NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 41 - LETO 54 - CELJE, 14.10.1999 - CENA 280 SIT APIRNATA VOJNA BREZ KONCA? FotO: GREGOR KATIC Prelepa jesen Tako lepe jeseni že leta ne pomnimo. Jutranjemu mrazu sledijo Opli dnevi, Ici vabijo na piano, k jesenskim opravilom na poljih, ■nogradih in vrtovih. Vreme je idealno za sprehode in lovljenje ^njih pravih toplih sončnih žarkov, in za igro otrok v naravi. (TAROSTA PROTITUBERKUIOZNE LIGE Portret devetdesetletnika prim. dr. Avgusta Hribovska. Stran 16. MODRI TELEFON 0609 620 133 Postopki za vpis stanovanj v zemljiško knjigo jezijo lastnike. Stran 4. strah pred samoto Nuša ilovar. invalidno dekle s cerebralno paralizo, je napisala knjigo. stran 17. SHIRANI BELI ZAJEC Javna dražba za Golte za 125 milijonov tolarjev ni uspela. stran 6. Lahek žreb pivovarjev v evropski ligi proti Poljakom, Izraelcem in Italijanom. Nato zares, stran 20. 2 DOGODKI NOVI TEDNI Prijetna kavarna ali Ica j drugega? Predlog za ureditev kavarne na Muzejskem trgu je razdelil svetnike MOC čeprav je župan Bojan Šrot svetnike Mestne obči- ne Celje na zadnji seji sku- šal prepričati, da s spre- membo zazidalnega načrta Staro mestno jedro obrav- navajo načelno vprašanje, ali je možno na Muzejskem trgu 8 sploh kdaj urediti kavarno ali ne, se ti v celoti niso dali prepričati. V zazidalnem načrtu na- mreč na omenjeni lokaciji ni gostinskega lokala, pač pa stanovanjsko poslovni ob- jekt, v pritličju katerega želi Tomo Pristovnik urediti ka- varno. V času javne razgrni- tve so okoliški stanovalci s podpisi nasprotovali predla- gani spremembi namembno- sti pritličnega stanovanja, saj bi se povečal hrup in pro- met in s tem zmanjšala vred- nost njihovih stanovanj. Podprla jih je tudi MČ Cen- ter, prav tako se ni strinjala Dekanijska Karitas, ki ima prostore v isti stavbi. Osred- nja knjižnica pa podpira ka- varno, ne pa navadne gostil- ne, v katero bi se lahko hitro sprevrgla neprofitna kavar- na. Svetnik ZLSD Franc Peta- uer je opozarjal, da ne gre za »neko« kavarno, pač pa za konkreten predlog z znanim investitorjem, ki naj po nje- govem pridobi najprej so- glasje sostanovalcev, šele na- to bodo o tem odločali svet- niki. Mirko Fric Krajnc (Nestrankarska lista Celja) pa je menil, da so stanovalci proti, ker ljudje ne verjame- jo več, saj jim je Pristovnik najprej obljubljal modni sa- lon, s čimer so se strinjali, namesto tega naj bi nato na- črtoval picerijo, sedaj pa go- vori o kavarni. Hkrati je ugo- tavljal, da občina nima nobe- nih pravnih možnosti ukre- panja, če namesto kavarne nastane nova diskoteka. Jože Bučer (DeSUS) se je spraševal, ali sploh potrebu- jemo novo kavarno, ki naj bi nudila gostoljubje umet- nikom, če podobne lokale že imamo. Po besedah inve- stitorja ne bi bil namenjena mladim, pač pa starejšim. Od kod ta skrb za starejše, se je vprašal, če pa je bil prav Pristovnik tisti, ki se je pri- tožil na vse instance zaradi delovanja lokala Društva upokojencev v bližini. Me- nil je, da gre za zavajanje svetnikov in da glede na to, da je solastnik lokala Stalin, na katerega letijo številne pripombe, ni zagotovila, da se s kavarno ne bo zgodilo podobno. Janez Goršič (LDS) se je vprašal, kateri investitor je sploh pravi in ali v Celju res ne moremo dobiti kavarne, če vsakemu predlogu nas- protuje Franc Petauer. Očitno bi bilo za nekatere najbolje, da bi mestno jedro zaprli in ob 19. uri ugasnili luči, čeprav je znano, da prav lokah pomenijo življenje v mestih, je menila Vladimira Skale (Mladi za mlade). Zdene Podlesnik (LDS) je predlagal, da bi bilo najbolje najprej ugotoviti, čemu sta- novalci sploh nasprotujejo in hkrati predlagal, da bi bi- lo zaradi morebitne promet- ne obremenitve Muzejski trg najbolje zapreti za promet. Nazadnje so sklenili, da naj zadeva miruje, dokler in- vestitor ne pridobi soglasja stanovalcev objekta. TC Na mestu starega novo Minulo nedeljo so na Go- renju slovesno najavili za- četek gradnje novega večna- menskega objekta, ki bo stal tam, kjer že nekaj dni ni več stare gorenjske šole. »Ne bo- mo žalovali za njo, le lepe spomine bomo ohranili in se skupaj veselili nove stavbe,« so dejali učenci. Srečanje se je začelo s pe- smijo in prava pohorska bese- da je izvabila nasmeh na usta prisotnih. Med gosti so bili šolski minister dr. Pavle Zga- ga, zreški župan Jože Košir, Gabrijel Gros kot predstavnik Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, svetniki občine Zreče, njen podžupan Gorazd Korošec in mnogi drugi, pa tudi domačini so prišU, da bi prisostvovali dogajanju. »To je zgodovina!« je nekdo pojasnil sosedu med množico ljudi. V svojih pozdravnih go- vorih so govorniki pozdravili idejo o novem objektu in pou- darili, da je pomembna za razvoj kraja, saj je šola center dogajanja v vsakem kraju, pa naj je še tako majhen. Tudi zreški župan je izrazil svoje zadovoljstvo, da bo v kraju kmalu stal tako imeni- ten objekt in prispeval k raz- voju te pohorske vasi. Potem je predal gradbeno dovolje- nje predstavniku podjetja In- grad in s tem naznanil zače- tek gradnje. Čast položitve temeljnega kamna je pripad- la ministru za šolstvo in šport, dr. Pavletu Zgagi. V svojem pozdravu krajanom Gorenja in občanom občine Zreče je poudaril, kako sta izobrazba in šola pomembna v življenju vsakega človeka. Minister dr. Pavle Zgaga je ob položitvi temeljnega kamn za nov center dejal, da ho prvi kamen že položil, ostale bodo morali pa sami. znanje pa je dota, ki jo mora- mo nabrati čim več in jo nesti novim tokovom svetovnega in evropskega gibanja napro- ti. »Na Gorenju ima šola svo- jo dolgo tradicijo in naj kma- lu zraste novi objekt, ki bo na tem delu Pohorja ohranjal tu- di mlajše ljudi in privabljal vedno nove, tudi po zaslugi centra, ki bo zrasel z no stavbo.« Tudi učenci so povedali^ se veselijo nove šole, nov vrtca. V objektu pa bodo ii prostor tudi gasilci, krajan še mnogi, ki bodo v centri Gorenju utrjevali ali na m pridobivali svoje znanje. Z Povritfeni stroški za volitve Po sklepu Mestnega sveta MO Celje bodo organizatorjem volilne kampanje delno povrnili stroške za lanske lokalne volitve v višini 2,6 milijona tolarjev. Od tega dobita LDS in SLS dober milijon, SDS 172 tisoč, ZLSD 126 tisoč, DeSUS 76 tisoč, SKD 77 tisoč. Neodvisna Usta Mladi za mlade 51 tisoč. Klub Celeia - Neodvisna lista za Celje 41 tisoč in Nestrankar- ska Usta Celja dobrih 26 tisoč. TC Dialog generacij Prihodnji teden, 20. in 21. oktobra, bo v Velenju v okviru dnevov Socialne zbornice Slovenije strokovni posvet, na katerem bodo strokovnjaki osvetlili položaj starejših ljudi v Sloveniji in se udeležili več delavnic. V Velenju in Črni na Koroškem se bodo seznanili, kako je poskrbljeno za starostnike, in si na PolzeU ogledali dom upokojencev. Posvet bodo zaključili z okroglo mizo K družbi za vse starosti - dialog generacij. K.L. Z OBČINSKIH SVETOV m m o statusu SIC SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so soglašali, da Svetoval- no-izobraževalni center Slovenske Konjice razširi dejavnosti na projektiranje in tehnično svetovanje. Še pred glasovanjem pa se je med svetniki razvila razprava, ali je občinski svet sploh pristojen za podeljevanje takšnega dovoljenja. Čigav je namreč SIC, če so ga ustanovile vse tri občine, oziroma je naslednik Delavske univerze? Takšna in podobna vprašanja so si zastavlja- li svetniki, župan Janez Jazbec pa se je obvezal, da bo do naslednje seje pojasnil status SIC. Popoldne in ponoči brezplačno SLOVENSKE KONJICE - S sprejetjem spremembe Odloka o komunalnih taksah v občini so svetniki določili, da se parkirni- na v ožjem območju starega mestnega jedra še naprej ne pobira v času od 15. do 6. ure zjutraj. Tako bo ostalo še nekaj mesecev, potem pa bodo svetniki o tem spet razpravljah. Župan je najprej ugotovil, da se zaradi tega ukrepa promet v gostiščih v trgu ni bistveno povečal, nekateri svetniki pa so menili, da je o tem še prezgodaj govoriti. V pričaicovanju piočniicov ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini težko pričakujejo izgradnjo pločnikov. Gre za pločnika ob magistralni cesti med ribniki pri Šmarju in Halarjevim bregom ter na regionalni cesti med Mestinjem in Grlicami, v smeri proti Kristan Vrhu. Občani želijo večjo prometno varnost, še posebej šolarjev. Svetnike je na potrebo na zadnji seji opozoril ravnatelj Stanko Šket. (BJ) Za svete krajevnih skupnosti Volitve v KS žalske občine v nedeljo, 17. oktobra V nedeljo, 17. oktobra, se bodo kraja- ni vseh 10 krajevnih skupnosti v novo- nastali občini Žalec podali na volišča, kjer bodo volili člane svetov krajevnih skupnosti. Volitve je župan občine Žalec Lojze Posedel razpisal 7. septembra, ta dan so začela teči tudi volilna opravila. Do zadnje srede v septembru je občinska volilna komisija sprejemala vloge kan- didatur, nato pa so opravili postopek preizkusa zakonitosti kandidatur in iz- dah odločbe o zavrnitvi oziroma potrdi- tvi kandidatur. Prav tako so že znani seznami kandidatur, vrstni red so žreba- le krajevne volilne komisije, in tako sedaj na oglasnih deskah v vsaki krajevni skupnosti že visijo seznami potrjenih kandidatur, kar se šteje kot javna objava. Že do nedelje so morali volivci pri občinski volilni komisiji vložiti zahtevo za glasovanje po pošti, v ponedeljek pa je pristojni organ potrdil volilne imenike in jih predal občinski volilni komisiji. Pred- časno glasovanje je bilo včeraj v občinski stavbi v Žalcu, danes, torej 14. oktobra, pa morajo tisti volivci, ki se zaradi bolez- ni ne morejo zglasiti na volišču, pri občinski volilni komisiji vložiti zahtevo, da želijo glasovati na domu. V petek, 15. oktobra, se opolnoči zaključi javna volil- na propaganda, v soboto velja volilni molk, v nedeljo, 17. oktobra, pa se bodo volišča odprla ob 7. uri. V KS Galicija bodo volivci izmed 20 kandidatov izvolili 10 članov sveta kra- jevne skupnosti; v KS Gotovlje bodo izmed 17 kandidatov izvolili 7 članov sveta; v KS Griže je za 9 članov 27 kandidatov, v KS Leveč je za 7 svetnikov vloženih 14 kandidatur; v KS Liboje bodo volivci izmed 11 kandidatov izvo- lili 7 svetnikov; v KS Ponikva bo 8 svetnikov, izvoljenih med 16 kandidi v KS Petrovče je 18 kandidatov za mest v svetu KS, v KS Šempeter je zal mest vloženih 15 kandidatur; v KS VtI je bo 7 svetnikov, prav toliko pa je tu kandidatur; v Mestni skupnosti Žale ki bo imela 12 svetnikov, pa je vložen! 32 kandidatur. Med Rimljani spet vre Krajani Rimskih Toplic so znova za- grozili s cestno zaporo, če vlada do 15. oktobra, torej do jutri, ne bo uresničila njihovih zahtev v zvezi z oživitvijo zdravilišča. Rimljani menijo, da so v preteklih os- mih letih vsi poskusi, da bi zdravilišče zopet pričelo delati, propadli zato, ker je vlada imela previsoke zahteve po lastniš- kem deležu v zdravilišču. To je bil po njihovem mnenju tudi glavni razlog, da je večina investitorjev odstopila od namere, da bi vložili svoj kapital v Rimske Toplice. Vodstvo krajevne skupnosti zato zahte- va od vlade oziroma države, naj vse premoženje zdravilišča prenese na vlaga- telja, ki ima kapital in je pripravljen zdravilišče oživiti. Premoženje naj da v najem, vendar pod pogoji, ki so sprejem- ljivi za vlagatelja. Le-temu naj vlada po- deli tudi koncesijo za termalni vrelec in zdraviliški park. V Rimskih Toplicah^ vlade tudi zahtevajo, naj takoj prekil vse aktivnosti s podjetjem Investplan.l" ne izpolnjuje določil iz pisma o nani^' ki je bilo podpisano 27. maja lani in? katerem bi morala biti do letošnjega ni^ že dokončana prva faza obnove zdravi" ča. Takšne sklepe oziroma zahteve s"' Rimskih Toplic poslali vladi že pred mi tedni, vendar doslej, je povedal pf^ sednik krajevne skupnosti Drago Zup^ iz Ljubljane še niso dobili primern"^' odgovora. Rimljani namreč zahtevajo realn^^ gotovila in dokazila, da se bo v zdra^ij; ču končno pričelo delati. Če jih do , oktobra ne bodo dobili, se bo vod^^ krajevne skupnosti po tem datumu- ^ verjetneje že prihodnji teden, pr'.( pripravljati na zaporo regionalne Rimske Toplice-Zidani Most. Šf. 41.. 14. oktober 199: ilOVI TEDNIK I DOGODKI 3 odbor za dvig ^{irnostne kulture \i občini Žalec so svetniki ? predlog župana Lojzeta j pedela ustanovili Odbori dvig varnostne kulture, i ^3 zadnji seji pa sprejeli! ^(ji poslovnik, po kateremj ^ bo odbor ravnal. Qdbor bo obravnaval;; j^roke in aktivnosti za od-| .00 vseh pomembnejših* [jnicistnih problemov v do- očeni lokalni skupnosti! '((ifoge, vlomi, tatvine, van- Ijlizem, varnost v prometu, j]lad(iletniška problemati- ;, ! isilje v šolah, varnost v! ,, ah in drugi varnostni! .lobiemi), v njem pa bodo jdelovali predstavniki poli-1 je, centra za socialno delo, :tca, osnovnih šol, župnij-l [ih uradov, zdravstvenega! sveta za preventivo; ojo v cestnem prome-; ištva prijateljev mladi-; ;e, ..adentskega kluba, ga-i: jilskih društev in Mestne; K !-'osti Žalec. USj Cene letijo v nebo V Celju nov obračun odvoza odpadkov, s 1. novembrom se bodo po sklepu Mestnega sveta Mest- ne občine Celje podražile ne- katere komunalne storitve. Zaradi porasta inflacije in uvedbe DDV bodo dimnikar- ske storitve dražje za 7,5 od- stotka, pogrebne storitve pa za 12 odstotkov ter najemni- ne za grobove za 27,5 odstot- ka. Skladno z rastjo cen živ- ljenjskih stroškov pa se bosta za 4,4 odstotka dvignili tudi taksa zaradi onesnaževanja voda ter prispevek za vlaga- nja v vodooskrbi, odvajanju in čiščenju voda in ravnanju s komunalnimi odpadki. Sled- njega bodo s 1. decembrom prenehali zbirati, saj začne veljati nov tarifni sistem in nova cena za ravnanje z od- padki. Namesto dosedanjega obračuna po kvadraturi stano- vanja uvajajo na osnovi držav- ne uredbe novo ceno in obra- čun po volumnu posode ozi- roma teži odpadkov, kar po- meni, da naj plača tisti, ki od- padke povzroči. Sedanji si- stem namreč pomeni, da tisti, ki živi v velikem stanovanju, plača več, četudi je ustvaril manj odpadkov kot njegov so- sed v majhnem stanovanju in z več družinskimi člani. Okvir- na primerjava med sedanjo in novo ceno na primer za hišo v velikost 150 kvadratnih me- trov kaže, da bodo po novem plačali približno enako, v 58 kvadratnih metrov velikem stanovanju v bloku pa za polor vico več kot doslej. Za indivi- dualne objekte je za mesečni obračun kot najmanjša pred- videna 120-litrska posoda, za večstanovanjske objekte pa bo prehod na nov obračun individualen, odvisen od tega, kdaj bodo stroške ravnanja z odpadki poravnavali upravni- ki. Cena je sicer sestavljena iz stroškov odvoza in stroškov deponiranja, ki predstavlja okrog 30 odstotkov cene. Odvoz na območju mesta bodo še vedno opravljali 2- krat tedensko, v primestnih naseljih pa je predviden pre- hod na enkrat tedenski od- voz. S temi ukrepi želijo tudi spodbuditi zmanjšanje količi- ne odpadkov, njihovo sortira- nje in predelavo. TC Cepili že preko 200 ljudi f zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih že imajo cepivo proti gripi - Letos za cepljenje 1400 tolarjev Te dni se je na območju eljske regije, enako pa je adi drugod po Sloveniji, nova pričelo cepljenje pro- gripi. Republiški inštitut J varovanje zdravja je gle- e na dosedanje izkušnje s levilom cepljenih letos vozil 85 tisoč odmerkov ce- iva. . ^,)\'L'niji se gripa obiCaj- 3 pojavi sredi decembra, ajveč bolnikov pa odkrijejo i januarja do marca. Ker Jščitna protitelesa nastanejo Iva tedna bo vbrizganju cepi- '3, se je priporočljivo cepiti taprej. Na Celjskem se je lani za fpljenje proti gripi odločilo 'fčkot 15 tisoč ljudi. Zanima- ijeje veliko tudi letos, najbrž aradi epidemije, ki smo jo na ušem območju imeli fe- 'fuarja, tako da so v ambu- 'nti celjskega zavoda za Nravstveno varstvo v samo f^h dneh cepili že preko dve- 'oliudi. Cepi se lahko vsakdo, če ni akutno bolan. Kot je povedala vodja službe za epidemiologi- jo mag. Alenka Skaza Mali- goj, dr. med., se lahko cepijo tudi otroci, ki so dopolnili šest mesecev starosti. Tisti do treh let, ki so se doslej že kdaj cepili, dobijo polovični odme- rek cepiva, če pa se cepijo prvič, morajo cepljenje pono- viti čez en mesec. Letošnje cepljenje je neko- liko dražje kot lani in stane 1400 tolarjev. Starejši od 60 let in kronični bolniki, ki sodijo v skupine z večjim tveganjem, saj se pri njih gripa lahko raz- vije v hujšo obliko bolezni, na primer ljudje s sladkorno bo- leznijo, astmo, povišanim krvnim tlakom, rakavim obo- lenjem ali dializni bolniki, bo- do za cepljenje plačali le 500 tolarjev, kolikor znašajo stroški storitve. Cepiti se je mogoče v vseh zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah ter pri zasebnih zdravnikih. Vsak dan med 8. in 12. uro cepijo tudi v ambulanti zavoda za zdravstveno varstvo na Ipav- čcvi ulici v Celju. JANJA INTIHAR PoŠta tudi v bolnišnici Odprta bo od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure - Enake storitve kot v drugil poštah v mestu Od ponedeljka je mogoče opravljati poštne storitve tu- di v prostorih celjske bolni- šnice. Celjska poslovna eno- ta Pošte Slovenije je namreč v bolnišnici avli odprla po- što Celje - bolnišnica s pošt- no številko 3107, ki posluje od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure. Pošta v bolnišnici, ki so jo po zamisli arhitekta Valterja Ernsta izdelali v podjetju Mi- zar, je opremljena z računalni- ki in POS terminalom, ki omo- goča izplačilo gotovine s karti- cami poslovnih bank. Nudi tu- di najširšo paleto poštnih sto- ritev - od pisemskih, paketnih in denarnih do telegrafskih. Kot je ob otvoritvi poudaril direktor poslovne enote Pošta Celje Štefan Zidanšek, si je Po- šta Slovenije v strateško raz- vojnem programu zadala nalo- go, da si bo pri trženju svojih storitev in izdelkov stalno pri- zadevala za kakovostno izva- janje storitev in boljšo dostop- nost čim širšemu krogu upo- rabnikov. To pa bo dosegla le s širitvijo poštnega omrežja in z nenehnim prilagajanjem potre- bam uporabnikov. »K postavi- tvi nove pošte, ki je že sedma v Celju, so nas pritegnili pred- vsem podatki, da je v bolnišnici preko 800 postelj, 1500 zapo- slenih, da vsak dan prihaja na specialistične preglede preko 1000 ljudi, prav toliko pa je tudi obiskovalcev,« pravi Zidanšek. »Vse to dokazuje, da je bolni- šnica mesto v malem, saj mar- sikatera pošta na podeželju ne šteje toliko prebivalcev. Poleg tega so v neposredni bližini še večje ustanove, na primer Skupnost pokojninskega in in- validskega zavarovanje, ZZZS, Policijska postaja, šole in drugi, kar daje zagotovilo, da bo naša nova pošta imela dovolj dela.« Pošte, ki so jo postaviU v rekordnih štirih dneh, je zelo veselo tudi vodstvo bolnišni- ce, saj se je z njo gotovo spet nekoliko povečala kakovost bivanja bolnikov in tudi vseh ^bi';kovalcev bolnišnice. JANJA INTIHAR mtl^~- Foto: GREGOR KATIC Direktor celjske pošte Štefan Zidanšek pred novo pošto v bolnišnici. PO SVETU Piltocheta lahko izročijo Londonsko sodišče je raz- sodilo, da lahko Velika Bri- tanija nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinoche- ta izroči Španiji. Tam mu namreč želijo soditi za zlo- čine, povezane z njegovo 17-letno vladavino, ko je za- radi njegovega režima umr- lo najmanj tri tisoč ljudi. Pinochet ima na voIjolS dni za pritožbo in v tem času ga ne morejo izročiti. 83-letni upokojeni general se na sodišču ni pojavil, saj naj bi bilo njegovo zdravstveno stanje precej slabo. Ironično je, da ga je prav skrb za zdravje pripeljala za zapahe. Britanske oblasti so ga namreč aretirale pred letom dni, ko je prišel na londonsko kliniko opravit manjšo operacijo hrbtenice. Ves ta čas do zadnje razsodbe je živel v razkošnem hišnem priporu. Tudi v Čilu navajajo slabo zdravje (septembra je doživel dve možganski kapi) za razlog, da bi ga lahko vrnili domov. Poleg tega Madridu ne priznavajo pravnih pristojnosti in menijo, da bi morali Pinoc- hetu soditi doma. Ravno te dni so v Santiagu proti njemu izda- li novo, že 46. ovadbo. Pinoc- het je prišel na oblast leta 1973 z odstavitvjio takratnega pred- sednika Salvadora Allendeja in je Čilencem z železno roko vladal do leta 1990, potem pa je postal dosmrtni senator. Solona zapustil Noto Dosedanji generalni se- kretar Nata Javier Šolana je po skoraj štirih letih vode- nja zapustil to osrednjo vo- jaško organizacijo. 57-letni španski diplomat bo na- mreč postal prvi zunanjepo- litični predstavnik Evropske unije, nekakšen zunanji mi- nister petnajsterice. Na kr- milu Nata ga bo nasledil do- sedanji britanski obrambni minister George Robertson. Šolana je od decembra 1995, ko se je nastanil v Bruslju, doživel in sodeloval kar pri nekaterih zgodovinskih pro- jektih. Tako je Severnoatlant- ska zveza podpisala temeljno listino o sodelovanju z Rusijo; državo, zaradi katere je nasta- la med hladno vojno in pred nevarnostjo katere bi morala ščititi druge države. Poleg tega je v svoje vrste sprejela tri dr- žave iz nekdanjega Varšavske- ga pakta - Poljsko, Češko in Madžarsko. Šolana, po izo- brazbi doktor fizike, je bil tudi tisti, ki je ravno v letu, ko zavezništvo praznuje 50 let, dal znak za napad na Jugosla- vijo; šlo je za prvi napad Nata na neko suvereno državo. Šo- lana zato ne skopari z beseda- mi, ko pripoveduje, da mu je v vsem njegovem mandatu naj- bolj ostal v spominu obisk ko- sovskih beguncev v Makedo- niji in čez nekaj mesecev vno- vično snidenje z nekateri že na njihovih domovih. Tudi njego- va prva naloga leta 95 je bila »balkanska«: Nato je od OZN po podpisu Daytonskega spo- razuma s 60 tisoč možmi prev- zel skrb za mirovno posredo- vanje v Bosni in Hercegovini. Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Jelcin bolan, vojaki ubijajo Ruski predsednik Jelcin je spet bolan. Tokrat so ga v bolnišnico prepeljali zaradi gripe in visoke telesne tem- perature. Razlog več, da se ne more sestati s čečenskim predsednikom Mashado- vim, ki si želi srečanja na vrhu. Rusija namreč inten- zivira napade na Čečenijo, pri tem pa umirajo tudi šte- vilni civilisti. Tako je pred dnevi umrlo 41 beguncev, ki so se hoteli zateči v sosednjo Inguš^jo. Njihov avtobus je bil zadnji v konvoju in naj bi ga zadel ruski tank, vendar v Moskvi to vztrajno zanikajo. Zaradi vse bolj kaotičnih razmer v tej kavkaški republiki je predsednik Mashadov raz- glasil vojno stanje s splošno mobilizacijo, verskim obla- stem pa predlagal, naj ljuds- tvo pozovejo k sveti vojni. Sam je prevzel poveljevanje enotam kot že leta 1996, ko so v bojih za Grozni porazili Ruse. Poleg tega je zvezo Na- to pozval, naj posreduje in konča morijo. V Moskvi pou- darjajo, da gre pri vojaškem posegu za interno zadevo in naj se mednarodna skupnost ne vmešava. Kremelj tako za- govarja tezo, da bodo z letal- skimi napadi izkoreninili če- čenski terorizem, ki je kriv za bombne napade v Moskvi in za smrt več kot 300 ljudi. Huda železniška nesreča v zahodnem Londonu, kake tri kilometre od želez- niške postaje Paddington, sta trčila dva vlaka. Ob tem je več vagonov iztirilo in se vnelo. Umrlo je najmanj 30 ljudi, še enkrat toliko je bilo ranjenih. Nesrečo je najver- jetneje povzročil strojevod- ja enega od vlakov. Zapeljal naj bi čez rdečo luč in tako čelno trčil v drugi vlak. Vendar pa natančen vzrok naj- hujše železniške nesreče v Ve- liki Britaniji v zadnjih 40 letih še preiskujejo. Za zdaj znani podatki kažejo, da na progi ni bilo dovolj poskrbljeno za var- nost. T.i. Signal 109 z.a vlako- vodja naj ne bi bil dovolj viden. Neodvisni svetovalci naj bi že marca opozarjali na slabovid- nost spornega signala, vendar se od takrat ni zgodilo nič. Jezni delavci na železnici so zagrozili s stavko, če vlada ne bo poskrbela, da se predvsem z boljšo opremo zagotovi več- ja varnost. Znani časnik Finan- cial Times pa piše, da naj bi imel eden od vlakov izključen avtomatski varnostni sistem, ki prepreči, da bi vlak zapeljal v rdečo luč. 4 \mmim Papirnata vojna brez konca? Postopki za vpis stanovanj v zemljiško knjigo jezijo lastnike Kako urediti vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je tema, ki že vrsto let zaposluje različne strokovnjake, ljudje pa še vedno ne vedo natančno, zakaj toliko zapletov in dolgo- trajnih procedur, zaradi kate- rih večina etažnih lastnikov teh vpisov še vedno nima ure- jenih. Če se postopka s pomoč- jo usposobljenih ljudi vendar- le lotijo, slednji ponavadi nale- tijo na vrsto ovir. Kupoprodaj- na pogodba za stanovanje je le eden, še najmanj problematič- nih papirjev za vpis. Ker pa pri večini lastnikov te pogodbe ni- so popolne (tudi tiste ne, ki so bile sklenjene z občino Celje), morajo prilagati dodatne do- kumente, kar nekatere sprav- lja v slabo voljo. Jo/e Keber, ki je stanovanje Na Otoku 3 kupil od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, se nam je pritožil, da je podjetje Otium d.0.0. iz Ljubljane, ki za Stanovanjsko zadrugo Atrij iz Celja vodi postopek vpisa etažne lastnine, od njega zahtevalo do- kumente, ki po njegovem niso potrebni za vpis v zemljiško knjigo (originalno potrdilo o plačilu, poročni list), hkrati pa je moral pogodbo ponovno no- siti v podpisovanje in overovitev. Spraševal se je tudi, kako racio- nalno je za takšna opravila pooblastiti podjetje iz Ljubljane (stroški večkratnega prevoza!). V Atriju, kjer so poslali po- nudbo za vpis etažne lastnine 4700 lastnikom, je bil odziv po besedah direktorja Petra Puha- na presenetljivo velik - okrog 2000 se jih je odločilo za posto- pek prek stanovanjske zadruge. Ker sami niso zmogli dela, so iskali najboljšega ponudnika, ki bi ob primerni ceni urejal vse potrebno. »Po tržnem principu smo izbrali podjetje Otium, za katerim stoji odvetniška pisar- na,« pravi Puhan, Manca Vre- čar, direktorica Otiuma, pa do- daja: »Zaradi voženj iz Ljublja- ne storitev za lastnike ne bo nič dražja.« Cena za vknjižbo tako znaša 24 tisoč tolarjev, ki jih lahko plačajo v 12 obrokih. Če pa je potrebno dodatno urejanje dokumentacije in za to poob- lastijo Atrij (lahko zadeve urejajo tudi sami), to stane še 12 tisoč tolarjev, plačljivih na tri obroke, k tem zneskom pa zaračunajo še davek. In kaj je tisto, kar je potreb- no za vpis stanovanja v zem- ljiško knjigo? Najprej so to dokumenti, ki zadevajo dolo- čitev funkcionalnega zemljiš- ča, potrebna je vknjižba celot- ne hiše ter etažni načrt, iz katerega morajo biti razvidna stanovanja in skupni prostori. Vse to ureja tisti, ki prevzame vpis stanovanj. Po predlogu za vknjižbo objekta kot celote pa pride na vrsto vknjižba pravi- ce posameznih etažnih lastni- kov, ki za to potrebujejo ku- poprodajno pogodbo. Pri pre- gledu teh pa se ponavadi zač- nejo težave tudi za lastnike. Jože Keber jih je imel prav zaradi nepopolne pogodbe. Ob začetku vpisov so izva- jalci računali, da bo približno deset odstotkov pogodb po- manjkljivo sestavljenih, izka- zalo pa se, da je ravno obratno - večina je nepopolnih. Zato je treba pripraviti dodatke - anekse k pogodbam, s kateri- mi se mora najpogosteje us- kladiti kvadratura stanovanja z dejanskim stanjem, ki ga kaže etažni načrt. Odstopanja so lahko tudi do treh kvadrat- nih metrov, kar je zlasti po- membno pri morebitni ka- snejši prodaji stanovanja. Večkrat manjkajo številke sta- novanj, nadstropje, podpisi pro- dajalcev na pogodbah niso over- jeni, podatki o kupcih so nepo- polni ali napačni. Vse te podatke pa je po zakonu o zemljiški knjigi treba imeti. Tudi zato je moral Jože Keber predložiti ori- ginalni poročni list ali notarsko overovljen izpisek iz poročne knjige, v katerem se natančno vidijo rojstni podatki obeh last- nikov stanovanja, da njuna iden- tifikacija ni sporna (lahko bi predložil tudi izpiska iz rojstne matične knjige). Potrdilo o pla- čani kupnini pa so zahtevali za- to, ker bi v primeru, da ga je plačal na obroke, moral plačati še sodno takso), hkrati pa bi mu vknjižili prepoved odtujitve v korist prodajalca v pogodbi, to je v Kebrovem primeru Zavod za V parlamentarni obravnavi je predlog zakona o začasnih pogojih za vpis etažne lastnine, ki naj bi olajšal določene postopke (odmera funkcionalnega zemljišča - ponekod za vknjižbo zadošča le stavbišče, drugod želijo odmero celotnega funkcionalnega zemljišča k stavbi), hkrati pa obstaja bojazen, da jih bo v nekaterih delih zapletel (etažni načrt, skupni prostori - predlog, da bi jih vpisali po enakih deležih, kjer lastniki niso sprejeli pogodb o razdelitvi). Po zagotovilih predlagateljev zakona pa naj ne bi bili prizadeti tisti, ki so postopek že začeli, saj ga bodo lahko nadaljevali po novem zakonu, ko bo ta sprejet. zdravstveno zavarovanje. S potr- dilom o plačilu v enkratnem znesku vsega tega ne bo imel. Za tiste, ki so stanovanja odkupih od podjetij (tudi g. Keber), pa je potrebno s po- sebno izjavo urediti tudi redo- sled lastninske pravice (ob ob- čine kot investitorja gradnje do podjetja, ki ga je kupilo, do končnega lastnika). Vse to pa so postopki, ki so zamudni, nekateri še niti ne po- vsem dorečeni, zato tudi tako dolgotrajni. Kljub temu v Atriju upajo, da bodo do prihodnje jeseni končali postopke za vpis. T CVIRN MODRI TELEFON Prehod na Dečkovi Franci iz Celja sprašuje, zakaj na starem delu Dečko- ve ceste ob postajališču za lokalne avtobuse (v bližini atletskega stadiona in Aera) ni prehoda za pešce. Ker so semaforizirana križišča do- kaj oddaljena, najbližji pre- hod pa je ob osnovni šoli, imajo zlasti starejši veliko preglavic, preden pridejo z ene strani ceste na drugo. Zato mnogi, da bi si skrajša- li pot in čas, prečkajo cesto kar povprek, kar pa je, zara- di gostega prometa, izjemno nevarno. Direktor Komunalne direk- cije pri Mestni občini Celje Ivan Pfeifer odgovarja, da di- rekcija sama v tem in podob- nih primerih ne more narediti ničesar, saj mora biti v prime- ru, ko to ni opredeljeno v zazidalnem načrtu, vsaka no- va prometna oznaka določena s posebno odločbo. Le-to pa na podlagi strokovne presoje, ali gre za upravičeno zahtevo Do prihodnjega četrtka, 21. oktohra, ho vaše telefonske klice na Modrem telefonu sprejemala dežurna novi- narka Marjela Agrež. Na te- lefonsko številko 0609 620- 133 jo lahko pokličete vsak dan od 10. do 17. ure. ali ne, izda oddelek za pro- met. Ivan Pfeifer svetuje sta- novalcem blokov ob Dečkovi, naj svoje vprašanje oziroma zahtevo naslovijo na krajevno skupnost Dečkovo naselje, ki bo pobudo o novem prehodu za pešce posredovala vodji od- delka za promet Iztoku Ura- njeku. Priznanje za pogum Ob zadnji hudi poplavi v okolici Velenja so na pomoč priskočili tudi gasilci. Deroča voda je odnesla most v Skalah, z njim vred tudi enega od gasilcev, ki so pred mostom odstranje- vali navlako. Gasilec, ki ga je odnašalo, je bil brez moči in takrat sta brez razmišljanja skočila v vodo Matjaž Meh in Igor Zupan, oba člana Prostovoljnega gasilskega društva Velenje (na sliki), in rešila človeško življenje. Za hrabrost ju je odlikovala Gasilska zveza Slovenije. LOJZE OJSTERŠEK Celjski cestni odloki Mestni svet MOC je na zadnjem zasedanju sprejel paket cestnih odlokov. Tako je v drugi obravnavi sprejel odlok o kategorizaciji občinskih cest. ki jih je za dobrih 300 kilometrov. Nji- hova kategorizacija v skladu z zakonom o javnih cestah po- meni ureditev njihovega upravljanja, gradnje, vzdrže- vanja in varstva, hkrati pa po- meni prerazporeditev obvez- nosti med državo in občinami pri zagotavljanju denarja za- nje. V naslednjih desetih letih naj bi tako iz proračuna obči- ne potrebovali 5 milijard to- larjev za njihovo urejanje, kar podrobneje opredeljuje spre- jeti odlok .0 občinskih ce- stah.Ta govori tudi o čiščenju cest v zimskih razmerah, na predlog svetnikov ZLSD pa naj bi pomembnejše prehode za pešce v ožjem mestnem jedru čistili tudi ponoči, ko gre za obilnejše padavine. V tretjem, v odloku o uredi- tvi prometa v MOC, pa gre za ureditev učinkovitega komu- nalnega nadzorna nad izvaja- njem obeh prej omenjenih od- lokov, od omejitev prometa, ustavljanja in parkiranja, od- stranjevanja vozil, varstva cest do organov za opravljanje tega nadzora. V ta namen je odde- lek za okolje in prostor ter promet MOC predlagal zapo- slitev še dveh občinskih redar- jev, za kar pa v letošnjem pro- računu ni denarja. Svetnike pa je zanimalo, koliko kazni iz- terjajo dosedanji redarji. Iz- terjava je 60-odstotna, kar let- no pomeni 6 milijonov tolar- jev prihodka, so izvedeli. Nekatere svetnike je ob tem zmotilo v odloku zapisano raz- likovanje v višini kazni ob krši- tvah za podjetnika in občana. Menili so tudi, da zeleni val na Mariborski cesti še vedno ne deluje in da bi lahko po zaprtju Kovinotehne in Tuša ugasnili tamkajšnje semaforje. TC PODRZAAi Nepokriti izdatki LJUBLJANA, 6. oktob (Delo) - Odbor DZ za na zor proračuna je prij obravnavati leto in pol s| ro poročilo računskega s diŠČa o ministrstvu ; obrambo. Poročilo, ki n si oznako strogo zaupn obravnava obdobje, ko s ministrstvo vodila Jelj Kacin in Tit Turnšek. Rei zorji so ugotovili, da ■ ministrstvo nabavlja opremo brez predračun( in upoštevanja stroški najemanja posojil ter p rabilo za skoraj sto mi jard tolarjev več denai kot bi ga lahko v skladu zakonom. Proračun 2000 LJUBLJANA, 8. oktobi (Delo) - Po treh dneh pog janj z ministrstvi vlada < vedno ni uskladila predlo državnega proračuna za 1 to 2000, po katerem naj proračunski prihodki zii šah od 1000 do 1010 mt jard tolarjev, odhodki j do 1073 milijard tolarje Premier Janez Drnov| meni, da bi morali biti p| računski odhodki nižji za vsaj 10 do 15 milija tolarjev, kar pomeni, da| primanjkljaj znašal dolf odstotek bruto domačd proizvoda. Če se minis ne bodo uskladili do J oktobra, obstaja možnq začasnega financiranja | rabnikov v naslednjem lu, kar pomeni, da bodo | dobili manj. Sporazum S j Hrvaško BRDO, 8. oktobra (t lo) - Med prvim uradni obiskom v Sloveniji | predsednik hrvaške vlaj Zlatko Mateša s predsedf kom slovenske vlade Jaii zom Drnovškom podpis meddržavno pogodbo | ureditvi premoženjsi pravnih razmerij. Spoi zum določa pridobljei pravice fizičnih in pravn oseb do premičnin in | premičnin v Sloveniji in 1 Hrvaškem, tako da bo | tej podlagi možen v| lastninske pravice v ze| Ijiško knjigo. Študijska posojil LJUBLJANA, 8. oktob (Delo) - Ministrstvo za dl je z NLB in NKBM podpii lo koncesijsko pogodbc| posojilih za študij. Š| dentje morajo vloge za I sojilo oddati do 5. nove| bra na občinskih uradih delo. j Dražja elektrikfl in plin LJUBLJANA, 11. oktol (Delo) - Električna ener| za gospodinjstva se je J dražila za 4 odstotke, ^ industrijo pa za 3,8 ods^ ka. Že v soboto, 9. oktoH se je podražil tudi plifl jeklenkah, in sicer za ? odstotka. I 5 Vsako leto vsaj en kilometer ceste Župan Občine Vojnik Beno Podergajs ob petem občinskem prazniku pdkar je Vojnik postal samostojna občina, j se je v prvem krogu nastajanja novih občin i^ila od svojega velikega brata, Celja, mineva gt let. Danes z Mestno občino Celje v Občini [jjjnik dobro sodelujejo, prav tako pa, pravi jgno Podergajs, župan občine Vojnik, uspe- rešujejo nedorečena vprašanja glede deli- jene bilance. Činkovito ic.šujrjt) tuiii vcčiiiu (irugih piobk' ijov oziroma se vsi, na čelu z občinsko upravo, Afinskim svetom ter z županom, trudijo, da bi Lito uspevalo. Tako je bilo v petih letih v občini ustorjenega že marsikaj, kopica načrtov pa jstaja pripravljenih za delo v prihodnje. O vsem jfin smo ob občinskem prazniku govorili z fupanom Benom Podergajsom. Katere dejavnosti, ki ste jih na ravni občine uvedli v preteklih štirih letih, se vam zdijo najbolj pomembne? V preteklih štirih letih smo višino enega prora- ^a vložili v investicijska vlaganja na različnih lodročij in glede na to, da so se naši proračuni likali med 500 in 600 milijoni tolarjev, to pomeni, la gre za zelo racionalno vlaganje. Zgrajena je lila šola v Socki, na novo je asfaltiranih okoli 30 lometrov cest, zelo veliko je bilo, tudi s pomoč- ) zavzetosti občine, storjenega na državnih če- tah. Tudi letos računamo, da bomo občinskemu iroračunu dodali še okoli 10 odstotkov sredstev, i bodo porabljena predvsem za reševanje ele- oentarnih zadev in gradnjo knjižnice. V prihodnjem letu se namerava občinska jiprava preseliti v nove prostore. Ko bo zaključena gradnja nove knjižnice, se občinska uprava preselila v prostore sedanje, novo knjižnico bomo ljudem ponudili nov irostor, namenjen družabnim prireditvam, pro- lore bodo lahko uporabljali člani turističnega tuštva, v sklopu lokalne turistične organizacije a bomo v Vojniku ustanovili tudi turistično lisarno. V novi knjižnici bo manjša dvorana za lirideset ljudi, namenjena tudi čitalnici in prire- iitvam. Česa, menite, v Vojniku še primanjkuje? Predvsem stanovanj. Tega področja se žal lotevamo skorajda prepočasi, za kar so krivi dejavniki izven občine, denacionalizacija, po- manjkanje prostora, kar urejujemo z že priprav- Nm prostorskim planom, ki pa na ravni drža- ve čaka vse predolgo na sprejem. Kljub temu je prostorski plan izdelan zelo dobro in odločili Beno Podergajs smo se, da bomo začeli takoj po potrditvi tega plana pripravljati naslednjega, saj želimo zago- toviti dodatne prostore predvsem za obrtno cono, ki jo bomo gradili v Vojniku. Vojnik potrebuje še lokalno avtobusno posta- jo, ki jo želimo preseliti iz samega centra, načr- tujemo preureditev prometa, zaradi česar smo naročili prometno študijo, kar naj bi zagotovilo večjo prometno varnost, načrtujemo pa tudi ureditev trga v Vojniku in v Novi Cerkvi. Ljudem, ki živijo v naši občini, manjka tudi poplavna varnost, že v oktobru pa bodo znane prve rešitve. Takoj po tem bomo začeli graditi oba mostova. Sicer pa nam manjkajo tudi ustreznej- ši prostori za šolo. Se bo vojniška šola lahko v devetletno izo- braževanje vključila v predpisanem času? Lahko, vendar bo v začetku zaradi nezadost- nih prostorskih pogojev verjetno zelo hudo. Šola si je v veliki meri že pomagala sama s pregraditvi- jo prostorov, s čemer so odpravili dvoizmenski pouk, nadaljnje rešitve pa vidim v smeri investicij- skega vzdrževanja. Ves čas smo v šolo investicij- sko vlagali in nameravamo to početi še naprej, takoj ko bo mogoče, pa bomo skušali najti rešitev, ki bo omogočila izboljšanje prostorskih pogojev tako centralne osnovne šole v Vojniku kot tudi osnovne šole na Frankolovem. Veliko dela imate tudi z urejanjem cest, trenutno največ z urejanjem križišča v centru Vojnika, pri gostilni Prekoršek. V zvezi s tem križiščem smo pridobili vsa možna soglasja in izdali zagotovila, da bomo gostilničarju Prekoršku omogočili normalno os- krbo tudi po obnovi križišča. To potrjuje tudi mnenje republiškega inšpektorja, ki pravi, da za varen promet na cestah skrbi lokalna skupnost. To pomeni, da je prometna ureditev popolnoma v rokah občine. Vsa ta dejstva in tudi druge pogoje smo gospodu Prekoršku skušali predsta- viti v posebnem pogovoru, vendar se z njimi ni strinjal. Skrbi ga, kako bo gostilno oskrboval, ko bo ob gostilni urejeno križišče in to kljub temu, da projekti zagotavljajo varno parkiranje in oskrbo. Kako nameravate zaplet rešiti? Za to križišče (cesta Celje-Maribor, z ulicama Brezovnikova in Prušnikova) smo že kupili semaforje, v sanacijo križišča je bilo vloženih že deset milijonov tolarjev, dela pa so zastala, ker od gospoda Prekorška nismo dobili soglasja. Ko smo dobili mnenje inšpektorja, ki daje vsa pooblastila v zvezi z obnovo križišča občini, smo o tem obvestili gospoda Prekorška in odvetnika, menimo pa, da ima občina vso moč, da na tem območju deluje v skladu z načrti. Glede na to, da je več kot osemdeset odstotkov križišča že dograjenega, čakamo le še na odgo- vor odvetnika, potem pa bomo takoj nadaljevali z deli v tem križišču, in jih v najkrajšem mož- nem času tudi zaključili. Kakšni so načrti v drugih krajevnih skup- nostih občine Vojnik? V Novi Cerkvi načrtujemo postavitev novega spomenika NOB, saj je star v nemogočem stanju, v naslednjem letu bomo uredili center Nove Cerkve, kar smo letos storili v Frankolovem, z Direkcijo RS za ceste pa se dogovarjamo o obnovi ceste proti Vitanju ter križišča Dobrna-Nova Cer- kev. Koliko nam bo v prihodnjem letu uspelo storiti, še ne vemo, saj višina sredstev državnega proračuna, namenjenih za to cesto, še ni določe- na, zagotovljena pa so nam sredstva zaradi poš- kodbe ceste med poplavami v lanski jeseni. Kako je z ureditvijo vodovoda v občini? Celoten sistem vodovoda bomo začeli obnav- ljati v prihodnjem letu. Prvi del projektov je že izdelanih, drug del je v izdelavi, računamo pa, da bo šlo za projekt v višini 100 milijonov tolarjev. Precej sredstev bomo potrebovali tudi s strani občanov, način, kako bi lahko pomagali, pa smo že predlagali, saj ne želimo, da bi vsa druga komunalna dela zaradi izgradnje vodovoda za- mrla. Prihodnje leto želimo v vseh krajevnih skupnostih nadaljevati z gradnjo cest, saj še vedno velja nezapisan program »v vsaki krajevni skupnosti vsako leto vsaj en kilometer ceste«, ta načrt pa smo doslej izpolnili oziroma ga vedno presegli. V načrtu za prihodnje leto je tudi gradnja kanalizacije v Arclinu, projekt v povezavi z obči- no Celje pa je sanacija naprave v Škofji vasi, na katero je Vojnik priključen s kolektorjem. Z mini- strstvom se dogovarjamo za pomoč iz fundacije programa Phare 2000 za sanacijo čistilnih naprav in kanalizacij za celotno povodje Hudinje. Do zapletov prihaja tudi pri obnavljanju graščin Tabor in Socka. Glede načrtov za graščino Tabor smo se na ministrstvu dogovarjali pred kratkim. Na osnovi konzervatorskega programa, ki so ga izdelali v celjskem Zavodu za varovanje naravne in kul- turne dediščine, je potrebno uskladiti predloge zavoda z željami tistega, ki bo v graščino vlagal. Pri tem nam bo pomagala republiška uprava za varovanje kulturne dediščine. Glede graščine Socka ostaja vprašanje lastnine odprto, saj je bil zakon, ki ureja to področje, zamrznjen, kar je urejanje lastništva za dlje časa odložilo. Pravkar smo v občini pripravili dopis pristojnemu mini- stru, v katerem smo zapisali, da vse to pomeni odlaganje rešitve za Socko. Da se to ne bi nadaljevalo, smo ministrstvu predlagali, naj da to graščino čim prej v najem. Občina Vojnik nima v zvezi z lastništvom nobenih zahtev in ji je vseeno, kdo je lastnik, ni pa nam vseeno, kaj se z graščiiu) tioi^aia. TT , -.^^".^^ NINAM. SEDLAR SKD na Gori Oljki člani stranke SKD in njihovi simpatizer- ji so se preteklo soboto že osmič srečali na| Gori Oljki. Organizator je bil Občinski odbor SKD Polzela, v njegovem imenu pa je na\/oie pozdravil predsednik dr. Janez Cukjati. Sie- čanja sta se udeležih tudi glavna tajnica SKD Hilda Tovšak in sekretarka poslanske skupi- ne SKD v Državnem zboru Marjeta Ateli'^fk. Hilda Tovšak je v nagovoru poudarila, da glede na to, da imata SLS in SKD podobne| programe, ne vidi ovir, da bi 23. decembra ne prišlo do združitve. Tako bo nova stranka v koaliciji s SDS pripravljena, da prevzame odgovorne naloge po naslednjih volitvah. Srečanje je pozdravil tudi predsednik občin- skega odbora SDS Polzela Slavko Lenič, v kulturnem programu so nastopili citrarka Marija Završnik, vokalni kvintet Lastovka s Polzele in Vesele babice iz Šmartnega ob Paki. T. TAVČAR Pomoč socialno ogroženim Območno združenje rdečega križa Celje je na obisk povabilo predstavnike pobratenega Rdečega križa DRK Wevelinghoven-Grewenbroich iz Nemčije. Vabilu so se prijazno odzvali in pripeljali pomoč za socialno ogrožene, ki jo Rdeči križ Celje deli vsakih šest tednov. Pomoč je vsebovala sladkor, sol. olje, milo in oblačila. V zahvalo za pripeljano pomoč jih je prvi dan podjetnik Stanko Zakelšek s helikopterjem popeljal 200 metrov nad zemljo, drugi dan pa so se gostje spustili 200 metrov pod zemljo, kjer so si ogledah Muzej premogovništva v Velenju. I.P. Kdaj jezero v Vonarju? Čistejša voda za občine ob Sotli - Kako se bo odločila hrvaška stran? V dolini Vonarja, med Atomskimi toplicami in Ro- S*ško Slatino, so imeli nekoč "•netno Sotelsko jezero, a so §9 zaradi onesnažene Sotle ■spraznili. Umazana mejna '^ka ovira razvoj okoliških 'l^čin, zato si že dolgo priza- devajo za izgradnjo čistilne "sprave v Rogaški Slatini. '^0 prizadevanjih občine ^aška Slatina so julija letos ^ali izvajalsko''pogodbo 'Končanje del (ki bi mo- ?