Rogašovci p. št. 1842, ki je obenem meja z k. o. Pertoča. Od tod proti zahodu po katasrtski meji oz. cesti Cankova—Rogašovci do južne meje p. št. 1449 in naprej po katastrski meji med k. o. Večeslavci in k. o. Petoča do ceste Cankova—Rogašovci, seka cesto in se nadaljuje naprej proti zahodu vse ob katastrski meji med k. o. Večeslavci in k. o. Pertoča do južne meje p. št. 1506/1. Od tod poteka meja proti severu po zahodnih mejah p. št. 1506/1, 1506/2, 1503, 1498, 852, 855/1, 862, 835, 834, 833/1 ter nato ob poti p. št. 1846 naprej proti severu do p. št. 781 oziroma katastrske meje z k. o. Jurij.
Hiše, ohišnice in vrtovi so izvzeti iz melioracijskega območja. V samem melioracijskem območju pa izpadejo tudi manjši gozdovi in sicer p. št. 1016, 1281, 1308/1, 1308/2, 1310, 1233, 1265, 1264, 1263, 1262. Prav tako so izvzete tudi parcele št. 1247, 1246, 1239, 1238, 1227, 1138, 1106, 1107, 1110, 1111 in 1112.
k.	o. Pertoča
Meja melioracijskega območja v k. o. Pertoča poteka na severu od pare. št. 533 proti vzhodu vse po katastrski meji med k. o. Pertoča in k. o. Večeslavci do p. št. 28, od tod zavije proti jugu po vzhodnih mejah p. št. 28, 30, 31,44, 35, 37 do poti oziroma p. št. 41, nato po poti do p. št. 67 in ponovno na jug po vzhodni meji p. št. 67, 82, 118, 114, 115 do občinske poti p. št. 171, nato ob severni meji p. št. 197, 198, 199 in 108 do meje v k. o. Motovilci, ob južni meji p. št. 108 in 201, vzhodni meji p. št. 243, 241, 277 do poti p. št. 247 in nato ob zahodni meji p. št. 228, 241, 243, južnih mejah p. št. 239, 235, 244, 180, zajema parcelo 186 in 187 in nato po zahodni meji p. št. 189 in 196 do občinske poti. Po občinski poti poteka meja melioracijskega območja do p. št. 143 in naprej po južni strani p. št. 144, nato zavije na sever in poteka med p. št. 144 in 167 in 146 in 167, izloča p. št. 148 ter se nadaljuje proti severu po zahodni meji p. št. 150, 155, 157, 127, 123 in 122 do poti p. št. 1934. Po tej poti poteka meja do zahodne meje p. št. 373, ob meji med parcelama 373 in 370 ter po severni meji p. št. 370 do ceste Cankova—Rogašovci ter nato po cesti Cankova—Rogašovci do p. št. 325, nato pa zavije proti jugu in sicer po meji med parcelama 323 in 324, 322 in 318, 321 in 318, 320 in 318 nato po južnih parcelnih mejah p. št. 318, 317, 319, 313, nato zavije meja proti jugu in poteka ob vzhodnih mejah p. št. 445, 446, 447, 448 in 444, naprej po meji med parcelama 455 in 458, in 457 in 456 do ceste Cankova—Rogašovci. Ob cesti Cankova —Rogašovci proti jugozahodu vse do p. št. 676 in naprej po meji med parcelami 677 in 678, 683 in 684, seka parcelo 685 ter poteka ob južni meji p. št. 685 do meje med parcelama 685 in 686. Meja melioracijskega območja zavije proti severu in poteka po meji med parcelami 682 in 683, 681 in 680, 666 in 665, 653 in 654, nato ob zahodni meji p. št. 652, 648, 647, 646, 645, 643, nato pa od zahodne meje p. št. 642 proti severu po pare, mejah do severne meje p. št. 534, kjer se zaključi s katastrsko mejo k. o. Večeslavci.
Hiše in ohišnice so izvzete iz melioracijskega območja.
2.	člen
Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije.
a)	Hidromelioracije:
—	preddela — ruvanje štorov
—	osnovna odvodnja — odprti jarki
—	zasip depresij
—	detajlna odvodnja — polaganje drenaže
—	poljske poti in propusti na melioracijskih jarkih.
b)	Agromelioracije:
—	založno gojenje,
—	globoko oranje travnikov,
—	apnenje,
—	podrahljanje njivskih površin.
3.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti gozdno drevje in grmičevje ob trasah melioracijskih jarkov in na ostalih površinah, kakor je to za projekte predvideno.
4.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliorira-nem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spadajo zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave na melioracijskih jarkih,
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivov v melioracijske jarke, — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih,
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju,
—	izvrševati redno podrahljanje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih pet let,
—	izvrševati redno apnenje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih štiri leta.
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
5.	člen
Meliorirana kmetijska zemljišča so dolžni udeleženci oziroma uporabniki koristiti v smislu srednjeročnih in kratkoročnih planov Kmetijske zadruge PANONKA.
6.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje melioracijskega sistema po določilih Odloka o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota (Ur. objave občin Pomurja, št. 33/86).
7.	člen
Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišče in vodo, da stopajo na njihova zemljišča.
.	8. člena
Na melioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč ustrezati naložbam v ta zemljišča.) Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti kar najbolj intenzivna.
9.	člen
Melioracijska dela bodo končana predvidoma do 30. novembra 1987.
10.	člen
Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA TZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Cankova, v okviru katere bo ustanovljena melioracijska skupnost za območje melioracije Ledava nad jezerom, katero bodo sestavljali kmeti — udeleženci — lastniki kmetijskih zemljišč v k. o. Jurij, Večeslavci in Per-toča.
Sredstva za financiranje melioracijskih del so zagotovljena in bodo izločena na poseben račun pri KZ PANONKA TZO CANKOVA.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 324-6/87-11
V M. Soboti, dne 28. maja 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
138
Na podlagi 3. točke 1. odstavka 3. člena in 4. odstavka 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, štev. 25/83 in 42/85) in 160. in 165. člena statuta občine Murska Sobota (UO št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 5. 1987 sprejela
ODLOK o spremembah odloka o javnem redu in miru v občini M. Sobota
1.	člen
V odloku o javnem redu in miru v občini M. Sobota
(Uradne objave št. 29/79) se v 15. členu številka »50« nadomesti s številko »1000. — «.
2.	člen
V prvem odstavku 16. člena se številka »100« nadomesti s številko »2000.—«.
V drugem odstavku se številka »200« nadomesti s številko »5000«, številka »2000« nadomesti s številko »30.000«, številka »100« nadomesti s številko »2000« in številka »500« nadomesti s številko »15.000«.
3.	člen
V prvem odstavku 17. člena se številka »100« nadomesti s številko »2000«, številka »500« nadomesti s številko »10.000«.
V drugem odstavku se številka »300« nadomesti s številko »10.000«, številka »3.000« nadomesti s številko »50.000.«, številka »200« nadomesti s številko »5000« in številka »1000« nadomesti s številko »15.000«.
4.	člen
V prvem odstavku 18. člena se številka »200« nadomesti s številko »5000«, številka »500« nadomesti s številko »30.000«. V besedilu »9. točke 7. člena« se številka člena spremeni tako, da se pravilno glasi »9. točke 6. člena«.
V drugem odstavku se številka »400« nadomesti s številko »20.000«, številka »4.000« nadomesti s številko »100.000«, številka »300« nadomesti s številko »10.000« in številka »1.500« nadomesti s številko »40.000«.
5.	člen
V prvem odstavku 19. člena se številka »200« nadomesti s številko »5.000«, številka »1.000« nadomesti s številko »50.000«.