[a biti končana že leta 1995) zagotovili potrebni denar. pO naj bi prišlo sredi pri- ' 'ega leta do mehanske- ..'Cenja odpadnih vod, do ll^jučka prve faze. Slatinski pan mag. Branko Kidrič si ■Zadeva, da bi do takrat pri- '^^''i gradbeno dovoljenje za ' fazo ter z izgradnjo y^jevali. Izgradnja slatin- P Čistilne naprave prav tako l^una njihove sosede, zato ^''lel občinski svet Podče- trtka izvedeti podrobnosti. Na slatinskega župana so na- slovili dopis, ta pa jim je pred kratkim odgovoril. Prizadevanja za izgradnjo slatinske čistilne naprave so stara 11 let, ko so izdelali pro- jektno dokumentacijo, leta 1993 so pridobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje za prvo etapo, leto pozneje pa začeli z gradnjo. Leta 1995 je gradnja obstala, nakar so strokovnja- ki leta 1996 ugotovili, da je tehnologija zastarela ter da so zmogljivosti naprave za 25 ti- soč enot prevelike. Tega leta so objavili javni razpis za spremembo in dopolnitev projektne dokumentacije ter izbrali tehnologijo Lemna (za 9 tisoč enot v prvi fazi ter 15 tisoč enot v drugi fazi, to je za primer, če bi se po dogovoru iz leta 1988 pridružilo obmej- no območje Hrvaške). Postopki so zaradi pridobi- vanja nekaterih soglasij s hr- vaške strani dodatno zaplete- ni. Predstavniki hrvaške stra- ni, iz krapinsko-zagorske žu- panije in občine Hum na Sutli» so med pogovori s slovenski- mi predstavniki povedali, da se nameravajo do konca leta odločiti o tem, ali se bodo priključili na čistilno napravo v Rogaški Slatini oziroma gra- dili čistilne naprave sami. Podčetrteški župan Marjan Drofenik je seznanil občinski svet z odgovorom iz Rogaške Slatine na zadnji seji. Svetniki o omenjeni zadevi niso pose- bej razpravljali. BJ Opravičilo v prejšnji številki smo med člani pogajalske skupine, ki bo urejala dogajanja s hme- ljem, zapisali napačno ime. Namesto Iva se pravilno glasi, da je član pogajalske skupine Franc Leskošek. Prizadetim se za napako opravičujemo. Uredništvo ^Šf.4|.. 14. oktober 1999 GOSPODARSTVO KOMENTIRAMO Shirani beli zajec Prejšnjo sredo so na javni dražbi za ceno 125 milijonov tolarjev ponujali celoten kom- pleks Rekreacij sko-turistične- ga centra Golte. Javna dražba ni uspela, ker se ni prijavil nobeden kupec, v torek pa je stečajni upravitelj Zvonimir Mirt napovedal, da bo celjske- mu sodišču včeraj, torej v sre- do, predlagal ponovno javno dražbo. Javna dražba bo zo- pet zajemala celoten kom- pleks, saj stečajni upravitelj pravi, da prodaja po delih ni- ma smisla. Ceno bo določilo sodišče, zelo gotovo pa bo pre- cej nižja od prve izklicne cene. Vendar se mnogi strinjajo, da problem ni cena RTC Golte na javni dražbi - večji prob- lem je. da bo tisti, ki bo kupil RTC Golte, potreboval kar precej dodatnega denarja, če hoče zagotoviti normalno obratovanje in nenazadnje, enkrat v prihodnosti sicer, vračilo stroškov. Slej ko prej. seveda ob predpostavki, da bodo Golte živele še naprej, bo treba končno zgraditi akumu- lacijsko jezero za umetno za- sneževanje, poleg tega pa iz- vesti vse preglede, poskrbeti za zavarovanja, obnoviti in izboljšati hotel, o spodnji po- staji gondolske žičnice pa sko- raj ne gre izgubljati besed... Nekateri, seveda bolj kot ne neuradno, omenjajo milijone mark, ki bodo potrebni, da bo RTC Golte zaživel, kot se spo- dobi za boljše slovensko smu- čišče. Golte imajo trenutno sa- mo eno prednost - ponaša se z enim najboljših naravnih te- renov v Sloveniji, primernih za različne smučarje. Še o nečem se govori, na- mreč, da je center od izgrad- nje posloval bolj kot ne na robu preživetja. Nekateri so rekli, da zato. ker ga Zgornje- savinjčani nikoli niso vzeli za svojega; Zgornjesavinjčani pravijo, da je narobe to, ker s centrom nikoli niso upravljali domačini; tretji se izgovarjajo na razpad nekdanje občine Mozirje in na nerazumevanje v novonastalih občinah... Verzij o Golteh je veliko, os- taja pa eno dejstvo: kakor ka- že, centra nihče noče. Izklic- na cena na javni dražbi, ka- kršnakoli že bo, bo tako ali tako bistveno prenizka, zara- di omenjenih težav pa je tudi težko pričakovati, da se bo od nekod vzel kupec in kupil shi- rano smučišče. Nekateri se sprašujejo, kako je sploh mo- goče pripeljati center v takšno stanje in kdo bo za to odgovar- jal, večina pa skomiga z ra- meni in zaradi firbca sprem- lja dogajanje. In kaj potem, če tudi na drugi dražbi ne bo kupca? Tega ne ve niti stečajni upravitelj Zvonimir Mirt, še manj pa vedo ljubitelji smuča- nja, ki so se na smučiščih belega zajca dobro počutili. In teh v minulih letih ni bilo tako malo. Itak pa se mnogi spomnijo vlečnice, ki je pred časom več kot leto dni ležala ob cesti v Žekovcu v razsutem stanju - v takšnem, kot se je par let ka- sneje znašel celoten center Ampak tega ne bodo hoteli niti za staro železo, kot je bilo to v primeru vlečnice. URŠKA SELIŠNIK Baumax se širi Avstrijska družba Bau- inax je v Mariboru odprla svoj tretji, doslej največji prodajni center pri nas, ki meri 7500 kvadratnih me- trov. Gradnja objekta ob juž- ni vpadnici v mesto je trajala eno leto, vrednost naložbe pa znaša 2 milijardi tolarjev. Baumax je vodilna trgovina za dom in vrt v Avstriji ter eno najpomembnejših trgovskih podjetij z gradbenim materia- lom v Evropi. Trenutno ima doma in v tujini 110 prodajnih mest, letni promet družbe pa znaša več kot 150 milijard tolarjev, teta 1995 je trgovski dejavnost razširil tudi na Slo- venijo, kjer je svoj prvi pro- dajni center zgradil pred tre- mi leti, in to v Ljubljani, leta 1997 pa še v Celju. Zaradi ugodnega odziva na sloven- skem trgu bo Baumax svojo dejavnost pri nas še razširil. V treh ali štirih letih bo še pet prodajnih centrov - v Ljublja- ni, Kranju, Velenju, Murski Soboti in v Kopru. JI Zagode direktor Smreke Nadzorni svet gornjegraj- skega podjetja Smreka je na zadnji seji zaradi slabih po- slovnih rezultatov odpokli- cal direktorja Dominika Mi- klavca in hkrati imenoval novega direktorja, Bruna Zagodeta iz Velenja. Člani nadzornega sveta upajo, da bosta kadrovska zamenjava in potrjena pravnomočna prisilna poravnava prispeva- li, da se bo Smreka rešila iz težav, v katere je zašla. U S Nov objekt tehnološkega centra za hmeljarstvo Minulo sredo so na posku- snem posestvu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarniš- tvo Žalec odprli večnamen- ski objekt, ki je del tehnološ- kega centra. Odprtja so se udeležili šte- vilni ugledni gostje. Gostom so s pesmijo izrekli dobrodoš- lico člani Savinjskega okteta, nato pa o obnovi večnamen- skega objekta spregovoril di- rektor INFP Žalec in vodja tehnološkega centra mag. Iz- tok Košir. Gradnja objekta je trajala dlje časa, investicija v vrednosti 90 milijonov tolar- jev pa je za inštitut predstav- ljala velik zalogaj. Z razume- vanjem resornih ministrstev, lokalne skupnosti in zaradi nuje po posodobitvi so objekt uspeli dograditi in opremiti s sodobno opremo. V njem je nova linija za spravilo hmelja, nove sušilnice, ovlaževalnice, pakirne linije, nabavili pa so tudi trgalnike in prikolico za spravilo hmelja. V imenu ministrstva za zna- nost in tehnologijo je dr. Aleš Mihelčič povedal, da se mini- strstvo zelo trudi razpoložlji- va sredstva kar najbolj smotr- no porazdeliti. Tehnološki center v Žalcu že nekaj let uspešno deluje in je očitno, da so ga hmeljarji, pivovarji in domačini vzeli za svojega. Hkrati je dr. Mihelčič omenil, da tehnološki center uspešno opravlja naloge, zaradi kate- rih je bil ustanovljen. Žalski župan Lojze Posedel je odprt- je objekta označil kot zelo lep dogodek, ki pa ga žal kalijo razmere v hmeljarstvu. Izrazi je upanje, da bo pred dnevi sprejet dogovor prispeval, da bo hmeljarstvo spet pridobilo na veljavi. Ob odprtju so na- mesto rezanja traku posadiH lipo. T TAVČAR Dr. Aleš Mihelčič izroča direktorju INHP Žalec mag. Iztoku Koširju pogodbo o nakupu nove raziskovalne opreme. Zamenjave v vodstvu V Zdravilišču Rogaška, ki je v večinski lasti Slovenske razvojne družbe, je prišlo do novih kadrovskih zamenjav. Na mesto direktorja družbe Grand hotel Ludvika Praha je prišel Jože Pipenbaher, lastnik in direktor slovenjebistriške- ga podjetja Svit, ki je zgradilo Terme Rogaška. V Rogaški Slatini je zaradi tokratne zamenjave vse bolj slišati zaskrbljene govorice, da bodo o usodi zdravilišča zdaj odločali drugod, saj v vrhu družbe ni več nobenega domačina. Predsed- nik zdraviliške uprave Franc Horjak je namreč pred časom za direktorja družbe Zdravstvo namesto Bojana Tepeša, dr. med., postavil Nika Bevca iz Ljubljane. Jože Pipenbaher je napovedal, da se bo v družbi Grand hoteli, ki ima v najemu najbolj znana in tudi najbolj donosna slatinska hotela Donat in Savo - prvi je v lasti SKB banke, drugi pa Banke Celje, najprej lotil finančnega urejanja poslovanja, kadrovskih menjav pa ne načrtuje. JI Klasje v novih prostoriii Ob otvoritvi kompleksa na Hudinji tudi certifikat kakovosti ISO 9001 Celjsko podjetje Klasje, ki je od začetka septembra v večinski lasti mariborskih podjetij Pekarna Jager in Gostinstvo Ročnik, bo v soboto, 16. oktobra, uradno odprlo svoje nove skladiščno-proizvodne in poslovne prostore na Hudinji. Gre za 760 milijonov tolarjev vred- no naložbo, ki velja ta čas za največjo v celjskem gospodarstvu. Klasje je dve tretjini denarja zagotovilo iz lastnih virov, tret- jina vsote pa so bančna posoji- la. Nove objekte, ki so poveza- ni s starim kompleksom Klas- ja, so delavci podjetja Ingrad VNG pričeli graditi konec lan- skega decembra. Že julija je bil dokončan poslovni del stavbe, ki meri 1.800 kvadratnih me- trov, proizvodnja v novih, 2.000 kvadratnih metrov veli- kih prostorih, ki bo namenjena predvsem izvozno naravnanim programom, pa bo uradno ste- kla to soboto. Na otvoritvi, ki se je bo udeležil tudi predsednik Mi- lan Kučan, bodo Klasju slo- vesno izročili certifikat ka- kovosti ISO 9001, ki ga je prejšnji teden pridobilo pri Slovenskem inštitutu za ka- kovost. Certifikat velja za kakovost procesov in izdel- kov za celotno mlinsko de- javnost, za ekstrudirane pro- grame za izvoz, biskvitna trajna peciva, zamrznjen program Tri zvezde in za slaščičarsko dejavnost. Za pekovsko dejavnost bo pre- verjanje za pridobitev certi- fikata kakovosti opravljeno v prvi polovici prihodnjega le- ta, saj naj bi to področje zaradi nove lastniške struk- ture kmalu doživelo organi- zacijske spremembe. Po besedah vodje projekta ISO 9001 in vodje službe za kakovost in tehnologijo Anto- na-Zvoneta Cizeja pomenita za Klasje vzpostavljen sistem kakovosti in certifikat pred- vsem vstopnico na zahtevnej- še trge Evropske unije, pa tudi boljša pogajalska izhodišča z dobavitelji. Poleg tega je pod- jetje v vzpostavitev učinkovi- tega sistema kakovosti primo- ralo tudi povezovanje z novim poslovnim partnerjem, nemš- ko družbo Hahne, s katero so letos podpisali pogodbo o po- slovnem in tehničnem sodelo- vanju. JANJA INTIHAR Praznile obrtniicov v Šmarju pri Jelšah Območna obrtna zborni- ca Šmarje pri Jelšah je ob 20-letnici delovanja pripra- vila dvodnevno praznova- nje, ki je bilo v Rogaški Slatini. Sekcija cvetličarjev in vrt- narjev je pripravila razstavo z naslovom »Voda in sonce«, na slavnostni seji pa so med drugim tudi podelili štiri- najst priznanj. Častni član je postal dolgoletni obrtnik in član iniciativnega odbora obrtnega združenja Franc Renier, bronasto plaketo združenja so dobili Martin Strašek, Tončka Bde in Franc Bratuša, srebrno pla- keto Stane Šramel in Janez Gobec ter zlato Anton Ka- menšek, prvi predsednik Območne obrtne zbornice, ki je obrtnik od leta 1974 dalje. Diplome so dobili Ve- ra Ferme, Friderik Drofenik, Stanislav Mestinšek, Marija Lebič, Rudi Pušič in Jože Ci- glenečki. Ob jubileju so izdali boga- to opremljen zbornik, za ka- terega je napisala besedilo in opravila jezikovni pregled Segeja Javornik. Uvodne tek- ste so prispevali sedanji predsednik OOZ Franci Že- rak, predsednik upravnega odbora Marjan Justin, pred- sednik Obrtne zbornice Slo- venije Miha Grah in minister za malo gospodarstvo in turi- zem Janko Razgoršek. Ob- močna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah pokriva območje šestih občin Uprav- ne enote Šmarje pri Jelšah s preko tisoč obrtniki, ki so združeni v osmih sekcijah. V zborniku, ki ima 64 strani, so objavljeni zanimivi doku- menti in predstavljen razvoj obrti še pred ustanovitvijo zveze. T.VRABL BAROMETEfl Priznanja obrtnikom j Območna obrtna zbor| ca Laško je ob 20-letri| delovanja podelila prizil nja za deset in dvajset | dela v obrti. Bronasto plal^ to je prejelo 22 članov zb| niče, srebrno pa štirje. Prv so v Laškem podelili pose na priznanja tudi tistim, delajo v obrti več kot 30 l| in sicer Mariji Draksler | Šmarjete, Eriki Ivanšek | Globokega, Francu Medv^ ku iz Radeč, Francu Zupi cu iz Laškega, Marjanu^ bretu iz Obrežja in Kar! Homšku iz Radoblja. Pri nanje Obrtne zbornice S| venije sta letos dobila Štef| Grosar, ki predseduje d močni zbornici že drij mandat in je tudi podpre^ sednik UO Obrtne zborni| Slovenije, ter Franc Medv šek, ki že dvajset let aktiv! sodeluje v organih upravlj nja laške zbornice, v te; mandatu pa je tudi nj| podpredsednik. Vrelci ustavili i proizvodnjo V Rogaških vrelcih, kjl bodo letos izdelali in napa nili 30 milijonov litrov min« rahlih vod in brezalkoholni pijač, so pred dnevi ustavili | odstranili staro polnilno lil jo. Že februarja naj bi za če obratovati nova sodobna po nilnica, katere zmogljive! bo deset tisoč plastenk | uro. Za naložbo bo Kolinsk ki je lastnik vrelcev, odšti 700 milijonov tolarjev. Novi sejmi | Med 22. in 24. oktobrom bo v Ljubljani potekal nov sejem, ki so ga poimenovali Ljubiflora. V prvi vrsti je namenjen strokovnim obi- skovalcem, ki se ukvarjajo z gojenjem in prodajo cvetja in drevja ter urejanjem drevja. Poleg nekaterih do- mačih podjetij se bo na sej- mu predstavilo več kot 50 italijanskih ponudnikov cvetja, okrasnih rastlin in drevja ter izdelkov za ureja- nje okolja. Ljubljanski se- jem napoveduje tudi otvori- tev sejma Narava - zdravja, ki bo od 19. do 24. oktobra, Debitel siri tržišče Ponudnik mobilne telefo- nije Debitel je v slabem letu pridobil 25 tisoč naročni- kov in 10-odstotni tržni de- lež. Poleg pocenitve stori- tev, ki so jo uveljavili pred kratkim, bo Debitel še do konca letošnjega leta uvedel tudi predplačno telefonira- nje. Družba napoveduje, d2 se bo kmalu pričela širiti še k našim severnim sosedofli in na Hrvaško. Slovenske orodjarne V^čeraj se je v Krškem p^'' čelo posvetovanje na tein'' Večanje konkurenčne sp^' sobnosti slovenskih orod' jarn, ki sta ga pripravil'^ Gospodarska zbornica SlO' venije in ljubljanska fakU'' teta za strojništvo. £ ŠI.41.»14.«iclolMr1999 novi TEDNIK GOSPODARSTVO 1} Hipoteka še ni izbrisana Rednak d.o.o. še čaka na nakup dela šoštanjske tovarne usnja pel šoštanjske tovarne usnja obrat konfekcije, imenovan Opum - je pripravljeno kupiti ^^tanjsko podjetje Rednak do.o., vendar je ta del nepre- mičnine še vedno pod hipote- NLB. Novi delodajalec, za- posliti namerava 70 nekdanjih jelavcev tovarne usnja, zdaj Jaka, da bodo hipoteko izbri- ^li in mu nakup omogočili. Po informacijah direktorja Mžbe Industrija usnja Vrhni- ka mag. Izidorja Derganca so v postopku prisilne poravnave sklenili z NLB sporazum o re- programiranju kreditov z dr- žavnim poroštvom. Po prido- bitvi državnega poroštva bo banka izbrisala hipoteko, kar naj bi se zgodilo predvidoma konec tega meseca. Cena za objekt usnjene konfekcije skupaj s proizvodno opremo znaša nekaj manj kot 100 mili- jonov tolarjev. Industrija us- nja Vrhnika načrtuje tesno po- slovno sodelovanje s podjet- jem Rednak d.o.o., še posebej obvezujoče naj bi bilo v prvih dveh letih, kasneje pa bolj od- visno od tržnih razmer in stopnje uspešnosti. Po bese- dah direktorja družbe lUV bo novi lastnik zaposlil vseh 60 delavcev iz nekdanjega obrata usnjene konfekcije, 10 pa jih bo prevzel iz ostalih delov nekdanje tovarne usnja. Še 11 delavcev bo lUV ohranila v specializiranem obratu za proizvodnjo usnjenih zaščit- nih rokavic in za proizvodnjo drobno-galanterijskih izdel- kov. Delo naj bi torej ohranilo 81 delavcev, ostali, teh je 199, bodo dobili sklepe o prekini- tvi delovnega razmerja in prešli bodo v odkrito brezpo- selnost. Uprava lUV, kot med dru- gim navaja mag. Izidor Der- ganc, intenzivno išče možno- sti za revitalizacijo ostalih de- lov Tovarne usnja Šoštanj. Z Občino Šoštanj se dogovarjajo o odkupu večjega dela povr- šin. Možne rešitve so usmerje- ne v iskanje novih programov, prednost pa bodo dali tiste- mu, ki bo poleg zagotavljanja ustreznih ekonomskih para- metrov omogočal zaposlitev kar največ delavcem, ki bodo izgubili delo zaradi ukinitve usnjarske proizvodnje. Industrija usnja Vrhnika d.d. je imela ob začetku pri- silne poravnave 6,2 milijarde tolarjev neporavnanih obvez- nosti do bank, države, doba- viteljev in delavcev. Dobavi- telje so razporedili v dva raz- reda, in sicer strateške z 80- odstotnim poplačilom v štirih letih in ostale z 20-odstotnim poplačilom v letu dni. Banke so konvertirale v delnice ne- kaj manj kot 15 odstotkov po- sojil, ostalo pa reprogramira- le za dobo 7 let, država je obveznice in dolgoročna po- sojila v celoti konvertirala v delnice. «■■■■■■■■» K.L. Modna revija Polzele Tovarna nogavic iz Polzele je v kristalni dvorani Zdraviliš- ča Dobrna svojim poslovnim partnerjem predstavila novosti za sezoni jesen-zima 99/2000 in pomlad-poletje 2000. V Polzeli so se vsekakor zelo potrudili, da bi sledili modnim trendom za obe obdobji. Ženske hlačne nogavice za sezono pomlad-poletje 2000 poudarjajo ženstvenost in nudijo maksi- malno udobnost nošenja z elegantnim videzom, pri moških nogavicah so vodilo diskretni vzorci, mehki naravni materiali, lepa oblika in dobro prileganje nogi, otroška moda pa je moda jeans vzorcev z motivi iz rastlinskega in živalskega sveta v modni in udobni bombaž-lycra mešanici. Za prihajajočo sezono jesen -zima so značilne mehke nogavice iz bombaža z lycro ter z dodatki sintetičnih materialov, izdelane po najnovejši tehno- logiji. Novost Polzele je nova linija Glamour, ki je obogatena z lureksom, bleščicami in sijajem, kot nalašč za vstop v novo tisočletje. T. T. Agencija čaka vlado Agencija za trg vred- nostnih papirjev je do od- ločitve slovenske vlade o tem, ali bo izdala dovolje- nje k Merkurjevemu prev- zemu Kovinotehne, preki- nila postopek odločanja o uspešnosti ponudbe za odkup oziroma prevzem. Kot so sporočili iz agenci- je, so takšno odločitev spre- jeli zato, ker zakon o prev- zemih ne dopušča pridobi- tve delnic Kovinotehne v postopkih prevzema pred izdajo vladnega dovoljenja. Poleg tega je prekinitev po- stopka narekovalo tudi dejs- tvo, da bi vladna zavrnitev izdaje dovoljenja k prevze- mu, potem ko bi agencija že ugotovila uspešnost ponud- be za odkup in s tem pov- zročila izpolnitve pogodb, povzročila obveznost vrači- la že prejetih kupnin in vrednostnih papirjev. JI Gradnja čistilne naprave napreduje Od gradnje razžveplalne naprave na petem bloku šoštanjske termoelektrarne si največ obetajo Šoštanjčani in ostali prebivalci Ša- leške doline, saj naj bi čistilna naprava, ko bo začela obratovati, odstranila približno 97 odstotkov okolju škodljivih snovi. Na gradbišču, kjer dela napredujejo po načr- tih, je živahno tako podnevi kot ponoči. Nosi- lec sedanjih del in obenem dobavitelj opreme je konzorcij Rudis-Babcock, podizvajalci pa so Esotech iz Velenja, Hidromontaža Maribor in Mascom iz Lenarta. V tem času je največji poudarek na montaži opreme in dimnih na- prav. Na gradbišču je več dvigal, ki zmorejo dvigniti bremena, težja od 50 ton, v pomoč pa jim je tudi 600-tonsko nizozemsko dvigalo, ki lahko dvigne več kot 60 ton. V zaključni delovni fazi je montaža pralnika. Pokrov pralnika, ki tehta 52 ton, so dvignili na doslej najvišjo točko - na višino 150 metrov. V delo je vključenih kakšnih 200 delavcev, po zagotovilih konzorcija pa bo vse nared do predvidenega roka. V začetku leta 2001 naj bi naprava začela posku- sno obratovati. LOJZE OJSTERŠEK ZPC devetih občin Minuli teden so se sestali župani šaleških in zgornjesavinj- ] skih občin, ki so se dokončno uskladili glede postopka vključe-! vanja šaleških občin v Zgornjesavinjski podjetniški center. i V treh šaleških občinah bodo vplačali enak ustanoviteljski; delež, kot so to že storili Zgornjesavinjčani, istočasno pa naj bi j se v postopek vključila tudi občina Solčava, kar bo moral | odobriti še občinski svet. Tako bo vseh devet občin ne glede na ; velikost enakopraven partner v firmi. [ Kakor je napovedal v. d. direktorja ZPC Franci Kotnik, bo naslednji večji skupni projekt srečanje velikega in malega gospo- darstva v Velenju. Med dvodnevnim srečanjem se bodo v hotelu: Paka zvrstili razni seminarji, v Rdeči dvorani pa bodo postavili \ razstavo, na kateri se bodo predstavljali predvsem manjši podjetni- i ki, ki si želijo sodelovanja z večjimi gospodarskimi družbami. US < Nova dražba za farme stečajni upravitelj Hmezad Kmetijstva v stečaju Zlatko p Hohnjec je za prihodnjo sredo razpisal novo javno dražbo V za farme Zalog, Podlog in Žovnek. Dražba bo v sredo, 20. oktobra, ob 10. uri v prostorih Okrožnega I \ sodišča v Celju. Člani žalske pogajalske skupine so se dogovorili, j \ da na tej dražbi ne bodo sodelovali ter da bo stečajni upravitelj l\ pripravil novo cenitev Hmezad Kmetijstva v stečaju. Poleg tega v \l pogajalski skupini napovedujejo, da se bodo v teh dneh sestali s ]\ predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč. Sicer pa po več kot tednu ji ni še ni znano, zakaj je zagorelo skladišče v Šempetru, v katerem je 11 Perutnina Ptuj shranila 400 ton hmelja. US i j Kakovost v praksi V velenjskem Hotelu Paka bo v četrtek, 21. oktobra, brezplačen! seminar o celovitem obvladovanju kakovosti poslovanja, imeno- \ van TQM, namenjen vodilnim strokovnjakom v podjetjih. \ Predaval bo Štefan Ošlaj, direktor službe za obvladovanje^ kakovosti poslovanja in predstavnik vodstva v tovarni Mura,; Seminar bo organiziralo Društvo za kakovost in ravnanje z i okoljem. Pobudo tega društva, da bi v savinjsko-šaleški regiji' pristopili k projektu regijske poslovne odličnosti, je podprl tudi^ upravni odbor Savinjsko šaleške območne zbornice. K.L.' FINANCE Ifrednestni papirji delniškili družb JaiBLir^nmini 8 KULTURA mnm Koncerti za jubilej s štirimi oktobrskimi koncerti glasbena šola v Rogaški Slatini slavi 25- letnico ustanovitve šole, ki jo obiskuje okoli 250 učencev. Prvi koncert je bil 8. okto- bra v Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini, na katerem so nastopili učitelji glasbeno šole. V petek, 15. oktobra, bo v isti dvorani koncert nekdanjih učencev, seda- njih dijakov in študentov. Tretja prireditev bo v četr- tek, 21. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah, kjer bodo tudi odprli priložnostno razsta- vo s prikazom nastanka in razvoja glasbene dejavnosti v šoli, ki pokriva območje šestih občin (Šmarje pri Jel- šah, Kozje, Podčetrtek, Ro- gatec. Bistrica ob Sotli in Rogaška Slatina). Zadnja prireditev bo 29. oktobra v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini, kjer bodo nastopili učenci šole in pihalni orke- ster, predstavili bodo CD in zbornik. Ravnatelj glasbene šole v Rogaški Slatini Roman Drofenik je ob jubileju povedal: »Na šoli poučuje- mo 16 instrumentov. Ima- mo tudi malo glasbeno šo- lo, poučujemo sintetizator in balet. Dislocirana od- delka imamo v Šmarju pri Jelšah in Bistrici ob Sotli, poučuje pa 19 glasbenih pedagogov. Zanimanje za šolanje je iz leta v leto večje, žal pa nam primanj- kuje ustreznih prostorov, zato so vsi naši napori predvsem usmerjeni v pri- dobitev pogojev za gradnjo nove glasbene šole.« Zadnji dve leti dobro sode- lujejo z glasbeniki iz Chama pri Regensburgu v Nemčiji, do sodelovanja pa je prišlo na pobudo Bavarsko Sloven- skega društva. T.VRABL Slovensico jezikoslovje danes in jutri v Celju uspešno končan slavistični kongres Celje je tri dni, od 7. do 9. oktobra, gostilo okoli 400 slavistov iz vse Slovenije in zamejstva ter številne in ug- ledne goste, ki so se udeleži- li zborovanja slavistov. Le- tos so srečanje prvič poime- novali kongres. Gostitelj kongresa, ki je bil tudi svojevrstna promocija Celja v državi in izven njenih meja, je bilo Slavistično društvo Celje v podpori z Mestno občino Celje, mini- strstvom za šolstvo in šport ter ministrstvom za znanost in tehnologijo ter tistimi sponzorji, ki so našli posluh, da po svojih gmotnih zmož- nostih podpro delo kongre- sa. Predsednik Slavističnega društva Celje, prof. Anton Šepetavc je po končanem tridnevnem delu v oceni za naš časopis povedal, da je tudi predsednik Slavistične- ga društva Slovenije dr. Zol- tan Jan izrazil vsebini in or- ganizaciji kongresa laskave pohvale. Pri tem je še pose- bej izpostavil vlogo mesta Celja in vlogo celjskega društva. »Zborovanje je izzvenelo v zelo pozitivni luči«, pravi prof. Anton Šepetavc, » kar so vseskozi poudarjali tudi ude- leženci tega srečanja. Tako optimističnega, spravljivega stanovskega srečanja že dol- go nismo doživeli.« Še posebej zanimiva je bi- la petkova okrogla miza v Narodnem domu, kjer je svoje izkušnje in ugotovitve šolskega inšpektorata podal mag. Alojz-Širec, glavni inš- pektor za šolstvo in šport. Po odzivu udeležencev na okrogli mizi je bilo mogoče soditi, da se ljudje zelo za- nimajo za delo šolskega inš- pektorata. Veliko vprašanj, razmišljanj in pobud je bilo slišati, kako razbremeniti slovenskega šolarja, kako zmanjšati pritisk, ki nastaja zadnja leta tudi zaradi ek- sternih preverjanj. Ni šlo sa- mo za problematiko pri- tožb, ampak za iskanje nači- nov, kako bi pritiske na učence v šolah zmanjšali. Tudi glede ocenjevanja, ki je pogosto vzrok za stiske otrok in staršev. Nekatere razprave ugled- nih profesorjev, doktorjev in akademikov so bile še pose- bej odmevne. Tako na primer na eni strani referat akademi- ka Jožeta Toporišiča, na dru- gi strani pa protiargumentira- nje rojaka iz Šentjurja dr. Igorja Grdine. »To sta bili tisti dve razpravi, ki sta najbolj odmevali, ker sta pokazali tu- di različno razumevanje slo- venskega jezikoslovja in slov- nice za vsakdanjo šolsko ra- bo. Tu so se mnenja seveda kresala«, pravi prof. Šepe- tavc. »Vendar smo se umno odločili za tok razvoja in ne za razprtije. Jasno pa je, da ostajamo na različnih brego- vih. Prihodnost bo pokazala, kdo se je motil in kdo je imel prav!« Strokovni referati, razpra- ve in povzetki bodo izšli v posebnem zborniku in bodo v natisnjeni obliki dosegli slo- venske osnovne in srednje šo- le. Gostitelj slavističnega kon- gresa bo prihodnje leto Slavi- stično društvo Koper. Sreča- nje pa bo v Portorožu. »MATEJA PODJED Ženska zbuja pogovore V prostorih Muzeja premo- govništva Slovenije na Starem jašku v Velenju bodo danes, 14. oktobra ob 18. uri, odprli razstavo Dekleta in šola. Na ogled bo do 19. novembra. Tjaša Mrgole Jukič je razsta- vo zasnovala v osmih slikah in prikazuje izobraževanje de- klet od antike pa tja do petde- setih let tega stoletja, ko je bilo razlikovanje po spolu gle- de možnosti izobraževanja ve- činoma preseženo. Razstava zbuja druge aktualne teme, pomembne za položaj ženske v Sloveniji. Je diskriminacija prisotna na primer na področ- ju zaposlovanja? Zgodovinski arhiv v Ptuju in Muzej Velenje sta v času trajanja razstave pripravila vrsto spremljajočih dogajanj. V četrtek, 21. okto- bra, bo prof. Tone Ravnikar iz Velenja predaval o izobraz- bi žensk v srednjem veku, v sredo, 27. oktobra, bo direkto- rica Urada za žensko politiko Vera Kozmik govorila o polo- žaju žensk v Sloveniji. Mag. Jože Hudales, direktor Mu- zeja Velenje, bo 4. novembra predaval o ženskah v 19. sto- letju v Velenju in okolici, 11. novembra pa bo strokovno srečanje kadrovskih delavcev širšega velenjskega območja, na katerem bodo osvetlili brezposelnost žensk v Šaleški dolini. Dr, Mojca Ravnik bo 18. novembra predavala o družini v Istri, dr. Naško Križnar pa o vizualnem gradi- vu iz Istre. K.L. Večer ljubezni V velenjski knjižnici bo- sta danes, 14. oktobra zve- čer, Neža Maurer in Vanja Strle predstavili ljubezen- sko poezijo. »Pesnica govori o sebi, o svojih strasteh, o trzavicah, ki jih prinaša ljubezen, o sreči, mukah, dvomih, vrto- glavici, o razočaranjih, po- razih, nepotešenosti, o stra- hu in veri in o vseh tistih nasprotujočih si stanjih, ki rezultirajo iz resničnih doži- vetij,« je o Maurerjevi zapi- sal Branko Hofman. Pesniš- ke zbirke Vanje Strle prese- nečajo s svojo nekonvencio- nalnostjo. Po mnenju Ivana Minattija nikoli ne zaide v sentimentalnost ali pretira- no čustvovanje. »To je lepa, izrazito ženska poezija,« je zapisal Minatti. Večer bodo popestrili tudi zvoki violine Vanje Strle. K.L. Razstava prijateljstva v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli bo do 17. oktobra odprta razstava del udeležencev 9. likovne kolonije Prijateljstva 99, ki je bila v Andražu v okviru praznika občine Polzela. Svoja dela razstavlja 16 likovnih amaterjev iz Velenja, Žalca, Tabora, Šoštanja, Gornjega Grada, Slovenskih Konjic, Celja in Polzele. O pomenu tovrstnega likovnega ustvarjanja je govoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar, o razstavljenih delih likovni kritik dr. Mirko Juteršek, priznanja in nagrade pa je podelil Miran Krajšek, predsednik Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Žalec. Prvo denarno nagrado je prejel Jože Hohkraut iz Velenja, drugo Marko Fužir iz Žalca, tretjo pa sta si delila Borut Holl in Irena Pevnik s Polzele. V kulturnem programu ob otvoritvi je nastopil kvintet Lastovka in učenci Glasbene šole Rista Savina. T. TAVČAR , ZAPISOVANJA Svež veter o Društvu slovenskih pisa- teljev vemo pravzaprav vse. No ja, vsaj tako mislimo. Ker vemo, da gre za Društvo, ki je zelo dejavno in zelo odmevno sodelovalo pri ustvarjanju sa- mostojne države. Ker je bilo vselej eksponirano. Ker je v svojih vrstah združevalo tako tiste, ki so bili v prejšnjem režimu »pri koritu« kot tudi tiste, ki k temu »koritu« niso bili prepuščeni. Ali pa so se od njega sami izločili. Danes ze- lo nepomembna stvar, ki za- nima le tiste, ki še- vedno pre- števajo kosti umrlih po drugi svetovni vojni, ki zanima le tiste, ki si domišljajo, da si zaslužijo večjo pozornost v no- vonastali državi, kakršne so pač deležni. Ja, o tem društvu vemo točno to. In mislimo, da vemo vse. Zelo iluzomol In zelo, hja, šlampasto. Ker Društvo sloven- skih pisateljev ni samo to. Ozi- roma bi naj ne bilo samo to. In ravno v tem je ves štos pisma, ki gaje na Upravni odbor druš- tva v začetku meseca poslala »skupina neodvisnih« pisate- ljev, v katerem je izrazila ne- katere pomisleke v zvezi z vo- denjem društva in njegovim delovanjem ter cilji, ki si jih zastavlja v novem tisočletju. No ja, vsaj tako je bilo pismo mogoče brati. Društvo slovenskih pisate- ljev je seveda izgubilo tisto bistvo, ki ga je nekoč imelo. ■ Razumljivo. Državo preveva ena sama demokracija in boj za demokracijo, za tisto, kar je že realizirano, je nesmiseln. Ergo; o Društvu slovenskih pi- sateljev ne vemo prav nič več. In to boli. Pa ne nas, ki o njem nič več ne vemo, pač pa člans- tvo društva, ki seje s piedesta- la okrašenega z najvišjimi dr- žavnimi simboli, spustilo na raven marginalne cehovske združbe. Kar nenazadnje društvo tudi je. In kar društvo, pa čeprav pisateljsko, tudi mora biti. Ker res ne vem. zakaj bi moralo biti pisatelj- sko društvo tretirano drugače kot pa vsako drugo športno društvo. Ali pa kot društvo esperantistov. Ali pa kot druš- tvo za pravice nekadilcev. Ja. tudi takšno društvo obstaja. In še več kot tisoč drugih društev. Ki se ukvarjajo predvsem in zgolj s tistim, kar njihovo članstvo poklicno ali polpo- klicno ali povsem konjičkar- sko zanima. Hja. in spet konč- no; tudi v Društvu slovenskih pisateljev najdemo med članstvom take. ki se z litera- turo ukvarjajo konjičarsko. Ki jo razumejo kot zabaven ko- njiček, ki se zelo prileze ob nedeljah zvečer, ko na televi- ziji ni drugega kot Dese in Maria. Ampak, v redu. Druš- tvo pač. In v društvih se zbira- jo ljudje, ki do stvari, s katero se ukvarjajo in zaradi katere so člani posameznega druš- tva, čutijo posebno ljubezen. Gojijo nek specifičen erotičen odnos. Erotika pa s politiko nima nikakršne zveze. Ali še boljše; erotika in politika gre- sta skupaj le, kadar gre za oblast. Ker, hmm, oblast je erotična. In težko jo je spustiti iz rok, če parafraziram dr Dimitrija Rupla, ki so se mu tovrstne besede zarekle ob ne- Piše: TADEJ ČATER kem intervjuju, v katerem je razložil, zakaj še ni zapustil političnih voda. zakaj še m izplul nazaj v stroko, s katero se je prej ukvarjal. Kaj to pomeni? Kakšno zvezo ima to s pismom, ki so ga »neodvisni« poslali na Društvo slovenskih pisateljev? Pred- vsem to. da gre za skupino pisateljev mlajše in mlajk srednje generacije, ki v Druš- tvu ni bila aktivna v času osa- mosvajanja države in se s pre- teklostjo Društva ne mon identificirati. Ki vlogo svoje^i Društva vidi povsem drugje ka pa v socialnem in političnem angažmaju; ki svoje Društvo razume kot cehovsko organiza- cijo, ki se bo ukvarjala s proble- mi literature. Hja. in tudi s problemi sindikalne narave. Zakaj pa ne? Seveda bi bik neumno in nepravično trditi, da se tega ne zaveda tudi seda- nji predsednik društva, toda samo zavedanje žal ni dovolj; kakšnega posebnega reza, kakšnega posebnega ukrepa, s katerim bi zajezil dotekanjt stare politične vode v jezero, ki se naplavijo predvsem od sve- žih idej, ni nikoli izvedel, h očitki »neodvisnih« so v tem primeru več kot upravičeni, h tehtni. Društvo slovenskih pi- sateljev se je kljub njegovim najboljšim željam začelo po- tapljati in izgubljati svojo identiteto. Še več; nekoč je bilo članstvo v Društvu slovenskih pisateljev čast, danes pa ji članstvo v taistem društvu po- dobno članstvu v lokostrel- skem društvu. Pri čemer seve- da nimam nič proti lokostrel cem. Daleč od tega; tisti loko- strelec Samo Medved, ki nas ji zastopal na Olimpijadi v Baf- celoni, je prav prisrčen in sim- patičen fant. Kot tudi nimai^ nič proti pisateljem. Moti 0 pa vzvišenost, katere se nt morejo znebiti mnogi člani pi' sateljskega društva, pa čeprdj tako nizko kot so danes, nikoli niso bili. Andrej Šifrer je dejal, daj^ sam začutil, kdaj je čas si- moukinitve; ko na njegovi koncerte več ni bilo obiskovd' cev. Pa to ne pomeni, da moralo Društvo samoukinit^- Ali da ga ukini nekdo drH- Država, denimo. Ne, Draštf slovenskih pisateljev je p^'- potrebno prevetritve. «.41.-14. oktober 1999 I40VI TEDNIK KULTURA 9 Don Juan ali kamnita gostija Prva premiera v SLG Celje v jubilejni, 50. sezoni jutri, v petek, ob 19.30 uri Ijodo v Slovenskem Ijud- jlcem gledališču Celje dvig- nili zastor za prvo premiero ^novi sezoni, ki se je sicer j3 gledalce pričela že prej, s ponovitvami uspešnice Vaja ^bora. S študijem za Molie- fovega Don Juana je ansam- l,el začel 1. septembra. Don Juana v prevodu Aleša jergerja je na oder postavil mladi režiser Jernej Lorenci, z elcipo dolgoletnih članov an- sambla in nekaterimi mlajši- mi, novimi igralskimi obrazi jn sodelavci. Kot pravi umetniški vodja 5LG Celje, Matija Logar, ki je tudi oblikoval novo podobo sezone, je Jernej Lorenci, ki prvič dela v celjskem gledališ- ču in je imel odličen igralski im, ki »uprizarja dokaj drzen režijski in dramaturški kon- cept predstave. Gre za novo, mladostno branje Don Juana, ki se upira na izkušnje vseh eksperimentalnih variant gle- dališča v tem stoletju z izkuš- njo velikega klasika in kome- diografa Moliera,« pravi o po- stavitvi Matija Logar. Naslovno vlogo igra novi član ansambla, mladi Primož Pirnat, ob njem pa še glavnina ansambla: Janez Bermež, Mi- lada Kalezič, Bruno Baranovič, Miha Nemec, Mario Šelih, Sta- ne Potisk, Igor Sancin, Manca Ogorevc, Barbara Medvešček, Renato Jenček in Hana Komar. Dramaturg predstave je bil Nebojša Pop Tasič, scenograf Branko Hojnik, kostumografi- nja Bianka Adžič-Ursulov, lek- tor Jan Jona Javoršek, glasbo je izbral Matjaž Latin, video David Orešič. MMMHMMM MP, Foto: DŠ Primož Pirnat kot Don Juan in Sganarel Janez Bermež. Impresionizem in lilcovniici Jutri, v četrtek, bo na do- mačiji zakoncev Bohinc v Slatini v Šmartnem v Rožni dolini strokovno srečanje z likovno delavnico, kjer pri- čakujejo do 25 slikarjev šir- šega celjskega območja. Zakonca Bohinc sta tudi si- cer blizu likovnemu ustvarja- nju, saj sta v Celju lastnika trgovine s slikarskimi po- trebščinami Mravljica. Med njima in Celjskimi likovniki, sekcijo KPD Svoboda Celje, pravzaprav njihovo predsed- nico mag. Ivanko Zajc-Cizelj, je zrasla ideja o pripravi sli- karske delavnice, ki bi jo zaokrožili še s strokovnim predavanjem na temo Impre- sionizem na Slovenskem. Ideja je takoj dobila somišlje- nike in seveda podporo celj- ske Območne izpostave Skla- da RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, kjer so o akciji ob- vestili tudi ostale območne iz- postave in likovnike v regiji. Tako se bodo jutri ob 9. uri pri Bohinčevih na Slatini zbra- li ljubiteljski likovni ustvarjal- ci iz širše celjske regije. V slikarski delavnici v narav- nem okolju, polnem pisanih jesenskih barv, bodo ustvar- jali do 15. ure, ko bo mag. Ivanka Zajc-Cizelj, profesori- ca zgodovine in tudi umet- nostna kritičarka, sicer zapo- slena v celjskem Zgodovin- skem arhivu, pripravila stro- kovno predavanje o impre- sionizmu na Slovenskem. Ob tem gre seveda še pose- bej pohvaliti pripravljenost tr- govine Mravljica in obeh nju- nih lastnikov za sodelovanje, saj bodo vsakemu slikarju podarili po eno slikarsko plat- no ter acryl barvice v količini ene barvne lestvice, hkrati pa bosta oba zakonca slikarje tu- di pogostila na svoji domačiji. Seveda se jima bodo slikarji bržkone oddolžili s kakšno »svežo« umetnino, sicer pa bosta Območna izpostava SLKD Celje ter Galerija Volk v Ozki ulici nastala dela pred- stavila na razstavi, ki jo bodo odprli 2. novembra, na ogled pa bo do konca novembra. ŽIVKO BEŠKOVNIK Sredi prostora Srečanje izbranih ple- snih skupin Slovenije Sredi prostora 99 bo letos v No- vem mestu, v petek, 15. ok- tobra. Selektorici Andreja Obreza in Daliborka Podboj sta uvr- stili v program tudi program Plesnega foruma Celje pod liimetniškim vodstvom Goge Stefanovič-Erjavec, ki se bo v Novem mestu predstavil v dveh sklopih: ob 11.30 v Kul- turnem domu z zmagovalni- mi avtorskimi plesi iz OPUSA 1: Mrtvec pride po ljubico v izvedbi plesalca Boštjana An- tončiča ob violinski sprem- ljavi Brine Zupančič in Ples pod lipo v izvedbi plesalke Ane Štefanec; ob 17. uri v Kulturnem centru Janeza Tr- dine s predstavo Oninone, v kateri plešejo Boštjan Anton- čič, Tjaša Cepuš, Sanja Mi- lenkovič, Sara Stropnik in Po- lona Dolžan, ki bo tudi pela ob glasbeni spremljavi Igorja Feketija. S celjskega območja bodo sodelovali še plesalka avtor- skega plesa Maša za... Mojca Majcen iz Studia za ples ter Plesni teater iN Velenje z od- lomkom iz predstave Žen- ska, ženske, ženski v koreo- grafiji Nine Mavec in z avtor- skim plesom Sare Stropnik. Sodeluje tudi Plesni atelje Sa- va Žalec s plesalko Barbaro Virant. AB GUTENBERGOVA GALAKSIJA. Stara Kaiserjeva suita na ogled v Vaši knjižnici štajerski litograf in založ- il iz Gradca Joseph Franz Kaiser je v letih 1824-33 v sno- pičih izdajal serijo litografira- lih vedut štajerskih mest, tr- §ov, samostanov, gradov in 'Ivorcev. Projekt, kakor bi ga poimenovali danes, je bil za ^Voje čase precej odmeven, ^^rija ni pričela izhajati, do- '^er založnik ni pridobil us- 'feznega števila naročnikov fudi nekaj iz takratnega Ce- 'i^), med njimi je bilo nekaj Nuglednejših imen takrat- ■^^ga avstrijskega plemstva, ^fednost tovrstnega podjetja se pravzaprav kaže v pravi '^či šele v tem stoletju. Ne le Kaiserjevi suiti po obse- in kompleksnosti ni mogo- postaviti ob bok nič enako- Jednega, predvsem zato, ker l^našnji človek na teh upo- J°bitvah uzira poglede na ur- r^o pokrajino, ki jo je v do- f^^m stoletju in pol skvaril ^"■^tkovidni anarhoidni urba- nizem. Mimo »umetniškega vtisa« te vedute spregovarjajo predvsem o ča- su, v katerem so nastale in so njegov verodostojni pričeva- lec. Litografije so izhajale sko- raj devet let, vsak mesec po štiri in v celoti je ohranjenih zelo malo primerkov. Več je nepopolnih, enega med njimi hrani tudi domoznanski od- delek Vaše knjižnice, ki v svo- jem trezorju hrani kar nekaj knjižnih dragotin, o katerih bomo ob priliki še govorili. Letos je v založništvu Umet- niškega ateljeja Primoža Premzla iz Maribora in s spremno besedo celjskega umetnostnega zgodovinarja Ivana Stoparja izšel faksimile Stare Kaiserjeve suite - litogra- firane podobe slovenještajer- skih mest, trgov in dvorcev. Slaba tretjina vseh Kaiserjevih litografij, pomembnih pred- vsem za Slovence in še pose- bej Štajerce. Ob tej priložnosti ste se lahko v torek udeležili predstavitve knjige in otvori- tve razstave posameznih lito- grafij, ki bo na ogled v zgornji avli Študijske knjižnice v Celju do sredine novembra letos. Vaša knjižnica Vam za na- slednje četrtletje pripravlja v svojih prostorih še nekaj raz- stav - iz zapuščine fotografa Frana Vesela, razstavo o Slomšku in prvo iz serije Ce- lje v 20. stoletju. Razlog več za obisk Vaše knjižnice. Pa še to. Če vam gre na živce, če bi ga radi na kaj posebej opozorili, pokaraH, pripominjali na njegovo pisa- nje, ujezili, ali morda celo pohvalili, lahko to storite zelo diskretno v pisni obliki na dva načina: pišite na Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg la, Celje, za Biblja, ali pa Bibelj@ce.sik.si »Bližje« gre v Maribor V Mariboru se bo v soboto, 16. oktobra, začelo Borštni- kovo srečanje slovenskih gledališč, ki bo trajalo do 28. oktobra, ko bodo razglasili Borštnikove nagrade in podeli- li Borštnikov prstan za življensko delo. Ta dan je tudi razglašen za dan slovenskega igralca. Celjani bodo na Borštnikovem srečanju letos nastopili s pred- stavo Bližje, avtorja Patricka Marberja, v režiji Vinka Meoderndor- ferja, in sicer 22.oktobra. V predstavi nastopajo Barbara Vidovič, Mario Šelih, Renato Jenček in Manca Ogorevc. Bližje bodo za celjsko občinstvo na Odrupododrom zaigrali še 21. oktobra. MP PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG Celje - J. B. Poquelin Moliere Don Juan (režiser Jernej Lorenci) 14. za abonma četrtek večerni in izven, 15. za abonma premiera, 16. za abonma sobota večerni in iz- ven in 19. 10. za abonma to- rek večerni in izven - vse predstave ob 19.30. KONCERTI Kulturni dom Šentjur 15. 10. ob 19. uri koncert Sloven- skega okteta. Kulturni center Laško 15. 10. ob 19.30 koncert kantav- torja Adija Smolarja. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 16. 10. ob 19.30 kon- cert skupine Hiša. Cerkev sv. Egidija Zreče 17. 10. ob 9. uri dobrodelni kon- cert noneta Certus. Dvorana Zdraviliškega do- ma Dobrna 15. 10. ob 20. uri koncert seksteta Vigred z Do- brne. Mladinski center Celje 16. ob 22. uri koncert skupine Grozdje. RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Celje Pozabljene pokrajine, avtorja Martija Golnerja, do 23.10. Muzej novejše zgodovine - otroški muzej Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 30. 4. 2000. Likovni salon Alen Ožbolt, do 30. 10. Ipavčeva hiša Šentjur ki- par Anton Herman »Skulptu- re iz naravnega šibja«. Muzej premogovništva Slovenije na Starem jašku v Velenju razstava Dekleta in šola, do 19. 11. Celjski dom Lidija Hočevar. Osrednja knjižnica Celje Litografirane podobe slove- nještajerskih mest, trgov in dvorcev. Savinov likovni salon Ža- lec Zvest Apollonio, do 30. 10. Ipavčeva hiša Šentjur Pe- ter Arlič, do 17. 10. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Jaka Tor- kar. Banka Velenje, ekspozitu- ra Šoštanj Jože Svetina, do 15. 10. Gorenje - razstavni pro- stor Herman Gvardjančič, do 21. 10. Toplice Dobrna dela iz 18. slikarskega Ex-tempora, do 15.10. Galerija Hest France Slana. Galerija Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje Ljuban Šega in Zoran Jošič, do 9. 10. Muzej novejše zgodovine Celje - fotografski atelje Josi- pa Pelikana Celje, ki ga ni več, do 31. 12. Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski, do 30. 11. Galerija Štekl Nazarje mu- zejska zbirka. Splošna bolnišnica Celje »Teden otroka in Dan dušev- nega zdravja«, do 15. 10. OSTALO Muzej novejše zgodovine 15., 22., 23., 28. in 29. 10. mu- zejske ustvarjalne delavnice z naslovom Živali in rastline iz parafina. Knjižnica Šentjur 14. 10. ob 18. uri potopisno predava- nje Braneta Kobala o Gruziji. 19. 10. ob 16. uri ura pravljic. Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec 15. 10. ob 19.30 osrednja slovesnost ob 60 let- nici kina v Žalcu. Knjižnica Rogaška Slatina 14. 10. ob 19. uri predstavitev knjige Biti učiteljica (moja službena leta) Cilke Lipnik. Občinska matična knjižni- ca Žalec 18. 10. ob 19. uri video predavanje Janina Kle- menčiča »S kombijem v Indi- jo«. Knjižnica Velenje 14. 10. ob 19. uri večer ljubezenske poezije Neže Maurer in Vanje Strle. Mladinski center Celje 14. od 18. do 20. ure francoska delavnica, ob 20. uri potopi- sno predavanje Roberta Po- sla o Indoneziji, 15. od 16. do 19. ure likovna delavnica, od 18. do 20. ure osnove Interne- ta, 18. od 16. do 19. ure ustvar- jalna delavnica Jesensko dre- vo, 19. od 18. do 20. ure fran- coska delavnica, ter 19. in 20. 10. od 18. do 20. osnove Inter- neta. Glasniki prepoznavnosti Na Velenjskem gradu so v torek, 12. oktobra, odprli razstavo Prepoznavnost mo- jega kraja, ki bo na ogled do konca tega meseca, pripravi- li pa so jo velenjski muzej, mestna občina in območna obrtna zbornica. Predstavlja se 29 avtorjev z več kot 200 izdelki, ki so pris- peli na natečaj za najboljši spominek. Namen prvega na- tečaja je le predstavitev spo- minkov, a projekt prepoznav- nosti bodo nadaljevali in pri- hodnje leto izdelke tudi oce- nili. Projekta, ki bo trajal več let, so se lotili z željo, da bi bilo v Velenju kmalu mogoče dobiti kakovosten in prepoz- naven spominek, pa naj bo poceni ali zelo drag. Na raz- stavi spominkov tokrat pre- vladujejo grafični izdelki, kot denimo, razglednice, koledar- ji in knjige. Po ocenah organi- zatorjev so prav vsi izdelki vredni ogleda, manj, kot so pričakovali, pa je spominkov iz tradicionalne obrti. Več iz- delkov je vsebinsko vezanih na pridobivanje premoga v šaleških krajih, izjemno lepe so ročne vezenine, med raz- stavljenimi spominki pa sta tudi primerka Jezerskega zmaja in mastodonta. K.L. Št.41.-14. oktober 1999 10 NASI KRAJI IN UUDJE Radio Celje gostitelj jubilejnega festivala Od srede do četrtka bo 13 nekomercialnih radijskih postaj v Celju predstavilo del svoje letne produkcije Nekomercialne radijske po- staje, združene v GIZ neko- mercialnih radijskih postaj Slovenije, letos že deseto leto pripravljajo Festival nekomer- cialnih radijskih postaj Slove- nije. Tokrat bo festival že dru- gič v Celju. V domu sv. Jožefa bodo novinarske prispevke različnih žanrov dali v presojo strokovnim žirijam, festival pa bodo izkoristili tudi za stro- kovna in družabna srečanja. Letos se bo festivala, ki bo od srede, 20. oktobra, do petka, 22. oktobra, udeležilo 13 nekomer- cialnih radijskih postaj. Častno pokroviteljstvo nad festivalom je prevzel župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Trinajst radijskih postaj bo strokovni žiriji dalo v poslušanje in oceno skupno 96 prispevkov različnih novinarskih zvrsti. Med njimi bo največ dnevno informativnih oddaj, intervju- jev, komentarjev in reportaž. Dnevno informativne oddaje, intervjuje in komentarje bodo ocenjevali: Drago Balažič (TV Slovenija), Brane Kastelic (BBC London), Tadej Labernik (STA). Kontaktne oddaje in reportaže: Jurij Popov (Radio Slovenija), Alenka Sivka (Stop) in Ali H. Žerdin (Mladina). Oglase, samo- reklamne spote, glasbene in hu- moristično satirične oddaje pa: Boris Kobal (Mestno gledališče ljubljansko). Brane Maselj (De- lo) in Ivanka Mulec Ploj (Radio Slovenija). V okviru festivala bo v petek, ob enajstih, okrogla miza o prob- lematiki lokalne nekomercialne radiodifuzije v Sloveniji. Sodelo- vala bosta predsednica Sveta za radiodifuzijo dr. Sandra Bašič in direktor republiške Uprave za te- lekomunikacije Ministrstva za promet in zveze Marko Cuk. Okrogla miza bo v prostorih do- ma sv. Jožefa, kjer se bo odvijal pretežni del festivala. Celjski radijci bodo na tek- movanju sodelovali v vseh tek- movalnih kategorijah. Poleg njih bodo v vseh kategorijah tekmovali še kolegi s Štajer- skega vala. Murskega vala. Ra- dia glas Ljubljane, Radia Tri- glav in Koroškega radia. Ostale sodelujoče radijske postaje bo- do sodelovale v vsaj petih raz- pisanih kategorijah. Zaključna prireditev, s podeli- tvijo festivalskih priznanj naj- boljšim posameznikom in radij- skim postajam v celoti, bo v petek ob 18. uri v dvorani Na- rodnega doma v Celju. Udeležil se je bo predvidoma tudi pred- sednik države Milan Kučan. Sicer pa si bodo radijci v času festivala ogledali tudi Celje, raz- stavo o Celjskih grofih, sprejem zanje bo pripravila celjska pod- županja Janja Romih, župan Bo- jan Šrot bo namreč v času festi- vala na službeni poti v ZDA. NGL Reciški sejemski vrvež Nedelja, ko Turistično društvo Rečica ob Savinji v trgu pripravi Lenartov sejem, je za Rečičane že pet let poseben dogodek. Tako je bilo tudi letos, ko se je minulo nedeljo Rečica kopala v soncu, sejem, pripravljen v spomin na dogajanja med obema vojnama, pa je živel, kot že dolgo ne. Na Rečico so prišli številni obrtniki in rokodelci, ki so ponujali svoje izdel- ke: med živili smo našli suho sadje, moko. kruh, slaščice, sire... Številni obiskovalci so domov odhajali z domačo volno in »štrikanimi zokni«; pri lectarju so se ustavljali predvsem mladi, pn lučkem kovaču kmetje; pri čevljarju firbci; pri medičarju ljubitelji izdelkov iz medu... Skratka, pisan sejem z veliko obiskovalci, i so ga popestrili liki. ki so bili tudi v času pre drugo vojno značilnost tovrstnih sejmov Zgornji Savinjski dolini. Kot zelo izvirnega j sejem ocenil tudi avtor, knjige Mojstrovin Slovenije Janez Bogataj, ki bo rečiški sejemsl utrip zabeležil v eni svojih prihodnjih knjig. US, Foto: C. SE Lidija Hočevar Lička ob pogovoru z Borijem Z. Razstvaritev za invalida Darka Celjanka Lidija Hočevar- Lička je minuli petek v ka- varni Celjskega doma prire- dila večer, imenovan Rek- viem za M. ali Razstvaritev, na katerem je predstavila lastne diapozitive ter pred- vajala meditativno glasbo. Lička je prireditev, na katere je povabila predvsem prijate- lje, stalne znance celjske kul- turne in alternativne scene, pripravila z namenom, da bi pomagala Darku iz Kranja. De- setletni invalid brez nog in ene roke, ki živi pri rejnikih, nujno potrebuje nov voziček, katere- ga vrednost je okoli milijon tolarjev in mu ga rejniki ne morejo kupiti. Lidija Hočevar je po prireditvi zbrala 40.000 tolarjev, ki jih je v ponedeljek nakazala na naslov Humanitar- nega zavoda Vid v Kranju, kjer zbirajo prispevke za Darkov voziček. Lička je podobne ak- cije organizirala že večkrat, dvakrat je zbirala sredstva za novo Pediatrično kliniko * Ljubljani, nekajkrat pa za po-' moči potrebne posameznike Med večerom, ki se je razvih' prijeten družabni dogodek i" ki ga je Lička posvetila prijate- ljem Lakiju, Vladu Skaletu Bredi, Stojanu, Stanet« Klančniku ter Boriju in Miši Zupančič, pa so tudi Celjani dokazali, da so še vedno pri' pravljeni pomagati tistim, ki s« pomoči zares potrebni. N.-M. S.. Foto: SHERP^ Jubilej izobraževanja Ljudska univerza Velenje praznuje letos 40-letnico delovanja. V teh letih se je v univerzi zvrstilo 136.197 udeležencev v več kot 5.000 izobraževalnih oblikah in 239.558 pedagoških urah. Jubilej ustanove bodo obeležili s slovesno prireditvijo v sredo, 20. oktobra ob 19. uri, v velenjskem kulturnem domu. KL Obnovljena učna pot Pri jami Pekel je bila mi- nuli petek slovesnost, ki so jo, ob obnovljeni gozdni in geološki učni poti Pekel ter obeležitvi območja naravne- ga spomenika jame Pekel s Ponikvico pripravili Zavod za gozdove Slovenije, Ob- močna enota Celje, Celjsko gozdarsko društvo. Občina Žalec in Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne Celje. Zbranim je najprej govoril Stane Peterlin iz ministrstva za okolje in prostor, nato Uroš Petrič iz Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ža- lec in Vlado Vrtačnik iz Gozd- ne zadruge Vransko, ki je bil tudi eden tistih, ki so pred petnajstimi leti osnovali to pot. Gozdno in geološko učno pot okrog jame Pekel so uredi- li gozdarji Gozdnega gospo- darstva Celje leta 1984. Pot je speljana v krogu, ki se začne in konča pred vhodom v jamo Pekel. Dolga je 2400 m in vodi skozi gozdove in mimo kraš- kih pojavov na Ponikvanski planoti. Ob 15-letnici delova- nja so gozdarji Območne eno- te Celje pot temeljito obnovili, saj so jo opremili s štirinajsti- mi poučnimi tablami, ki tudi naključnim obiskovalcem predstavlja marsikaj zanimi- vega o gozdu, živalskem sve- tu, kraških pojavih in odnosih v naravi. Sočasno z obnovo poti je Zavod za varstvo narav- ne in kulturne dediščine iz Celja izvedel tudi obeležbe naravnih znamenitosti - jame Pekel in značilnih kraških po- javov s potokom Ponikvica. Jama Pekel je bila namreč z odlokom občine Žalec razgla- šena za pozemeljski geomor- fološki-hidrološki spomenik. V kulturnem programu so nastopili Savinjski rogisti, ok- tet Po domače iz Velenja in učenci OŠ Šempeter. T TAVČAR S slovesnosti pred jamo Pekel. Teden vseživljenjskega učenja časi, ko je človek v šolskih letih vsrkal vse potrebno znanje za življenje, so preteklost. Skokovit tehnološki napredek in nenehne spremembe v delovnem in bivalnem okolju silijo modernega človeka, da se uči vse živ- ljenje. V razvitih državah sveta predstavljajo učeči se odrasli npr. že večino v izobraževal- nem procesu. V Sloveniji letos že četrto leto posvečamo teden v mesecu oktobru vseživljenjskemu uče- nju. Letos so to dnevi od 18. do 24. oktobra. Ljudske univerze po vsej državi organizira v tem tednu, pod pokroviteljstvom Andrago kega centra Slovenije predstavitev možnoS izobraževanja odraslih. V Celju bo v Ljudski univerzi Celje 1' oktobra Dan odprtih vrat, kjer se bodo obisk" valci seznanili s ponudbo izobraževalnih gramov za odrasle. Ves teden bo v znamen računalniškega izobraževanja. V sredo, 20. o tobra, pa bodo delale računalniške delavni' na temo Internet - okno v svet. ^ Ši.41.-14. oktober 1999 NASI KRAJI IN UUDJE 11 Jezero ali strupena luža? ^martinsko jezero, ki je bilo ^2godnjih sedemdesetih zgra- ..^0 predvsem kot zadrževal- jjjjt vod in rezervoar tehnološ- vode, pa tudi za ribištvo in ^glcreacijo, je z leti dobivalo IfUgačen pomen. Zaradi svoje jtraktivnosti in bližine mesta jj spodbudilo razvoj različnih dejavnosti. Ker pa se te niso jjzvijale organizirano, se je ,se bolj kazala potreba po na- fftni ureditvi. Zato so načrto- fjlci pripravili krajinsko za- jiiovo za jezero, katere namen je pridobiti osnove za varstvo, janacijo in razvoj območja. Zasnova je bila javno razgrnje- na v krajevnih skupnostih Šmart- no v Rožni dolini in Škofja vas ter i^Č Ostrožno. Na zadnji seji ijlestnega sveta Mestne občine [elje pa so o njej in pripombah krajanov razpravljali še svetniki. Zaradi močne onesnaženosti vode jezera je nujna predvsem izgradnja kanalizacije in čistil- ne naprave, saj sedaj odplake iz okoliških naselij tečejo di- rektno v jezero, so poudarili snovalci zasnove in za to so se zavzeli tudi svetniki, sicer bo jezero kmalu le še »velika luža strupene vode«. Hkrati pa so snovalci s krajinsko zasnovo želeli ohraniti prvoten namen izgradnje jezera, s tem da je potreba po tehnološki vodi manjša. Skupaj'z vodarji, kme- tijci, gozdarji, ribiči, lovci, varstveniki okolja so pripravili karto ranljivosti območja jeze- ra. Glavna usmeritev je, da je treba ohraniti vsaj 50-metrski varstveni pas ob jezeru ali pa še več, kjer gre za poseben režim varovanja prostora. Na ob- močjih, kjer je zazidava že tako močna, da so ostali koščki kmetijske zemlje, so menih, da jih ni smiselno ohranjati, hkrati pa menili, da bi bilo treba odstraniti vse črne grad- nje ob jezeru (čeprav so po mnenju lastnikov parcel pris- pevek k turistični ponudbi je- zera) in sanirati gozd ob robu. Za rekreacijo so predvideli tri večja območja skupaj z vodni- mi športi, medtem ko jezero večjega turističnega razvoja po mnenju snovalcev ne prenese. V javni razgrnitvi so imeli krajani največ pripomb v zve- zi z lastnimi parcelami in le- galizacijo črnih gradenj. Svet- niki se jim v razpravi prav tako niso mogli izogniti; ne- kateri so predlagali, da je tre- ba najprej ugotoviti, kaj ob jezeru želimo in šele nato zah- tevati odstranitev teh gradenj, kar so z glasovanjem zavrnili. Sprejeli pa so sklep o tem, da naj strokovne službe skupaj s čim širšim krogom zainteresi- ranih pripravijo program ak- tivnosti, ki jih bo vsebovala turistična poniidb.i jezera. Dvakrat zlato za vitanjska dekleta Mladim mažuretkam iz Vitanja je konec minulega tedna na državnem prvens- tvu uspel odličen nastop, po- stale so dvakratne državne prvakinje v kategoriji C-ju- nior solo in skupine. »Plesni klub vitanjskih ma- žuretk« - tako se namreč ime- nujejo mažuretke iz Vitanja - deluje pod strokovnim vods- tvom Saše Koprivnika šele dobro leto dni. Z njim so se dekleta udeležila tretjega dr- žavnega prvenstva mažuretk 9. in 10. oktobra v Slovenski Bistrici. Mažuretke (sodelo- valo jih je preko 250 iz trinaj- stih krajev: Cerknica, Lenart, Logatec, Nova Gorica, Piran, Ptuj, Radeče, Radvanje, Šo- štanj, Trebnje, Slovenske Ko- njice, Vitanje in domačinke iz Slovenske Bistrice) so nasto- pile v dveh kategorijah: solo nastopi in skupine. V kategoriji solo C-junior sta odlično nastopili Mojca Somrak in Alenka Rošer. Mojca je s sedemdesetimi toč- kami postala državna prvaki- nja, Alenka pa je s 67 osvoje- nimi točkami zasedla odlično tretje mesto. V kategoriji C- junior male skupine pa so Vi- tanjčanke postale prepričljive državne prvakinje s kar 77 točkami, pred drugouvrščeno skupino mažuretk iz Sloven- skih Konjic z 71,5 točke in tretjeuvrščenimi mažuretka- mi iz Ptuja, ki so zbrale dve točki manj. T.K. Pisani baloni želja Množica balonov z željami in sporočili je prejšnji teden petela izpred glavnega vhoda celjske bolnišnice. Spustili ,° jih mladi bolniki, ki v času zdravljenja obiskujejo j^°jnišnično šolo. Tako so zaznamovali teden otroka, za ''''^vo zabavo in boljše počutje pa sta poskrbela celjski nalds in skupina Nude, ki jim je pripravila brezplačen ^"^ioeni program. JI, Foto: SHERPA Odšlekano in uporabno V Likovnem salonu Celje je na ogled raz- stava z naslovom Celje - interpolacije. Pred- stavlja se 23 študentov Fakultete za arhitek- turo iz Ljubljane, ki so v okviru seminarske naloge pri prof. dr. Alešu Vodopivcu ustvar- jali možne pozidave osmih vrzeli v starem mestnem jedru. Pobudo, da bi tokrat obdelali Celje, je dal asistent Tomaž Krušec, ki je Celjan in tako so nastali novi, nekonvencionalni in sveži pogledi na možne pozidave v starem delu mesta. Občina Celje je pobudo z veseljem sprejela, saj se v prostoru zadnje čase srečujemo z gradbeno ekspanzijo na obrobju mest, centri se praznijo, saj je v njih zelo zahtevno graditi, prave arhitek- ture skorajda ni. S tem pa center izgublja, čeprav je vsako mesto prepoznavno prav po svojem starem jedru. Temu je treba dati boljše vsebine. Morda se ideje študentov zdijo kot provokacije, so pa lahko izhodišče za razmišlja- nje o tem, kako jih narediti tudi uporabne in za ljudi sprejemljive. TC, Foto: SHERPA Z M0JE6A-0KIIA Standardi po domače Ne vem, koliko pravil vi sebi postavljate, ampak jaz moram priznati, da imam zase kar naprej v delu kak- šna merila, standarde in za- povedi. In naj jih še tako kršim in znova postavljam, se mi zdijo te reči silno ko- ristne. Ker se z njimi brcam nekam naprej, nekam na bo- lje in nekam bližje lastnim idealom. Je pa res, da je v vsakdanjem, zasebnem in strogo neslužbenem življe- nju upoštevanje lastnih pra- vil precej lahkotna reč. In da se v primeru spoštovanja pravil in standardov v jav- nem življenju zadeva hitro in zelo zakomplicira. Veste, v zadnjem času sem kar pogosto slišala, da bi lah- ko celjska upravna enota, ki smo ji včasih rekli kar občina, zdaj pa uradno z njo sploh nima kakšne pametne zveze, služila za zgled urejenosti v tej državi. Da imajo vsa pravila lepo spisana in v priročni obli- ki na voljo občanom. Da si lahko, če kaj potrebuješ, po- trebne obrazce natisneš kar s pomočjo Interneta. Da delajo na tem, da bi bili prijazni. In kar je še takih leporečnih in lepo zvenečih reči. Zato me je kar malce prizadelo pripove- dovanje dobre znanke, kaj se ji je dogajalo, ko je urejala svoj podjetniški status. Ker bi bila cela zgodba predolga, naj jo omejim na bistveno končno ugotovitev: če je ne bi v čisto vsaki pisarni, v katero je vsto- pila, nekdo poznal, bi zadeve, za katero bolje poučeni vedo povedati, da se jo da urediti v dveh dneh, niti v dveh mese- cih še ne imela urejene. Pa jo ima. In večina njenih znancev tudi. Ker jih prav tako povsod nekdo pozna. Tako je na koncu koncev vse lepo in prav, kajne? Kje pa! S Piše: PIKA KUKERL spoštovanjem pravil obreme- njena prijateljica kar ne more in ne more pozabiti, da ji je šel tu na roko en znanec in tam na roko druga znanka. Namesto, da bi pokala od hvaležnosti, jo zdaj žre vprašanje, kaj se zgo- di z vsemi tistimi, ki takih blagohotnih znancev nimajo. Ali res počakajo dolge mese- ce, kolikor lahko trajajo vsi postopki za pridobitev enega od potrebnih dovoljenj? Ali pa poiščejo znanca, ki ima prijatelja, ki ima sorodnika, ki ima ženo... tam, kjer je pač treba. Ko sva o tem vprašanju malo bolj na dolgo razpredali in za mnenje povprašali še ljube može in druge bolj aH manj slučajno prisedle oseb- ke, sva se strinjali, da ga naj- brž ni junaka, ki bi se pri teh rečeh pogumno ubranil vsaj navidezne moči na občini za- poslenih ljudi, ki jih pozna sorodnik od prijatelja od znanca od... saj veste. In tako se v zadnji sekvenci zgodi, da pravila in standardi sicer obstajajo, da pa (če drži definicija, da je standard enot- no obvezen, ustaljen in splo- šno veljaven vzorec) niso za- pisani. Ali še bolj natančno povedano: da standardi, ki ve- ljajo na lokalni upravni enoti, zagotovo odstopajo od zapisa- nih pravil, splošno dostopnih občanom na lepo pripravlje- nih papirčkih. Iz česar sledi, da upravna enota deluje lepo in po (nenapisanih) pravihh, samo drugače, kot si je to (v pisni obliki) zamislila država. In zdaj res ne veva ne jaz ne moja znanka, ali je to grozno ali pa je pravzaprav vredno pohvale. Ker če bi poslušali državo, bi moja znanka še vedno imela problem, uradni- ki pa precej dela. Ker so poslu- šali človeški čut prijateljstva, znanki ni treba več v ponede- ljek, v sredo in še v petek in to več tednov zapored tratiti časa v občinski stavbi, uradniki pa imajo en rešen spis več. In država bo zato že ta mesec lahko pobrala nekaj davčnih dajatev več. No, pa naj bo zdaj kdo toliko pameten, da bo v skladu z lastnimi visokimi standardi povedal, ali je to dobro ali slabo... P.S,: Če morda niste vedeli: danes je svetovni dan stan- dardizacije. Dajte, postavite sami sebi kak dober stan- dard - na primer, da boste vsaj v službi vsakomur po- magali tako, kot bi lahko kakšnemu dobremu znan- cu. Koncu koncev vam vča- sih vsi ti znanci ne pomenijo niti malo več kot popolni neznanci, ni res? Št. 41.