V drugem odstavku se številka »1.000« nadomesti s številko »50.000«, številka »5.000« nadomesti s številko »150.000«, številka »500« nadomesti s številko »15.000« in številka »2.000« nadomesti s številko »50.000«.
6.	člen
V prvem odstavku 20. člena se za besedilom »takoj« črta beseda »na«.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 22-7/86-7
Murska Sobota, dne 28. 5. 1987
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
139
Na podlagi 3. točke 1. odstavka 1. člena in 4. odstavka 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 28. 5. 1987, sprejela
ODLOK o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota
1	.člen
V odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 1/83) se v 20. členu v 1. odstavku št. 30.000,— nadomesti s št. 300.000.— ter v 2. odstavku št. 400.- in 2.000,- s št. 1.000.- in 50.000.-.
2.	člen
V 21. členu se št. 10.000.— nadomesti s št. 50.000.—.
3.	člen
V 22. členu se št. 400,— nadomesti s št. 1.000,— št 2.000,- pa s št. 50.000.-.
4.
V 23. členu se št. 200,— nadomesti s št. 2.000.—.
— 	5.
V 24. členu se št. 300.— nadomesti s št. 2.000.—.
6.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih ob-' javah pomurskih občin.
Številka: 34-5/87-4
M. Sobota, dne 28. 5. 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, L r.
140
' Na podlagi 3. točke 1. odstavka 3. člena in 4. odstavka 25. člena-Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 28. 5. 1987, sprejela
ODLOK o spremembah odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota
1.	člen
V odloku o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 25/85) se v 1. odstavku 18. člena št. 10.000.— nadomesti s št. 50.000,— ter v 3. odstavku št. 15.000.— s št. 300.000.—, št. 500.— s št. 1.000,— in št, 5.000,- s št. 50.000.-.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 34-6/87-4
M. Sobota, dne 28. 5. 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
141
Na podlagi 3. točke 1. odstavka 3. člena in 4. odstavka 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 28. 5. 1987, sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o tržnem redu na tržnici v M. Soboti
1.	člen
V odloku o tržnem redu na tržnici v Murski Soboti (Ur. objave, št. 21/84) se v 1. odstavku 49. člena št. 20.000,— nadomesti s št. 300.000.— ; v 2. odstavku se št. 500.— nadomesti s št. 1.000.— in št. 3.000.— s št. 50.000,— ter v 3. odstavku št. 500,— s št. 1.000.— in št. 3.000.— s št. 50.000. — .
2.	člen
V 50. členu se št. 500.— nadomesti s št. 2.000.—.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 330-2/87-4
M. Sobota, dne 28. 5. 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
142
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81) je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 27. 5. 1987, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi ureditveno-zazidalnega načrta za zdraviliški kompleks v Moravskih toplicah
L
Javno se razgrne osnutek ureditveno-zazidalnega načrta za zdraviliški kompleks v Moravskih toplicah, ki ga je pod št. 22/86-ZN/S v maju 1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek ureditveno-zazidalnega načrta se razgrne v kompleksu zdravilišča Radenske v Moravskih toplicah v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku ureditveno-zazidalnega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-8/87-4
M. Sobota, dne 27. 5. 1987
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, 1. r.
143
Na osnovi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81 11/84 in 4/86) in 622. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1987 sprejela
SPREMEMBO SKLEPA o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava.
1.	V Sklepu o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana, TOZD lesna predelava in TOZD Ledava (Uradne objave št. 2/87) se v tč. IV — začasni kolegijski organ »Slovenijales« DO Platana razreši tov. Etelka HORVAT-KORPIČ, mag. prava, N. Tesle 4 M. Sobota in na novo imenuje tov. Darinka PUŠENJAK, dipl, pravnica, Lendavska 23 M. Sobota.
2.	Sprememba sklepa velja s 1. 5. 1987 in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 017-1/86-5
M. Sobota, dne 28. maja 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.