« 14. oktober 1999 12 NASI KRAJI IN UUDJE Temeljni kamen ob jubileju? Osnovna šola Hudinja praznuje ietošnje šolsko let 40 let delovanja (17. maja bo v Narodnem domu slavnost- na akademija, dan za tem pa dan odprtih vrat šole) in naj- večja želja učiteljev, otrok in staršev je, da bi ob jubileju začeli z gradnjo dolgo ob- ljubljenega prizidka. S 496 učenci je šola ena večjih v celjski občini, po prostorskih pogojih pa med najslabšimi. m z izgradnjo šole na Ljubečni se je silna gneča na hudinjski šoli sicer zmanjšala, vendar brez dvoizmenskega pouk za osem oddelkov še vedno ne gre. Ob tem, da šola nima specializi- ranih učilnic, je zlasti proble- matična telovadnica, ki je s 180 kvadratnimi metri ena naj- manjših v občini in po normati- vih zadošča le za 9 učencev! V njej pa se morajo hkrati drenja- ti tudi trije razredi (70 učen- cev), medtem ko nekateri telo- vadijo kar v učilnicah. Telovad- nica ima samo eno garderobo za dečke in deklice hkrati, je brez ustreznih sanitarij... Jedil- nica zadošča za največ 40 učen- cev, dnevno pa se v njej prehra- njuje 160 otrok. Razmere torej, ki so daleč od pogojev, ki jih imajo na razpolago v nekaterih sosednjih šolah iste občine. Tudi če se bo število vpisanih učencev zmanjšalo (demograf- ski podatki sicer govorijo o dveh razredih otrok tudi po letu 2000), to ne bo rešilo prostorskih problemov in tudi v naslednjih letih prehod na enoizmenski pouk ne bo mo- goč. To pa pomeni, da tudi ne bo pogojev za devetletko v šol- skem letu 2003/04. Prizidek so obljubljali že pro- grami občinskih samoprispev- kov v letih 1976 in 1980, kar pomeni, da so občani denar zanj že zbirali, vendar se je pri izgradnji vselej zataknilo. Zara- di napovedi o novogradnji šola v vseh teh letih ni imela večjih Kljub slabim pogojem dela pa je šola uspešna na mnogih področjih. Predlani so na primer imeli tri dobitnike zlatih priznanj iz znanja kemije in eno zlato priznanje iz matemati- ke, lani pa so učenci osvojili zlato priznanje v angleškem jeziku ter 11 srebrnih in 84 bronastih priznanj na tekmova- njih iz drugih predmetov. V zadnjih dveh šolskih letih so z osmimi raziskovalnimi nalogami dosegli šest prvih in dve drugi mesti. Na športnem področju pa so bili v minulem šolskem letu celo drugi v občini v skupnem točkovanju. investicijskih vlaganj (zlasti kritična je 40 let stara salonitna streha). Zadnje obljube segajo v leto 1994, ko je bil med občino Celje in ministrstvom za šols- tvom podpisan dogovor o aktiv- nostih za odpravo prostorske stiske na šolah in v katerem je bil prizidek k OŠ Hudinja pred- viden za izgradnjo šole na Lju- bečni. Pred časom se je šola prijavila na državni razpis za sofinanciranje naložb v šolski prostor, saj bo izgradnja prizid- ka zahtevala 300 milijonov to- larjev, ki jih sama občina nima. Župan MOC Bojan Šrot pa je na junijskem obisku v šoli zagoto- vil, da bo za izgradnjo prizidka prva na vrsti. TC Ekološki seminar V sredo, 20. oktobra, se bo v Logarski dolini pričel 12. ekološki seminar za srednješolce in študente. Na tridnevnem seminarju, ki ga pripravlja Zasavska ekološka skupina, si bodo udeleženci lahko ogledali slap Rinka, se sprehodili po gozdni učni poti, pripravili bodo terensko delo, preko multivizije bo predstavljena Logarska dolina, priznani strokovnjaki s področja varstva okolja pa bodo spre- govorili o aktualnih okolje- varstvenih temah. US Cericev svete Kunigunde štiri metre višja Cerkev svete Kunigunde v Gorenju nad Zrečami je dobi- la novo podobo, saj so zvonik povišali za štiri metre. Dela so končali v kratkem času in domači župnik je pohvalil vse storjeno z upanjem, da bodo kmalu končana tudi dela na zidovih cerkve. Prenova strehe zvonika, ki se je začela proti koncu avgu- sta, je končana. Zvonik cerk- ve, ki že šest stoletij kljubuje pohorskim vetrovom na bre- gu, so prenovih. Postavili so novo ostrešje, prekrili streho, prebarvali pročelje zvonika in vstavili vsa štiri nova okna. To je bila ne le dolgoletna želja faranov, ta dela so bila tudi nujno potrebna, da se ohranja cerkev. Naložba je vredn; okoli pet milijpnov, od tegč bo ministrstvo za kulturo pris pevalo milijon, ostalo pa ob čina Zreče, nekaj malega do mača krajevna skupnost in ko vedno, breme plačila pade tu di na farane. Dela so strokov no in hitro opravili delavci podjetja Podgrajšek iz Zlako ve, pomagali so domači cerk veni ključarji, člani župnij- skega sveta pa tudi domačini »Hvaležen sem vsem, ker brez skupnega prizadevanja, ne moreš opraviti in končati tak- šnih zahtevnih akcij,« je ob koncu povedal gorenjski žup- nik Stanko Krajnc, ki ima tudi sam velike zasluge pri vseh teli akcijah. Z.K, Gostje so učencem pripovedovali o življenju nekoč. \ Otroci z ljudsko dediščinoj Na Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laš- kem so v tednu otroka in mednarodnem letu starejših minuli petek pripravile učiteljice 2. razredov prireditev z naslovom »srečanje generacij«. V goste so povabile izdelovalca košar in košev Vilija Videča, predici Paniko Šmid in Marijo Salobir, izdelovalko rožic Marico Lesjak ter učiteljico folklornih plesov Eriko Krašek z de- lom mlajše folklorne skupine z Rečice. Učenci 2. razredov so se v obliki delavnic soočali z življenjem nekoč, saj so bili gostje odlični pripovedovalci, prav tako pa so do podrobnosti predstavili delo, ki ga opravljajo. Slišali so lahko veliko novih pojmov, lepih ljudskih P smi in se na zaključku še pozabavali ob glas harmonikarja in plesov. Tudi malica je bi tokrat drugačna. Domači kruh, pečen v kruŠ' peči na zeljnih listih izpod spretnih rok Fanil Zaje in jabolka so bila zanje prava poslastic Tudi o tem, da včasih malice v šoli sploh ni bi in o strogi vzgoji v šoli je tekla beseda. Učenci^ z navdušenjem poslušali, spremljali delo • spraševali goste. Ob zaključku se je učiteljica in gostom za tako lepo šolsko popoldne zahva la pomočnica ravnateljice Anica Bregar in vsei sodelujočim v spomin izročila pisno zahvalo t| nageljček. VLADO MARO' Teden drugačne šole Sola lahko tudi polepša in obogati dijakov vsakdan Na Gimnaziji Celje - Center smo imeli teden drugačne šo- le. Dijaki niso sedeli v šolskih klopeh, profesorji niso preda- vali z učnimi načrti predpisa- ne snovi; ni bilo spraševanja, ni bilo domačih nalog... Bile pa so ekskurzije v Špani- jo, na Malto, na Sicilijo, na Ažurno obalo, v Amsterdam, na Dunaj, v Gradec, pa na Orlo- vo gnezdo v Avstriji in še kam. Naši dijaki so za nekaj dni postali del sodobnega sveta, del mondenih mest in de- žel...Lepo pa jim je bilo tudi v slovenskih gorah, na sloven- skih rekah, kjer je raftanje tako prijetno, in tudi v šoli... Med izbirnimi vsebinami, ki smo jih ponudili prvo in dru- gošolcem, je bilo največ zani- manja za program Internet, za Športni teden. Slikanje na svi- lo in steklo, za likovno delav- nico Barve jeseni, za tečaja tenisa in jahanja, pa za tečaj fotografiranja in aerobike, za program Poti do dobrega spo- mina in za spoznavanje Kitaj- ske in drugih dežel ob diapozi- tivih in glasbi. Razstave na šolskih hodni- kih, skoraj pregoreli računal- niki, polna športna dvorana in nasmejani ter sproščeni obrazi naših gimnazijcev dokazujejo, da so izbirne vsebine dosegle svoj namen. Nekateri so razvijali svoje sposobnost in talente, drugi raz- gibavali svoje telo, povezovali koristno s prijetnim, vsi pa pre- živeli zanimiv teden, se spočili od vsakdanjega šolskega dela in se pripravili na nov začetek. Zelo pomembno je, da so skoraj vse programe pripravili profesorji naše šole. Da, mno- go je takih, ki se želijo zbližati z dijaki na ekskurzijah, v de- lavnicah in na tečajih, kjer di- jakom svoje hobije, sposobno- sti in znanje predstavijo na drugačen, sproščen in prijazen način. Pristni odnosi, ki se stkejo med profesorji in dijaki izven razreda, v drugačnih okolišči- nah, se kasneje prenesejo tudi v razrede, v redni pouk, kar je zelo pomembno, saj vedno znova ugotavljamo, da morajo, pogo- sto neupravičen, strah in trepet pred profesorjevo samovoljo za- menjati pristni in pošteni odnosi med dijaki in profesorji. V naši šoli smo prepričani, da tako imenovane obvezne izbir- ne vsebine, ki so sicer obvezni del gimnazijskega predmetnika in obsegajo v prvih treh razre- dih devetdeset ur, v četrtem pa trideset, bolj kot katerikoli dru- gi predmet ponujajo poti k dru- gačni, prijaznejši šoli in omo- gočajo pridobivanje znanj in razvijanje talentov na neklasič- ni šolski način, hkrati pa pome- nijo prijazno šolo, ki jo zanima tudi vzgoja. : IRENA BENEDIČIČ, prof. Podobe iz jeseni življenja Prejšnji teden je bila v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprta razstava z naslovom Podobe iz jeseni življenja. Svoje izdelke je razstavljalo kakih trideset stanovalcev doma Nine Pokorn iz Grmovja. Ob odprtju razstave je direktorica doma Zdenka Ferlež spregovorila o 1. oktobru, mednarod- nem dnevu starejših, ki jim je posvečeno tudi letošnje leto. Tudi zaradi tega si v domu prizadevajo za dvig kakovosti bivanja, stano- valci so vključeni v različne aktivnosti, ki jih povezujejo z okoljem, iz katerega izhajajo. Številne kulturne prireditve dajejo življenju v domu lepši utrip. O nastajanju razstave je govorila Jožica Lukše, višja terapevtka, ki je povedala, da so razstavljeni izdelki nastali po lastnih zamislih in sposobnostih stanovalcev. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, v kulturnem pro- gramu pa so nastopili učenci petrovške OŠ. Ob dnevu starejših so v domu izdali tudi glasilo Svetloba. T. TAVČAR $k41.>14.oklolMr199t NASI KRAJI iN UUDJE 13 Bivanjska sicupnost Senta v Petrovčah v torek je bila v novem jtanovanjskem bloku ob jjnovni šoli v Petrovčah ijtvoritev stanovanjske jljupnosti ter dnevnega j,gntra Slovenskega zdru- ženja za duševno zdravje - Jent- Socialno varstveni pro- gjam stanovanjskih skupin ,gr organizacija dnevnih centrov za ljudi z dolgotraj- oiini težavami v duševnem tazvoju, sta eni osnovnih dejavnosti tega združenja, flekaj podobnih skupnosti v iSloveniji deluje že več let, vendar je 98 kvadratnih me- i[OV veliko stanovanje v Pe- trovčah prvo, ki ga je mini- strstvo za delo, družino in socialne zadeve odkupilo prav v ta namen. V stanovanjski skupnosti v Petrovčah bodo lahko stano- vali štirje ljudje z dolgotrajni- mi težavami v duševnem zdravju, priključili pa se jim [bodo lahko tudi drugi upo- rabniki. Prvi stanovalec v no- n skupnosti že biva, kot je povedala Petra Ž. Rošer, vod- ja stanovanjske skupnosti, pa so ostahm trem že poslali do- pise, naj se zglasijo v novi skupnosti. Pri Združenju Šent liodo za delo v stanovanjski skupnosti v Petrovčah zapo- slili še enega delavca preko Nova stanovanjska skupnost, ki so jo pod okriljem Združenja Šent odprli v Petrovčah. je na' Celjskem prva tovrstna skupnost, namenjena ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem} zdravju. ] javnih del, ljudi, ki bodo bivali v skupnosti, pa ne bodo ome- jevali; držati se bodo morali le predpisanega hišnega reda. Kot je povedal Srečko Ja- vornik, predstavnik Združe- nja Šent iz Ljubljane, pričenja- jo pri Šentu z aktivnostmi za to, da bi v prihodnjem letu v Žalcu ali Celju ustanovili in- formacijsko pisarno, name- njeno ljudem, ki se znajdejo v duševni stiski. V vodstvu Šen- ta pa razmišljajo tudi o tem, da bi na celjskem območju odprU še nekaj podobnih skupnosti, saj so, je povedal Srečko Javornik, potrebe po tovrstnih in tudi drugačnih oblikah skrbi za ljudi s teža- vami v duševnem zdravju, tu- di na Celjskem zelo velike. N.-M. SEDLAR JMMHHi Foto: G. KATIC Vaja Podvin 99 Med številnimi aktivnostmi v mesecu požarne varnosti sta Občinsko poveljstvo Polzela in Gasilska zveze Žalec pripravila gasilsko taktično vajo Podvin 99. Lado Kosec je povedal, da so z vajo preverili operativno sposobnost prostovoljnih in industrijskih gasilskih enot na področju občine Polzela. Predpostavka vaje je bila, da se je pod Vimperkom v Podvinu vnela trava, požar pa bi se lahko razširil na bližnjo zidanico. Po znaku sirene so aktivirali vse gasilske enote, vozila so napotili k potoku Struga, tako da se je vzpostavila veriga do požara v dolžini 450 m in 60 m višinske razlike. Ostala vozila z vodo so se vključila v gašenje požara. Menijo, da je bila vaja uspešna. T. TAVČAR V Rečici ponovno sicupaj Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica pri Laškem, ki je po kratki pre- kinitvi z junijem ponovno začela z delom, je pripravila srečanje vseh tamkajšnjih krajanov, starih 75 in več let. Povabili so kar 64 krajanov. Čeprav vsi niso prišli, je ob skrbni pripravi članic in članov odbora RK srečanje minilo v vedrem in prijetnem razpolo- ženju. Zbrane je pozdravila predsednica RK Rečica Mari- na Šmauc, za njo pa še župan občine Laško Jože Rajh, pred- sednik KS Rečica Matjaž Piki, predsednik KO ZB Konrad Kajtna, predsednik Društva upokojencev Jože Selič in predstavnik Območnega združenja RK Laško. Najstarejši krajanki Rečice Pavli Selič, ki stopa v 90. leto starosti, sta predsednica in se- kretarka KO RK izročili šopek in priložnostno darilo. Učenci in učiteljice tamkajšnje po- družnične šole so pripravili kulturni program, popestrila pa ga je citrarka Karmina Špi- ler. V nadaljevanju je za prijet- no vzdušje poskrbel s pesmijo in harmoniko tudi Jaka Krami. KO RK Rečica za člane nji- hove organizacije že priprav- lja tudi ekskurzijo. Na pot po Kozjanskem se bodo podah to soboto. Vsi, ki vas pot z njimi zanima in za to ekskur- zijo še niste vedeli, lahko po- kličete Silvo Stare po telefonu na številko 731-808. VLADO MAROT lutke pred Ježkom Jutri, v petek, 15. oktobra, ob 16. uri bo pred otroško trgovino Ježek na Glavnem trgu lutkovna predstava, v kateri se bo predstavila lutkovna skupina Mavrica IIL OŠ v Celju. Mavrico je v goste povabilo Trgovsko podjetje Moda, pred- stava pa je jesensko darilo zvestim mladim kupcem in njiho- vim staršem. S takšno obliko oživljanja mestnega jedra name- ravajo v podjetju še nadaljevati. US Rodbina Prislan na srečanju v Mozirju. Rodbina Prislan skozi cas Pred kratkim so se pri Jožetu Prisla- nu srečali bratranci, ki so obudili spo- mine na mladost, predvsem pa se bolje spoznali. Srečanje v Mozirju, kamor je prišlo 80 Prislanovih iz Savinjske doline. Gorenj- ske in Nemčije, je bilo izjemno skrbno pripravljeno. V kleti Jožeta Prislana je že dolgo pred dogovorjenim datumom na- stajalo družinsko drevo, kjer so vpisani vsi predniki in tudi potomci. Prislanovi so obujali spomine na stare starše, An- dreja Hriberšek je narisala sliko domači- je, v tisku je bila brošura Rodbina Prislan skozi čas, za katero so vsi skupaj zbirali slikovni in pisni material. V brošuri o Prislanovih je zapisanih veliko podat- kov, skupaj so izbrskali veliko utrinkov iz preteklosti, zelo izpopolnjen pa je tudi pregled Prislanove rodbine. »Dela je bilo res kar precej, vendar sem bil veselo presenečen, da so najm- lajši nečaki z veseljem pomagali,« je pripovedoval Jože Prislan nekaj dni po srečanju. Prislanovi so v Mozirje prišli iz Grušovelj. »Dedek je v Mozirju kupil Prajzovo hišo, nekateri pa so ji rekli Pri kovaču,« je pripovedoval Jože Prislan, ki je kot najstarejši izmed otrok ostal do- ma, drugi pa so se razkropiU po svetu. Med njimi tudi brat Franc, ki so mu sorodniki izdelali podkev, namenjeno 11. in (verjetno) tudi zadnjemu kovaču v Prislanovem rodu. Ideja o srečanju bratrancev je nastala na pogrebu. »Rekli smo, zakaj bi se srečevali samo ob žalostnih dogodkih? Idejo smo po treh letih tudi uresničili,« se je veselil Jože Prislan, sicer dolgoletni pedagoški delavec, ki je poučeval v Šmartnem ob Paki, na Gorici pri Dreti, v Rastkah in nato večino časa na Ljubnem, kjer je bil 24 let ravnatelj ljubenske os- novne šole. Tudi sedaj, ko je v pokoju, ni izgubil stika z otroki, saj še vedno vodi tehnični krožek na Ljubnem in v Mozir- ju. Kljub temu je v zadnjem času največ pozornosti namenil raziskovanju rodbi- ne Prislan, in temu delu bo velik del svojega časa namenil tudi v prihodnje. URŠKA SELIŠNIK Seme je dvojno obrodilo v družbi svojih najdražjih sta sredi septembra pri sino- di družini, nedaleč od doma, praznovala zlato poroko Fa- ■lika in Kondrad Klinar iz •^eke pri Laškem. Sosedska pomoč in menja- ^3 semen za boljši pridelek je '''la včasih v navadi, saj semen "trgovinah ni bilo na pretek ^li pa so bila draga. Tako se je l^ienda tudi Fanika, ki je izha- il*la iz številne Kitekove druži- [J^. podala nekoč k »Riček«, Jot se je po domače reklo pri ^'^i v Lahomnem, kjer je Kon- takrat služil, po semen- ^'^o pšenico, da so jo lahko josejali doma. Seme je obro- dilo dvojno, saj je to menda bil '^zlog, da sta se spoznala in ^sneje tudi vzela. Kondrada je potreba po za- teu in delu pripeljala v laš- ^rudnik, ki mu je kot »knap« l^^tal zvest vse dokler se ni ^^alidsko upokojil. Največ- krat se je na pot odpravil kar peš, kasneje tudi s kolesom. Fanika pa je najprej delala na domači zemlji v Šempetru, nato pa na zemlji, ki sta jo skupaj kupila in si ustvarila svoj lastni dom ter družino. Gospodinjiti je bilo treba kar za številno družino, saj so bili otroci Cvetko, Silvo, Anka, Rado, Marjana in Slavica nju- na vsakdanja skrb. Kljub mo- ževemu zaslužku je Fanika za lačna usta skrbela tudi tako, da je hodila »v tavrh« k sose- dom. Zlat jubilej Klinarjevih sicer uradno niso potrdili pred ma- tičarjem, župnik pa je na slo- vesnosti v obredu to vendarle storil, saj sta pri tem dejanju bili navzoči tudi prvotni Kon- dradovi priči - Kari in Karolina Maček ter okrog petdeset drugih gostov. VLADO MAROT Foto: BRANE MAČEK ŠI.4l..l4.eklob«r1999 14 NASI KRAJI IN UUDJE MMM Cesta pobotala sprti družini Otvoritev ceste v Loški vasi končala 17 let dolg spor dveh družin v petek, 8. oktobra, je bil izjemno lep dan. Ob štirinaj- stih je bilo tik ob dvorišču domačije Marije in Ivana Kroflič v Laški vasi nad Štora- mi, slovesno. Zbralo se je ne- kaj krajanov, župnik Vinko Čonč, župan Franc Jazbec in drugi, navzoči pa sta bili tudi dve stranki, ki zaradi ceste nista govorili dolgih sedem- najst let! To sta družini Sreč- ka in Jožice Žibret ter Marije in Ivana Kroflič. Čez Krofličevo dvorišče je bila speljana edina cesta do dobrih 300 metrov stran stoje- če Žibretove hiše. Krofliči so zaradi spora s sosedi zaprli dvorišče, začele so se tožbe, tudi na sodišču, v prelepem kraju ni bilo več prijetno in lepo. Žibretovi so morali do hiše hoditi peš! V strmi breg pokrit s travo. Dnevi in leta so tekla, stvari pa so se začele izboljševati kon- cem lanskega in v začetku letoš- njega leta. Župan občine Štore Franc Jazbec se je temeljito in trmasto lotil dela s trdno odloči- tvijo, da dolgoletnemu sporu naredi konec. K sodelovanju je povabil mladega in ambicioz- nega ter sposobnega Mirana Jurkoška, ki je v zadnjem ob- dobju svetnik in predsednik od- bora za komunalno področje. Začeli so se dolgotrajni in trdi pogovori, ki se jih Miran Jurko- šek takole spominja: »Pogovori so potekali izme- nično. Najprej pri eni in potem pri drugi sprti stranki. Po delč- kih smo sestavljati mozaik spra- ve in odklanjali dolgoletna ne- soglasja. Končno smo uspeli.« In kaj so naredili? Občina je odkupila del zemljišča pod Krofličevo domačijo in uredila cesto mimo spornega dvorišča do spodaj ležeče Žibretove do- Srečko Žibret (levo) in Stanko Kroflič sta si nasmejana močno segla v roki! mačije. Pred otvoritvijo »ceste sprave« so si segli v roke in bili srečni, da je dolgoletna nepri- jetna morija za njimi. Krofliče- va res nista prišla na otvoritev, je pa prišel sin Stanko, ki si je segel v roke s Srečkom in Joži- co Žibret. Mnogi so to razumeli tudi tako, da je to celo bolje, saj bo Stanko tam tudi še dolgo živel. Župnik Vinko Čonč je z do- brimi željami blagoslovil novo cesto, Franc Jazbec je upravi- čeno sijal od sreče in pomem- bne zmage, podobno je bilo tudipri drugih. Srečko Žibret je vse povabil v hišo in jih pogostil: »Doslej ve- likokrat nisem verjel, da imam pravo ime, od danes verja- mem! Končno je vse hudo za nami.« Stanko Kroflič: »Z novo cesto se bo v kraj, ki je lep in prije- ten, vrnilo pravo življenje. Ve- sel sem, da sem k temu tudi sam vsaj malo pripomogel.« 350 metrov dolga cesta v Laški vasi nad Štorami ne po- meni samo boljšo pot za prevo- ze, ampak tudi pot sprave med dvema sosedoma, ki sta bila sedemnajst let na »bojni« nogi. Umaknila sta vse tožbe in si zaželela srečno in mirno, spravljivo življenje. TONE VRABL Ko so se udeleženci otvoritve ceste umaknili v Žibretov dom na pojedino in kozarec vina, je na asfaltirano dvorišče le stopila Marija Kroflič. Pohvalila je asfalt, ki bo prav prišel tudi pozimi, ko bodo z njega lažje očistili sneg. O dolgoletnem sporu je samo nekaj zamrmrala, imeli pa smo občutek, daje po vseh težkih letih tudi njej lepo in da se dobro počuti. Morda bo takšne volje tudi oče Ivan, ki ob dogodku še ni prišel iz hiše. DESKANJb PO SPLETU Eleklronski volkodlaki Pred kratkim smo pisali o virusih, ki to niso. O preva- rah, ki jih po elektronski po- šti razširjajo lahkomisleni šaljivci, nehote pa jim poma- gajo lahkoverni uporabniki. Poleg njih obstajajo tudi laž- na opozorila o hudobnih, zločestih virusih. Češ, ne od- pirajte elektronskega sporo- čila s tem in tem naslovom, saj vam bo sicer uničil disk. Človek dobi takšno sporočilo in ne ve ali je to res ali ne, ampak škodi tudi ne, če o tem obvesti vse, ki jih pozna, mar ne? In stvar se bliskovito razširi. Na spletni strani Computer Virus Myths (http://www. kumite.com/myths/) vas bo pričakal citat iz izjave enega izmed računalniških oddelkov pri ameriški vladi, kjer je zapi- sano, da več časa zapravijo z odkrivanjem prevar kot pa s preprečevanjem širjenja pra- vih virusov. Hočem reči, pred- stavljajte si zdravnika, ki ga v čakalnici ordinacije vsako ju- tro pričaka kup namišljenih bolnikov, za katere ne more vedeti, da jim ni nič, dokler jih ne pregleda. Ta čas pa mu lahko umre nekdo, ki je po- moči resnično potreben. Ne- kako tako gre to. In smo spet pri vprašanju, kako vedeti, kaj je res in kaj ni. Na Computer Virus Mytt boste lahko preverili, da obvestilo o virusu »How to Give the Cat a Colonic« lažno To pišem zato, ker sem olj koncu prejšnjega tedna dobil prav to obvestilo, ki je, da bo mera polna, šlo še na vrsto drugih naslovov, zato upravi, čeno sklepam, da je trenutno na naših tleh gotovo priljufa. Ijen. Zakaj se zgodbe o teh dom. nevnih virusih tako hitro širijo naokrog? Moje skromno mne- nje je, da si ljudje resnično želijo brati grozljive zgodbe o še bolj groznih virusih, ki da naredijo totalni agadir v ubo- gem drobovju računalnika prav tako, kot so si včasiji želeli slišati zgodbe o hudob- nih čarovnicah, pehtah in vol- kodlakih. Ker so slednji dan- danšnji rahlo »out« oziroma nihče več ne verjeme v njih, saj jih je moč gledati v kinu kot neškodljivo matinejski) zabavo, se ljudje zatekajo k drugim grozljivim zgodbam Tako zgodba o krvoloku, li vstane iz groba ter nato požr pol vasi z drobnico vred, za menja zgodba o digitalnem ki voloku, ki vstane iz elektron skega sporočila in požre v9 kar je zapisanega na hard di sku. In fizično uniči disk. Ne kaj bo na tem, kaj? Zato vam toplo priporočam obisk na omenjenem naslovu. Design strani je na pogled pre- cej amaterski, kar pa ob zajet- ni vsebini v trenutku postane nepomembno. Avtor strani je namreč Rob Rosenbergef' priznani strokovnjak za mite"^ virusih. Poleg piscev knjig '"^ računalnikarjev hodijo k n}^^^ mu po nasvete tudi urednik' revije PC Magazine. Sicer paj^ to človek, ki je v svojih knjig^l^j pojasnil koncept sharevvare programske opreme. Če nič drugega, boste lalil^'^ sproti preverili, ali je obvestil" o najnovejši digitalni pošast'- ki vam ga je poslal prijatelj- resnično ali ne. Spletna stral poleg tega ponuja obilo zani' mivega branja na temo mitoji o virusih, pa tudi o urbani" legendah. Branje tako za str"'i kovnjake kot za tiste, ki so ji''' računalniki španska vas. Vasja Ocvir^ vasja@eurocoi*j| PLANINSKI KOTIČEK Se trije pohodi v olctobru Planinsko društvo Zlatar- ne Celje pripravlja do konca tega meseca še tri pohode. 16. oktobra se bodo podali na Kopo nad Belopeškimi je- zeri. Odhod bo ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji. 23. oktobra bodo pripravili pohod na Veliki vrh in Dlesko- vec, kamor bo odhod ob 6. uri z avtobusne postaje na Glaziji. 30. oktobra ob 6. uri, prav tako s postaje na Glaziji, pa se bodo podali na Štegovnik. Vse dodatne informacije do- bite po telefonu na številki 452-927. M. MAROT Sožitje prireja dobrodelni iconcert v petek, 15. oktobra, bo konjiška športna dvorana prizorišče osmega dobrodel- nega koncerta društva Sožit- je. Upajo, da jim bodo z izku- pičkom lahko začeli graditi Varstveno - delovni center. Sožitje, društvo za pomoč du- ševno prizadetim občin Sloven- ske Konjice, Zreče in Vitanje je eno od petdesetih tovrstnih društev v Sloveniji, ki so zdru- žena v zvezo Sožitja. Društvo vključuje 78 zmerno, težje in težko prizadetih oseb, člani pa so še starši, sorodniki prizade- tih otrok, skrbniki, rejniki, stro- kovni delavci, prijatelji in znan- ci, ki so pripravljeni delati v humanitarnem društvu. Lani so člani društva Sožit- je prav ob praznovanju dvaj- sete obletnice društva v pri- sotnosti ministra za delo, družino in socialne zadeve Toneta Ropa, položili temelj- ni kamen za izgradnjo vars- tveno delovnega centra za odrasle duševno prizadete. Investitor tega centra je mi- nistrstvo, ki bo zanj prispe- valo več kot polovico od skupno okrog 50 milijonov vrednosti investicije. Preo- stanek bodo prispevale vse tri občine in tudi društvo So- žitje, ki je za center že zbralo milijon in pol tolarjev (izku- piček od predlanskega kon- certa), še dodatna dva milijo- na pa nameravajo (upajo, da jim bo uspelo) zbrati od le- tošnjega dobrodelnega kon- certa. V tem Varstveno de- lovnem centru, bo imelo varstvo in delo trideset odra- slih oseb, ki so sedaj doma. Z njihovo vključitvijo v ta cen- ter bi vsaj za nekaj ur dnev- no razbremenili njihove že večinoma ostarele starše. Žal se je gradnja lani ustavi- la, zato pa letos že kaže, da naj bi se dela v kratkem začela. Ministrstvo je namreč v letoš- njem proračunu planiralo za center 20 milijonov tolarjev (ostalo pa naj bi še leto kasne- je). V Konjicah imajo priprav- ljeno že vso potrebno doku- mentacijo, da naj bi se gradnja centra na lokaciji med Osnov- no šolo V parku in bližnjimi garažami čim prej začela. »Društvo pridobiva finanč- na sredstva s članarino, dota- cijo zveze, občin, prostovolj- nimi prispevki občanov (upo- kojencev) in s sponzorstvom naših dobrodelnih koncertov Od srca do src. Ker je datum letošnjega koncerta blizu, smo člani izvršilnega Ddbora v teh dneh obiskali že veliko naših velikih in malih podje- tij, podjetnikov in obrtnikov, ki nam po svojih zmožnostih pomagajo s sponzorstvom dobrodelnega koncerta. Izku- piček koncerta bo namenjen za delovanje društva v korist duševno prizadetih otrok, predvsem pa za odprtje Vars- tveno delovnega centra za du- ševno prizadete odrasle otro- ke,« pravi predsednica Marija Opraus. B.P. Št.41.-14.ofclob«r 1999 JVITEDNJK NASI KRAJI iN UUDJE 15 Kalcšne barve je tema? Jana Fiihrer se z dobro voljo, veliko energije in vztrajnostjo spopada s slabovidnostjo življenje ubira čudna pota. smo si ljudje še tako raz- ■^l bi morali drug do dm- biti strpni, spoštljivi, ra- jinevajoči in drug drugemu jinagati. Vendar ni vedno j-o. Na lastni koži je to več- jjt občutila Jana Fiihrer. 0y 1 jana Fiihrer je sedemnajst- (jio dekle in je že od rojstva jbovidna. Ko je bila še čisto jjhna, je še slabše videla ,[zdaj. Do 5. razreda osnov- šole se ji je vid boljšal, |)tem pa se ji je poslabšal na dstotka ostanka vida. Jana je vredna občudova- ^,saj je v življenju preživela nogo hudega, pa je kljub nu nasmejana, polna ener- jein ambiciozna. Do 5. razreda je obiskovala snovno šolo na Kristan Vrhu. ffoci so jo sprva zmerjali, ladali, se je izogibali in jo zaznamovali s številnimi izra- zi, kot so slepka, očalarka... Neštetokrat je pri jokala do- mov. Počasi pa so le spoznali njeno bolezen in jo začeli ra- zumeti. SprejeU so jo takšno, kot je bila. Učitelji in sošolci so ji pomagah ter jo spodbujali pri delu v šoli. »Sošolci so mi narekovali s table in mi vedno priskočili na pomoč, ko je bilo to potrebno,« se z veseljem in hvaležnostjo spominja Jana. Prišel je čas, ko bi Jana mora- la v 6. razred v Šmarje pri Jelšah, vendar se je odločila, da bo raje šla v Ljubljano, v prila- gojeno šolo za slepe in slabo- vidne, saj je vedela, da se bo tam lažje učila in delala za šolo. V razredu je bilo manj učencev in učitelji so se lahko bolj pos- vetili vsakemu posamezniku. »Sem tak človek, da mi ni težko iti od doma in se vključiti v novo okolje, zato mi ni bilo v breme iti v Ljubljano. Takoj Jana Fiihrer sem se spoprijateljila s sošolci in drugimi otroki. Težje je bilo ob koncu 8. razreda, ko smo se morah posloviti,« pravi Jana. Sedaj Jana na Centru za sle- pe in slabovidne v Škofji Loki obiskuje tretji letnik programa ekonomsko-komercialni teh- nik. Program je zaradi prilaga- janja razširjen na pet let. Dija- kom pri učenju največ poma- gajo računalniki, lahko pa se učijo tudi s kaset. Jana je vztrajna: »Najlažje se učim iz svojih zapiskov. Zdaj, ko še za silo vidim, še pišem. Če bi se mi slučajno vid še poslabšal, bom morala začeti uporabljati Braillovo pisavo, ki pa sem se je tudi že naučila.« Jana je pridna in vestna učenka z bleščečim uspehom, ob šoli pa se ukvarja še s števil- nimi dejavnostmi. Največ se ukvarja s športom. Trenira at- letiko in košarko. Zelo rada tudi riše, oblikuje iz gline, poje, igra harmoniko in violino, hodi s sošolci v hribe in piše poezijo. Jana se žeh po končani srednji šoli vpisati na fakulteto: »Zelo me veseli delo z otroki, vendar so tu moje možnosti zelo ome- jene, zato bom verjetno izbrala socialno delo. Vsekakor želim delati z ljudmi.« Med tednom Jana ostaja v Škofji Loki, ob vikendih pa se vrača k očetu, starejšemu bratu in mlajši sestrici, kjer pomaga pri hišnih opravilih in nadomešča pokojno mamo. Pravi, da zelo rada pospravlja in kuha. Nekaj časa posveti tudi učenju, ki ji je v veliko veselje. Jana bi se mnogo laž- je učila, če bi imela doma računalnik s povečevalnikom in slovarjem, vendar si ga za- radi težkih socialnih razmer ne more privoščiti. Jana je v šoli zaprosila za računalnik. Tamkajšnja socialna delavka je njeno prošnjo poslala na medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, društvo pa je za pomoč zaprosilo honiste, katerih pomoč je še posebej namenjena slepim in slabo- vidnim. Ali bo Janina prošnja naletela na prava ušesa? >>.^^i! K SABINA KRANJEC Cicibanova jesen na Zlatem griču ^Vzgojiteljice vrtcev občine '"Venske Konjice: Slomško- Tattenbachova, Prevrat, ^anje, Jernej, Zbelovo, Ži- ^'n Špitalič so minuli petek 'spravile praznovanje Cici- ^nove jeseni na Zlatem gri- "vškalcah. •"redšolski otroci s starši, '''icami in dedki, brati in Astrami so na cilj družinske- ^ prihoda prišh peš, saj je J** prireditev ne le v tednu ^°ka, ampak tudi v mesecu ''^''ta. Na cilju so otroci pre- J spominske priponke in se sladkali s sladkimi dobro- domačih kuhinj, čakal Kuhan in pečen kostanj, r'^. povrhu pa še prijetna ^ba, na katero je bilo mo- tudi zaplesati, da o stra- J"* strašilih, ki so zlezla iz s J^znico naloženega voza, ne izgubljamo besed. Toliko mladosti in radosti, kot se jo je tokrat zbralo sredi vinogradov v prekrasnem je- senskem dnevu. Zlati grič vsaj še eno leto ne bo videl. MBP j^GLEJMO-POJEJMOj Avtobus je poln V treh dneh po prvi objavi našega izleta na Gorenjsko je v redakcijo Novega tednika prispelo toliko vaših prijav, da je avtobus že poln. Na Brezje in v Kropo bomo torej krenili 23. oktobra ob sedmih zjutraj. Zbrali se bomo na celjski avtobusni postaji, predviden povra- tek v Celje pa je okoli 19. ure. Zadnjič smo vam obljubili, da vam zdaj povemo, kaj dobrega nam pripravljajo v kuhinji Gostilne pri Jarmu v Kropi, ki jo vodita Urška in Andrej Avsenik. Kot se spodobi, bo za začetek goveja juha z domačimi rezanci, sledila pa bo kmečka pojedina, sestavljena iz pečenice, svinjske pečen- ke, kuhanega želodčka, kislega zelja in ocvirkovega krompirja. Za posladek bo jabolčni zavitek. Obetavno, kajne? M.A. Prstan že, siiica pa ne! Ko je Nada Tlirnšek pred časom v našem časopisu pre- birala rubriko o zlati nagradi za naše bralce, je tudi sama pomislila, da ne bi bilo slabo, če bi jo dobila. Zgrozila pa se je ob misli, da jo bomo spra- ševali vse mogoče in jo hoteli fotografirati. In vse to je nato doživela (in preživela, čeprav z muko)! Ker so pri hiši Turnškovih v Gorici pri Celju že dolgo zve- sti Novemu tedniku (pokojni mož je kot avtobusni šofer vozil kmečke ženske na mor- je), ga seveda vsi v družini radi prelistajo. S hčerko sta tako kaj hitro odkrili žig za zlato nagrado. Prstana je bila naša zvesta bralka seveda ve- sela, pozornosti, ki sodi k te- mu, pa malo manj. Pa smo se nazadnje le zmenili. »Nosila ga bo tista pri hiši, ki ji bo najbolj prav, ali pa bo samo za spomin,« je odločila gospa Nada, ki skupaj s si- nom in hčerko skrbi za 13 hektarov veliko kmetijo. Vse- ga imajo po malem, tako da dela nikoli ne zmanjka. Če bi se ji zazdelo, da ji je kdaj dolgčas, pa vnukinja hitro po- skrbi, da takšne misli v hipu izginejo... TC Zlata nagrada Novega tednika Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom »ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli v svojem izvodu, pridite z njim v uredniš- tvo Novega tednika, kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja. V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir. Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte. ^41.. 14. oktober 199^1 16 REPORTAŽA Starosta protituberkulozne lige Prim. dr. Avgust Hribovšek, danes devetdesetletnik, včeraj ujetnik rentgenske temnice Maturiral je pred enainse- demdesetimi leti, kot zdrav- nik je promoviral pred petin- šestdesetimi leti. V rentgen- skih temnicah je delal štiride- set let in pregledal pljuča več deset tisoč bolnikov. Škripajo- če rentgenske naprave, ki so skozi zdravnika včasih nena- doma pognale električni tok ter se glasno hladile ob Topo- tanju ventilatorjev, so na sre- čo zamenjale sodobnejše. Prim. dr. Avgust Hribovšek je bil velik del življenja izpo- stavljen rentgenskemu seva- nju in rad se pošali, da je razsvetljen od nog do glave. Na otoku v Celju živi sam v prostornem stanovanju, ki ga je dal te dni sveže prepleskati in shk še ni utegnil obesiti. Videti pa je kupe knjig, revije in časopise. Veliko bere, tudi v nemščini, francoščini in an- gleščini, včasih, ko se ga kak- šno družbeno dogajanje grobo dotakne, svoja stališča zapiše in pismo pošlje časopisom. Vsak dan telovadi tako, da naj- manj dvakrat prehodi sedem- deset stopnic do svojega stano- vanja v tretjem nadstropju, če- prav je včasih sapa prekratka in se srce ne strinja. V razvedrilo mu je dvoje, reševanje križank in kuhanje, zlasti čaranje z za- čimbami. Dodaja jih priprav- ljenim jedem in ustvarja nove. Pred dobrimi dvajsedmi leti je zadnjič ugasnil rentgenski apa- rat in kmalu na novo odkril čas za pisanje. Napisal je biografi- jo dr. Karla Pečnika, prvega slovenskega zdravnika, ki je zdravil tuberkulozo, najprej v Egiptu, po prvi svetovni vojni pa je bil okrajni zdravnik v Šentjurju in je imel sanatorij v Rogaški Slatini. Primarij Hri- bovšek, oče treh sinov, se je lotil tudi prevajanja iz angleš- čine v slovenščino. Prevedel je Prim. dr. Avgust Hribovšek, specialist fti- ziologije, je svoj čas usmerjal delo protitu- berkuloznih dispanzerjev v celjski regiji in Zasavju. Od upokojitve je minilo že štiriindvajset let. Čas za branje in izobraževanje, tudi čas za prevajanje vohunske zgodbe in zdravniškega dnevnika. dnevnik ameriškega zdravni- ka, ki se je pod zanimivo knjiž- no delo podpisal s psevdoni- mom Dr. X. Njegov drugi pre- vod je Devetintrideset stopnic, vohunska zgodba, po kateri je bil posnet tudi film. Dnevnik, ki obsega 400 strani, in malo tanjši vohunski roman v slo- venski razUčici sta v njegovem predalu in še čakata na objavo. Na ozkih ririh Sol njegovega bivanja je bila medicina - zdravljenje tuberku- loze, ki je trebila človeške duše. Ta bolezen mu je vzela dva brata in tik pred drugo svetovno vojno, ko je bil že zdravnik, je tuberkulozo občutil tudi sam. »Tedaj je bilo najučinkovitej- še zdravilo dolgotrajno leža- nje, nekatere bolnike pa so Trenutek pred fotografskim aparatom, dnevi in leta so minili pred rentgenskim. Vsak dan je opravil približno sto pregledov. zdravih s pnevmotoraksom. Če vse to ni zaleglo, so opravili torakoplastiko in bolnika bobtesali<, mu porezali re- bra. Pusdli so le prvo rebro, da bi ohranili ramenski obroč. Tuberkuloza je bila povečini bolezen mladih ljudi in mnogi so ostaU po operaciji iznakaže- ni. Ko reber ni bilo več, so pljuča padla skupaj, a hrbet se je za vselej sesedel,« pripove- duje prim. Hribovšek, ki je bolezen prebolel v štirih letih. Žena Zlata, med drugo sve- tovno vojno še študentka, je, ostala v Zagrebu, njega pa so poleti 1941 nemški vojaki po- sadili na transport in skupaj z ostalimi slovenskimi izseljen- ci ga je vlak, imenovan Ciro, po ozkotirni železnici pripe- ljal v Srbijo. »Srbi niso mogh verjed, da nismo prav ničesar zagrešili, dokler Nemcev niso občutili sami, še posebej ko so v Kralj evu ustrelili šest tisoč ljudi, kar tako...« V Zagrebu je primanjkovalo zdravnikov in žena mu je v dveh mesecih uspela zagotoviti službo na pljučnem oddelku v bolnišni- ci. Preživetje med vojno je bilo zanju ena najtežjih preizku- šenj. »Stradala sva. Plača je bila vedno najmanj leto dni za tekočimi stroški, znašli pa so se le ljudje, ki so imeh denar in zveze. Zasebne ordinacije si nisem upal odpreti, kajti vsak Slovenec je bil na očeh ustašev. Čim manj sem se dal opazid, tem bolj sem bil varen. Večkrat me je ločil le kratek korak od Jasenovca. Ves Zagreb je vedel zanj in vsi so se ga bali, čeravno je danes slika o tem povsem drugačna. Zime so bile najhuj- še, še zlasti prva. Z ženo, ki je bila noseča, nisva imela ne centralne kurjave ne hrane, ob božiču niti rezine kruha.« Služba za tri Družina se je po vojni preseU- la najprej v Maribor in nato kmalu v Celje, kjer je dr. Avgust Hribovšek dobil delo v protitu- berkuloznem dispanzerju, us- tanovljenem že leta 1924. Tli- berkuloza je bila v štiridesetih letih še zmeraj na prvem mestu med vzroki umiranja in vladna teza slovenskega ministrstva za narodno zdravje je bila, dajo je treba čimprej iztrebiti. »Med obema vojnama je bi- lo zatiranje tuberkuloze delo- ma zadeva humanitarnih usta- nov, zlasti Rdečega križa in Protituberkulozne lige, delo- ma pa socialnega zavarovanja delavcev. Pregledi v dispan- zerjih so bili brezplačni, a zdravljenje v državnih in ba- novinskih bolnišnicah je bilo zastonj samo za odprto tuber- kulozo. Oskrbo v zdraviliščih je plačal vsak bolnik sam, prav tako zdravila in operaci- je. Po letu 1945 je postalo zdravljenje brezplačno,« po- jasnjuje dr. Hribovšek, ki je v celjskem dispanzerju nasledil mestnega fizika dr. Ivana Pod- pečana. Ministrstvo mu je na- ročilo, da mora voditi še dis- panzer v Trbovljah in obnovid delo v dispanzerju v Rogatcu. Tako je vrsto let opravljal tri zahtevne zadolžitve, s tem da je od leta 1948 vodil še odde- lek v celjski bolnišnici. »DelaU smo v izredno skromnih razmerah in v zasil- no . opremljenih prostorih. Najprej sem opravljal preglede s pomočjo nekakšnega protod- pa rentgenskega aparata. Zapo- slen sem bil z vsemi štirimi, ventilator pa je tako ropotal, da sem ga lahko preglasil le z vpitjem. Na dan sem pregledal tudi 100 ljudi in več,« se spo- minja začetkov. Vpregli so ga tudi ob nedeljah, ko so z ekipo morah na razne bolnišnične akcije, na primer s sestavljivim vojaškim rentgenskim apara- tom na teren v Zgornjo Savinj- sko dohno. »Leta 1963 sem dobil v dispanzerju fluorograf- ski aparat, ki mi je delo precej olajšal, aparatur, kakršne ima- jo na voljo danes, pa si nisem mogel zamisliti nid v sanjah. Naloga protituberkuloznih dis- panzerjev je bila mnogo širša kakor samo iskanje in zdrav- ljenje bolnikov. Bolezen je na- mreč imela socialne korenine, kajti nastanek in širjenje tuber- kuloze sta bila odvisna od šte- vilnih socialnih dejavnikov. Bolnikom je bilo treba poma- gati v stanovanjskih, službenih in družinskih zagatah.« Doba novih zdravi Po njegovih statističnih j datkih so na primer leta 19* tedaj je bilo opravljeno p okrajno množično ceplje proti tuberkulozi - v celjsk dispanzerju opravili 17.; diaskopij in 126 punkcij predpisah 2.168 terapij. T\ leta je zaradi tuberkuh umrlo 33 ljudi, na novo pa odkrili 218 bolnikov. »Uspehi intenzivnega ( dispanzerjev in specializira bolnišnic so se začeh kaj okoU leta 1960, ko se je šte^ tuberkuloznih bolnikov op no zmanjševalo, prav tako upadalo število umrlih za tul kulozo. Kajpada je bil napre( v veliki meri dosežen zai novih zdravil, ki so po letu 1! drugo za drugim prihajali uporabo,« pravi primarij in daja, da je bil strepromici] njegovih časih malone čudei zdravilo. »Začeh so ga izdelov; ti v Ameriki in jugoslovansl bolniki so večkrat pisarili pra sodniku Trumanu za zdravili ameriška vlada pa jim je nap sled odgovorila, naj jih ne nai legujejo več, saj celega sveta d morejo oskrbovati. Ko je bil zdravilo dostopno, je ministri tvo za narodno zdravje namen lo celjski bolnišnici 100 gr, mov streptomicina na mese od tega je polovico dob dispanzer. Kasneje seje izkaz; 10, da je streptomicin v dolo6 ni sestavi strupen, saj lali prizadene sluh in ravnotežji Pri zdravljenju tuberkuloze, \ se je umirila okoU leta 1980,9 postala uporabna tudi drug zdravila. Na izbiro je bilo ve antibiotikov in ležalna doba j postajala krajša. Čas, ko je bila tuberkuloz najnevarnejša smrtonosna bo lezen, je bil najaktivnejši de lovnik primarija Hribovšla Zanj pravijo, da je bil neutn den garač, do vseh bolniko enako uslužen. Upokojil sej leta 1975 in še nekaj let deli kot svetovalec v celjskec dispanzerju, dokler niso deja 11, da ga ne morejo več plačeva ti. Najbolj vajen mraka v reni genski temnici si je lahko p voščil več svetiobe. KSENIJA LEKli Šf.41.. 14. oktober 1999 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Roman, napisan z enim prstom Nuša Ilovar, invalidno dekle s cerebralno paralizo, je napisala knjigo Strah pred samoto Koliko ljudje v resnici poz- ^jino ljudi, mi je rojilo po glavi, ko sem odhajala od [lovarjevih v Žalcu. Koliko- jjjat pogledamo, pa ne vidi- 0; se nasmehnemo, pa na- jineh ne prihaja iz srca; re- čemo, pa sploh ne posluša- 0,0 svojih besed? In kako to jaše obnašanje, poglede, po- kornost ali pa nelagodje sprejemajo drugi, takšni, ki jim narava ni dala tistega, Icar imamo mi; pa so vseeno ljudje, ki čutijo, jočejo, trpijo in se smejijo. Ena takšnih je Nuša Ilovar, invalidno dekle s cerebralno iparalizo iz Žalca. Invalidnost ,od rojstva jo je popolnoma priklenila na invalidski vozi- fek in jo v življenju za marsi- kaj prikrajšala. Nuša pa se vseeno smeji, joče, radosti in trpi; pa vendar ne more pogo- sto na ulico, ne more navezati stika z drugimi ljudmi, ne mo- re... In vendarle živi polno živ- ljenje, življenje, ki mu tisti suhoparni stavki o cerebralni paralizi niso vzeli idealov, sanj in sonca. Drugačno življenje ] čeprav je bilo ohraniti sanje težko. Težko za Nušo, ki je v naj nežnejši mladosti, v 3. letu starosti, odšla v Bolnišnico za invalidno predšolsko mladino I v Staro Goro pri Novi Gorici, in težko za starše, ki so vse- skozi spremljali njen razvoj. Dni, ki jih je prebila v bolni- nici vse do osnovne šole, nih- (!e ne šteje. Zanjo so bila po- membna leta, ki jih je prežive- la v Zavodu za invalidno mla- dino v Vipavi. To je bilo zanjo najbolj pomembno obdobje, saj je se naučila pisati, brati in samostojno jesti, potem pa se je lahko vrnila domov v Žalec. Težka invahdnost ji ni omo- gočala veliko možnosti za sa- mozaposlitev in za krajšanje dolgih ur na vozičku, zato je kmalu spoznala, da bo morala zbrati več poguma kot drugi. Priklenjena na voziček je ob dopoldnevih, ko so domači odhajali za kruhom, ostajala sama. »Celo dopoldne je osta- jala doma za mizo, vse kar je potrebovala, pa sem ji pripra- \'ila v doseg rok. Potem, ko je flobila električni voziček, je t^ilo lažje,« je povedala mama Anica. Nuša poleg vsega tudi težje komunicira. Domači ra- zumejo popolnoma vse, težje pa je s tujci, zato so v Nuši- nem imenu njeno zgodbo pri- povedovali njeni domači, Nu- ša pa je pogovor pozorno spremljala, in tudi popravila kakšno besedo, če je bilo po- trebno. Nuša se vključuje v delavni- ce in srečuje z vrstniki, vendar se je sama odločila, da bo tudi drugim, ne le sebi enakim, dokazala, da zmore več. Ved- no je pripravljena priskočiti vsakemu na pomoč, toda bolje se počuti v družbi zdravih lju- di. »Veseli nas, da je našla svojega konjička, da s svojimi besedami izraža čustva in da si je s pisanjem zapolnila čas. Pri njej sta zelo prisotna želja in veselje, ne zapira se vase, prebrala je ogromno knjig - v začetku, ko je prišla domov, si je krajšala čas samo z bra- njem,« so pripovedovali Ilo- varjevi, mala Karin, Nušina nečakinja, pa je radovedno pogledovala okrog sebe. Šele prebudila se je, pokazala igračko, zlezla k Nuši na vozi- ček^ »Če Karin potrebuje pomoč, jo najde pri Nuši,« je zagotav- ljala mamica in hkrati Nušina sestra Klavdija. Nuša ima zelo rada glasbo, dobro pa je pod- kovana tudi o novostih na glasbeni sceni. Posluša vse zvrsti. Rada šiva in plete, bolj počasi sicer, toda gre. Pri teh opravilih ji najbolje služi ka- zalec desne roke. Straii pred samoto »Doma jo je zelo pestil dolg- čas. Včasih ni vedela, kaj bi, pa je začela pisati - najprej pesmi, pa kratke zgodbice, najprej na roke, potem pa je to spravila tudi na pisalni stroj,« je nekako samoumevno pripo- vedovala Klavdija. Vendarle je tudi »spravljanje na pisalni stroj« pri Nuši izgle- dalo drugače. Zaradi težav je na tipke udarjala samo z enim prstom. Kazalec desne roke ji je služil, da je natipkala pesem, da je izlila svoja čustva v zgod- bo in da je, ne nazadnje, črko za črko napisala roman. S pisanjem knjige je pričela pred desetimi leti. Sprva je šlo počasi, list za listom, zadnje leto pa je s pisanjem precej pohitela. Nuša bo decembra Nuša preživi večji del svojega življenja na vozičku. praznovala 30. rojstni dan. Vsak si za rojstni dan, sploh če je okrogel aH prelomen, želi nekaj posebnega. Tudi Nuša si je želela nekaj posebnega - da bi napisala svojo knjigo. In jo je napisala. Pred kratkim je luč sveta ugledal roman Strah pred samoto. Čeprav knjiga ne go- vori o Nuši in njenem življe- nju, je v romanu čutiti človeka, ki točno ve, kakšna je brezob- zirna samota, in ki zna svoja občutja izliti na papir. Zgodba govori o Janji, ki je živela v srečnem družinskem okolju. nenadoma pa ji je prometna nesreča zagrenila življenje. Iz- gubila je oba starša ter ostala sama in zapuščena. Vendar si je opomogla, se spopadla z živ- ljenjem in dosegla svoj cilj. »Nuša je s knjigo imela pre- cej dela, saj jo je pribhžno tret- jino prepisovala še s starim pisalnim strojem. Potem, ko je dobila novega, je šlo lažje,« so pripovedovali Ilovarjevl. Pisala je navadno zvečer in ponoči, pa tudi podnevi se je večkrat zaprla v svojo sobo in udarjala črko za črko. In knjiga je tudi ostala takšna, kot jo je napisala Nuša - samota je ostala njena. Čeprav je bil roman lektoriran, zgodbe, skladnje in oblikoslov- ja niso popravljali. Ob večjih popravkih in korekturah bi knjiga izgubila prvotni namen, ne bi odsevala njene lastne us- tvarjalnosti, domišljije in iden- titete. Nušine »samote« pač ni- so hoteli spreminjati, zato je še toliko bolj enkratna. življenje, ki veseli Nuša je zelo komunikativno bitje, ki se ne boji ljudi. Toda, kot bi se ljudje bali nje. »Sedaj, ko ima Nuša električen voziček, bi šla večkrat sama ven. Pogledi ljudi je ne motijo toUko kot to, da se nekateri vedejo, kot bi bila umsko prizadeta,« so pripove- dovan Ilovarjevi, mama pa do- dala: »Saj bi lahko šla sama ven, pa nenehno naleti na ovire. Po- tem ko so v Žalcu preasfaltirah mesto, so ponekod klančnine še višje, kot so bile prej. Poleg tega se težje sporazumeva, če- prav bi se že lahko zmenila, da bi ji kdo pomagal.« Drugače o težavah pri Ilovar- jevih ne govorijo. Pa ne zato, ker bi jih hoteli skriti, temveč zato, ker živijo svoje življenje. »Včasih poslušava, s kakšnimi problemi se ubadajo drugi. Ob tem lahko samo zamahneva z roko - nama se to ne zdijo problemi,« sta zagotavljala Ilo- varjeva Anica in Rudi. Tako si Nuša lepša življenje na svoj način. Čeprav za dosego svojih ciljev potrebuje več volje in energije kot drugi, iz dneva v dan dokazuje, da hoče in zmo- re. Nuša je izjemno urejeno dekle, ki pazi in neguje svoj zunanji izgled in skrbi za kilo- grame. »Prej je tehtala 70 kilo- gramov, potem pa zbrala voljo in shujšala za 25 kilogramov,« so omenili Ilovarjevi. To, da si vsak dan sama uredi frizuro in poskrbi za ličilo, ker uživa v urejenosti, je za Nušo in njene domače samo po sebi umevno. Dneve ji poleti krajša tudi montažni bazen, rada gre ven, v naravo ali skupaj z domači- mi na krajši izlet, strašno pa se boji praznikov. In to samo za- radi drugih ljudi, ki tako brez- skrbno uživajo v močnih po- kih petard in ne vedo, kako silno se jih Nuša boji. Poleg tega rada prižge televizijo, v zadnjem času vse bolje razu- me angleški jezik... Knjigo Strah pred samoto je Nuša Ilovar uradno predsta- vila v torek v Občinski matič- ni knjižnici v Žalcu, sicer pa je roman moč naročiti pri Ilo- varjevih na Kvedrovi 28,3310 Žalec ali po telefonu 716-774. Poleg vsega tega bom še pi- sala, je pokimala in tako odgo- vorila Nuša o načrtih za pri- hodnost. Mogoče o svojem življenju, mogoče o čem dru- gem.... Sedaj bi rada samo, da bi si s pomočjo prodanih knjig kupila računalnik in internet. Svet bi bil potem še lepši in še bližje... Pa čeprav bo treba tudi na računalnik tipkati z enim prstom, da bodo nastaja- li besede, stavki, strani in knji- ga. Prepričana sem, da bo Nu- ša to zmogla. Bistro, nasmeja- no dekle bo z domačimi pre- magalo ovire, ki jih je na njena pleča naprtilo življenje. Ker hoče in zmore, kot bi moral hoteti in moči marsikdo drug, ki mu sojenice v zibel niso položile bolezni. Pa saj potem ne znaš ceniti niti svojega last- nega prsta. Nuša Ilovar to zna - kot zna še marsikaj drugega. URŠKA SELIŠNIK Ženska v košu V sklopu prireditev s skupnim naslovom Praznik ob kmečkih opravilih, ki obujajo že skoraj pozabljene običa- je ob košnji, žetvi, trgatvi, kolinah in drugih aktivnostih Jia kmetijah, je Kulturno umetniško društvo Vladko Mo- horič iz Zreč pripravilo prikaz starega kmečkega opravila ličkanja, po domače kožuhanja. Tokratni prikaz so člani folklorne skupine KUD Vladko Mohorič sicer pripravili kar v avli večnamenske dvorane ob Termah, vse drugo pa je bilo pristno domače: koruza in ^^kožuharji«, pesmi in igre, doma pripravljena jedača in pijača. Ob zvoku harmonike, kitare in basa so se ličkanju poleg Organizatorjev in domačinov pridružili številni turisti, tudi ^isti, ki so v Terme prišli iz drugih držav in trije veliki kupi ^veže nalomljene koruze so se kaj kmalu spremenili v lepo povezane storže. Vsi skupaj so se do dobra nasmejali ženski v košu, hudomušnim šalam, pa z hčkovino okrašenim ličkarjem ^^r se ob polkah in valčkih zavrteli pozno v noč. A.L. S». 41.. 14. oktober 1999 18 NASI KRAJI IN UUDJE Otroci luci plešejo za abecedo V Šmartnu ob Paki zbrani denar bo zadoščal za leto dni šolanja 20 zambijskih otrok Zastave iz papirja so zašelestele v rokah otrok iz Šmartna ob Paki, ko so pred šolo prispeli mladi pevci in plesalci iz Zambije. Že skoraj dva meseca potujejo po Evropi in plešejo, da bi zaslužili za šolanje zambijskih sirot, Mvvaiseni Ba cengelo - dobrodošli otroci luči, je pisalo na enem od šolskih transparentov, na balonih pa so letele tople besede, kakršne so prijateljstvo, upanje in ljubezen. Pred dvema letoma so učen- ci Osnovne šole bratov Leto- nje postali botri Davisu Shawi, dečku iz Zambije, ki je ostal brez staršev, prepuščen cesti in negotovi usodi. Vsak od učencev se je lahkega srca od- povedal kepici sladoleda in Zambijska skupina Ba cengelo in mali Daviš Shawa ob sprejemu v šoli. Med številnimi darili je bila nogometna žoga in nanjo seje podpisalo 313 botrov. zbrali so dovolj denarja za Da- visovo letno šolnino. Takrat so mu izročili listino o botrstvu in bilo je malo verjetno, da se bodo še kdaj srečali. Veselje otrok v Šmartnu ob Paki je bilo zato v petek, 8. oktobra, toliko večje, saj je s skupino Ba cengelo prišel tudi Daviš. Zambijske otroke je spremljal pater Miha Drevenšek, ki je misijonar v Afriki že več kot dvajset let. V osnovni šoh so pripravili gostom celodnevni program, začeli pa s priredi- tvijo, namenjeno otrokom, ki nimajo denarja za šolnino, zlasti pa Davisu. Izročili so mu album s fotografijami vseh otrok, da bo vedel, kdo so njegovi botri, na nogometno žogo se je žal podpisalo le 313 otrok. Štiri učence. Matica, Ti- no, Sabino in Kristino, so letos izgubili v tragični prometni nesreči. Pevski zbor, vodi ga Anka Verdnik Jazbec, ki je tudi sa- ma botra zambijske srednje- šolke Judith, se je naučil več pesmi v bemba jeziku. »Naj- lepši črnček na svetu, tale pe- sem je samo zate,« so napove- dali otroci in zapeli Davisu v jeziku, ki ga razume. Za patra Miho pa so osmošolci menih, da je človek, ki si zasluži No- belovo nagrado za mir. Skoraj polovici zambijskih otrok, je povedal pater Miha Drevenšek, ni zagotovljena ni- ti osnovnošolska izobrazba, saj ni ne prostora ne denarja za šolanje. Revščina zambij- ske družbe je razvidna iz po- datka, da vsi stroški šolanja enega učenca znašajo le malo več kot 30 tisoč tolarjev na leto. Kljub temu lahko starši zagotovijo šolanje le polovici svojih otrok. Zato skupina Ba cengelo s patrom potuje po Evropi in zbira denar. Konec minulega tedna so peli in ple- sali v Šentjurju, Celju in prav s posebnim veseljem v kraju pod Goro Oljko. Davisu so Učenci Osnovne šole bratov Letonje izročili 60 tisoč tolar- jev, poleg tega pa so zbirali še denar od prodaje zambijskih izdelkov, vstopnino za kon- cert, primaknili še kak tolar v skrinjico in zbrali 391.940 to- larjev. Skupaj z denarjem, so ga prispevali še občani na večernem koncertu skupine, je Šmartno ob Paki prispevalo 645.640 tolarjev - dovolj za plačilo šolnine 20 zambijskih otrok. Tudi učiteljica Slavica Pečnik, ki je botra zambijske- mu dečku in organizatorica šolskega projekta Upanje za Afriko, je poslala svojemu va- rovancu denar za šolnino. Pod Goro Oljko so se znova oprijeli reka, da nihče ni tako. reven, da ne bi imel nečesa,, kar lahko podari. V petek je' pouk odpadel, a šola je bila prostor vrednot. Ljubezen ni- ma barve, pa vendar diši, in ko se dotakneva kože, sem to lahko jaz ali si ti. V to so otroci prepričani. KSENUA LEKIČ Foto: JOŽE MIKLAVC OBČINSKA OBELEŽJA Občina Šoštanj Mestna naselbina Šoštanj le- ži v jugozahodnem delu Šaleš- ke doline. Vse do sredine dvaj- setega stoletja je bilo upravno središče doline, ki pa se je v drugi polovici stoletja zaradi okrepljene gospodarske vloge Velenja preselilo v to sicer mlajše šaleško mesto. Šoštanj se ponaša z bogato zgodovino. Prvič se omenja oko- li leta 1200 kot Schonenstein, ki pa je skozi ves pozni srednji vek menjaval lastnike: Breže-Selške, oglejske patriarhe, Vovberžane, Celjske, Habsburžane, Wagne, Sauerje in Schrattenbache. Leta 1681 so šoštanjsko posest prev- zeli Thurni, po katerih se še danes imenuje šoštanjski grad. Prvotno naselje se je razvilo okrog farne cerkve, ki se prvič omenja kot vikariat leta 1261. Po turškem vpadu leta 1473 so jo spremenili v močan tabor. Trške pravice, s pravico lastnega sods- tva, tržnega dne ob četrtkih in predpravice v trgovini s soljo, je Šoštanj dobil najverjetoeje »še- le« leta 1436 za časa Celjskih, čeprav so Šoštanj čani že leta 1348 svoje naselje ponosno poi- menovali s trgom. Kasneje so središče trške naselbine presta- vili na sedanje mesto, kjer se je izoblikovala značilna pravkotna zasnova z enako parcelno obro- bo. V drugi polovici 18. stol. se je v Šoštanju začelo razvijati us- njarstvo, ki je dajalo tigu in oko- Uci vseskozi močan pečat. Vlogo in pomen mu je sredi 19. stol. še dodatno okrepil sedež sodnega okraja in posledica tega je bila tudi pridobitev mestoih pravic leta 1911. Grb: Grb ima obliko črno obrobljenega ščita. Razmerje ve- Ukosti je 4 enote v širino in 5 enot v višino. Širina obrobe je 1/ 40 širine grba. Grb je navpično razdeljen na dve enaki veliki polji. V levem polju, gledano od spredaj (heraldično desno), je na zlatem ozadju polovica črne- ga orla z rdečim orožjem. V desnem polju, gledano od spre- daj (heraldično levo), je na sre- brnem ozadju do polovice visok zelen hrib, na vrhu katerega so zloženi trije srceliki - »lepi kam- ni« - rdeče barve. Srceliki so približno enako veUki in postav- ljeni v tiikotnik (v razmerju 1:2). Zastava: Zastava občine Šo- štanj je rdeče-srebrna z grbom občine Šoštanj. Barvi zastave zavzemata vsaka po eno polovi- co zastave po višini prostora za- stave. Barvi zastave sta levo rde- ča in desno srebrna. Razmerje zastavine višine proti njeni dol- žini je ena proti dve. Zastava se praviloma obeša pokončno. Če se zastava obeša ali drugače uporablja vodoravno, je zgoraj srebrna in spodaj rdeča. Grb je postavljen na sredino spodnjega dela zgornje polovice zastave ta- ko, da je njegova višina enaka eni četi-tini višine zastave in se s spodnjim koncem zastave doti- ka polovične meje zastave. Če se zastava uporablja vodoravno, je grb nameščen na sredini zastave v isti velikosti. Sedež občine: Trg svobode 12, 3325 Šoštanj; Površina 96 km^; Povprečna nadmorska vi- šina 648 m; Število naselij U; Število prebivalcev 8144; Go- stota prebivalstva na km^ 85; Delež Slovencev 88,8%; Delež moških 49,3%; Delež žensk 50,7%; Število gospodinjstev 2511; Povprečno število članov gospodinjstva 3,2; Delež aktiv- nega prebivalstva 43,4%; Delež prebivalstva do 20 let starosti 28,6%; Delež prebivalstva od 21 do 60 let sti-arosti 55,7%; Delež prebivalstva nad 60 let starosti 15,7%; Stopnja rodnosti 11,8 promila; Stopnja mnrljivo- sti 10,6 promila; Naravni prira- stek 1,2 promila. Podatki za leto 1996. BRANKO GOROPEVŠEK, Nagradna akcija Kia Motors Slovenija Prejšnjo sredo je bilo pred celjskim Intersparom nadvse zabavno, najbolj srečna pa je bila zanesljivo Ivanka Pesjak iz Vojnika, ki se je domov odpeljala z novim vozilom Kia Pride 1.3, saj jo je žreb izbral med množico obiskovalcev. Zabavno pevsko glasbeno prireditev pred celjskim Inters- parom je sponzoriral Kia Mo- tors Slovenija v okviru slogana Ves 2 Kia - Kia 2000 in jo hkrati posvetil tudi prodaji 10.000. vo- zila Kia v Sloveniji. Kia je pred Interspar povabil vrsto zabav- nih ansamblov in pevcev. Prire- ditve, ki se je odvijala do poznih popoldanskih ur, so se udeležili Hajdi in ViH Resnik, Vesele Šta- jerke, Frajkinclerji, Victory in Čuki. Vrh prireditve pa je bilo žrebanje novega Kia vozila za enega od obiskovalcev. Kia Mo- tors Slovenija je v okviru akcije Ves 2 Kia sicer v Sloveniji name- nil še dve nagradi in sicer za najstarejšega voznika Kia vozil in voznika z največ prevoženi- mi kilometri s Kia vozilom, pri- reditve pa so poleg Celja pripra- vili še v Ljubljani in Mariboru. Pri nagrajevanju z novim Kia pride 1.3 vozilom pa sta bili glavni dve celjski avtohiši, sicer pooblaščena prodajalca Kia vozil na širšem celjskem območju Finex z Mariborske 25 (tudi serviser) in Avto Škorjanec z Mariborske 115. Obe celjski avtohiši sta skupaj s Kia Motorsom tudi tinancira- li nagrado. Direktorja obeh hiš Alojz Škorjanec in Valter Sorčan sta novi lastnici vozila Kia tudi čestitala (na fotografi- ji Gregorja Katica z desne pro- ti levi) in poudarila, da sta še posebej vesela, ker je vozilo prišlo res v prave roke, saj je Ivanka Pesjak od marutija zdaj napredovala v večje vozi- lo Kia Pride. EP Št. 41,. 14. oktober 1999 NASI KRAJI IN UUDJE 19 Pod Konjiško goro Zaključek Slovenskega slavističnega kongresa, ki je bil v Celju od 7. do 9. oktobra 1999 udeleženci Slovenskega Ijvjstičnega kongresa so jliko izbirali med tremi jfokovnimi popotovanji za jdnji dan: Celje in Stari (jd, Šaleška dolina in Pod l^njiško goro. S kolegico l52ico Krajnc sva vodili zad- ,je popotovanje, za katero .bdo največ zanimanja. Z jmi so bili tudi dr. France ovak, dr. Rada Košuta, dr. jlarija Stanonik, dr. Milan jolgan in dr. Zoltan Jan, jfedsednik Slavističnega jiuštva Slovenije, pa tudi .Jen od treh nagrajencev jtuštva za leto 1999, prof «or Gedrih. Obiskali smo li kraje: Slovenske Konjice, iičko kartuzijo in Prihovo. Sobota zjutraj. Stara avto- losna postaja. Še pozdrav irofesorja Toneta Šepetavca, iredsednika Slavističnega Iruštva Celje. Smo vsi? Ne. lanjka dr. Rada Košuta. Nek- lo sporoči, da bo prišla za lami. Odhod. Pot do Slovenskih Konjic je otekala ob najini razlagi ladko in hitro, prehitro. V lotelu Dravinja smo se po- edli v posebni sobi. Tu nas je ričakala kolegica Milena olavšek, ki je poskrbela, da ostala na mizah pred nami brila. V rumenih vrečkah z lapisi so bile buteljke žlaht- le kapljice. Pozdravil nas je ajnik občine Slovenske Ko- ajice Jože Kuzman. Nato se jepredstavila Slavica Ko kot s svojo pesmijo o zgodovini Konjic.V hotelu sta, se nam pridružila profesorica Anka Aškerc, umetnostna zgodovi- narka, in krajevni vodič, Jože Kokot. Sledil je sprehod po trgu »avzgor. Vodič nam je hotel Eimveč pokazati in razložiti, '^ed potjo smo želeli samo pokukati v galerijo Riemer, 'endar kustosinja ni mogla 'azumeti, da tega nimamo v "ačrtu, zato nam je ponudila ^voje znanje in nam razkrila "ogastvo, ki se skriva za ste- nami stare meščanske hiše, "^ed ostalim tudi avtoportret slikarke Ivane Kobilice. Z Jožetom Kokotom smo "3to nadaljevali pot proti 'frkvi svetega Jurija. Pripove- doval je o zgodovini Konjic ''^e do podrobnosti. Sprem- il nas je potok Gospodična, teče sredi trga. Podobno 'travno znamenitost bi težko '^šli. Proti koncu nas je pož- ivil veličastni kip svetega 'orjana, ki bdi nad Konjica- ""i. da ne bi pogorele, kot se !^ to zgodilo v zgodovini že ^•'rikrat. ^ cerkvi svetega Jurija je "^rej spregovoril nadžup- "'k arhidiakon Ivan Pajk, po ^"^etniški plati pa nam jo je Odstavila profesorica Anka ■%rc. Dolini svetega Janeza najprej izstopili v Špita- pri cerkvi Marijinega tkanja. Predvsem nas je znameniti zunanji portal, ki sodi med prve umetnostne spomenike v srednji Evropi. Na koncu doline, ki leži tam vsa mirna in spokojna, kljubujejo času in vremenu že dokaj obnovljene razvali- ne Žičke kartu?ije, ki je na- stala okrog leta 1165 in je bila prva na Slovenskem. Cerkev je še brez strehe, a vseeno akustična in polna niagične energije, ki še tako utrujene- ga popotnika osveži in razve- dri. Predavanje umetnostne zgodovinarke, ki je govorila o nastanku kartuzije, o življe- nju v njej in o zaščiti razvalin, smo dobro slišali, prav tako tudi Aškerčevo pesem List iz kronika Zajčke. Še sprehod do lekarne, degustacija, og- led zeliščnega vrta. Za Ga- stuž, najstarejšo ohranjeno gostilno v Evropi, je bilo le malo časa, a spominke in raz- glednice smo le nakupili, pre- den smo se napotili skozi okoliške vasi proti Prihovi, ki se razprostira na grebenu hri- ba in iz svoje sredine povzdi- guje cerkev Marijinega vars- tva. Župnik Franc Brglez nas je z nasmehom sprejel pred župniščem in popeljal po stopnicah na razgledno ploš- čad za cerkev in nam pojasnil okoliške hribe, vasi in cerkve. »Zlati« oltar božjega hrama, eden najlepših baročnih ol- tarjev v Sloveniji, je ob njego- vih besedah še bolj zažarel. Zvoki cerkvenih pesmi, ki jih je iz orgel izvabila profesori- ca Turkova, so dopolnili mi- stično vzdušje. Gospod župnik nam je mi- mogrede postregel z vmom. njegova kuharica pa s peci- vom. Seveda bomo še prišli, smo obljubili, s svojimi dru- žinami, s prijatelji. Kosilo so nam pripravili v vinotoču Zlati grič na Škal- cah. Mlad harmonikar, prav- zaprav deček, nam je pred vrati zaigral dobrodošlico. Teknila nam je, prav tako pa okusna hrana in pozdrava vodje kuhinje ter Cveta Šte- faniča, vodje marketinga, ra- dijskega napovedovalca, igralca in še kaj, ki nam je predstavil njihovo delo in us- pehe. Še zadnji pogled na ravne vrste z grozdjem obloženih trsov. Pred vsako vrsto cveti vrtnica. Najini izletniki bi se najraje sprehodili po tem sanjsko lepem griču, ki se je ves bleščal v soncu, ostali tu do večera, a so se morali po- sloviti od razgleda proti Boču in Donački gori. Svetemu Jer- neju, Konjicam in mogočni Konjiški gori. Zopet smo bili v avtobusu. Drveli smo proti Celju. Malo smo zamujali, a se ni nihče pritoževal. Jožica je še razla- gala nekaj, za kar ji je prej zmanjkalo časa. Meni besede niso več hotele iz ust, saj je bil čas za slovo. Zbrala sem misli: »Za nami je prekrasen dan, sončen, jesenski, prazni- čen, ki nam je napolnil duše in srca. Želim, da ponesete zaklade vtisov z današnje po- ti na svoje domove na vseh štirih straneh slovenskega sveta in tudi v zamejstvo ter jih podelite med svoje naj- dražje.« LJUDMILA CONRADI Nova cesta v Dedni Vrh V soboto popoldne je bila v novo ustanovljenem naselju Dedni Vrh pri Vojniku slovesna otvoritev nove ceste, ki vodi od Ivence do Dednega Vrha. Cesta je dolga 1.450 metrov, zgrajena je bila v dobrem mesecu dni, sredstva za gradnjo v višini 8,8 milijona tolarjev je prispevala občina Vojnik, pet milijonov pa so s prispevki zbrali krajani sami. Novo cesto je ob pomoči predsednika režijskega odbora Vojka Žlausa namenu predal župan Beno Podergajs, blagoslovil pa jo je kaplan Alojz Vicman. N.- M. S., Foto: G. K,^ Gasilci odprli vrata v vrsti aktivnosti ob mesecu požarne varnosti so na področju Gasilske zveze Žalec pripraviU tudi dneve odprtih vrat za vrtce, osnovne šole in druge krajane. Najbolj zavzeti in pozorni so bih najmlajši, ki so jim gasilci nazorno pokazali kaj delajo in kako deluje njihova tehnika. Prikaze so pripravili posebej za vrtce in razredno stopnjo ter za višje razrede. T. TAVČARi Intersparov modni vrtinec Minula četrtek in petek sta bila v Centru Interspar v Celju v popolnem znamenju modnih revij v organizaciji mariborske agencije Michela ter modnih usmeritev za jesen - zimo 2000. Po mnenju direktorice agencije Mihaele Kolarič je preko 20 trgovin v okviru Centra Interspar v Celju predstavilo izjemno bogato ponudbo izdelkov s področja tekstila, obutve in modnih dodatkov najnovejših modnih usmeritev. Na modni reviji je nastopilo osem manekenk, ki na modni sceni že veliko pomenijo; med njimi smo lahko opazili miss Slovenije 1997 Majo Šimec, prvo spremljevalko miss 1998 Viktorijo Strajner in vse tri letošnje lepotice, miss Slovenije 1999 Nedo Gačnik ter njeni spremljevalki Matejo Kisovec in Silvijo Osojnik. Poleg manekenk je v modnih revijah sodelovalo še šest manekenov in šest otrok, sama revija pa je bila na visoki profesionalni ravni, kar kaže posebej poudariti, sicer ne bi bila Agencija Michela ekskluzivni organizator takšnih revij v vseh Intersparovih centrih v Sloveniji. MITJA UMNIK, Foto: G. KATIC Glej jo, ptičko! Fotografsko društvo Celje, ki od februarja letos deluje v pre- novljenih prostorih z najso- dobnejšo fotografsko opremo na Glavnem trgu 9, je zaradi velikega zanimanja fotografov - ljubiteljev ponovno pripravi- lo fotografski tečaj. Prvi, začetniški tečaj z osnova- mi fotografiranja, se je pričel v ponedeljek popoldne. Tečajniki, ki jih v svet fotografije uvajajo dolgoletni člani društva, se bodo v 21 urah seznanili z zgodovino fotografije in s fotografskimi po- stopki, kako uporabljati foto- grafsko kamero, z razvijanjem v temnici in najpogostejšimi napa- kami pri fotografiranju. Začetnemu tečaju bosta v tem mesecu sledila še nadaljevalni tečaj in tečaj digitalne fotografi- je. Nadaljevalni tečaj se bo pričel 25. oktobra, tečaj digitalne foto- grafije pa 18. oktobra. Prav za slednja dva je med tečajniki še posebej veliko zani- manje, pravi fotografski mojster, predsednik Fotografskega druš- tva Celje Vinko Skale, ki je pred kratkim iz fotografske razstave v Beriinu prejel najvišje odličje za črno bele fotografije iz njegove- ga znanega niza socialnih foto- grafij: »V kleti«, »Cekrar« in »Dvorjan«. Fotografsko društvo Celje pa v sodelovanju s Fotograf- sko zvezo Slovenije razpisuje 37. slovensko pregledno raz- stavo črnobelih in barvnih fo- tografij. Dela sprejema druš- tvo do 5. novembra, razstavo pa bodo odprli 12. novembra. Vsa prispela dela bo ocenila in rezultate razglasila strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali Stojan Kerbler, Tone Stojko in Joco Žnidaršič. MP 20 »Izberi konja, ki ga lahko jahaš!« Remus visoko s 37:20 (19:7) poražen tudi v Golovcu - Celjani v skupino B Lige prvakov skupaj s Hapoelom, Pratom in Iskro Trener Hasanefendič je tudi zaradi vzdušja v klubu in 800 gledalcev, ki so si prišli ogledat zadnjo formalnost pred »pravim« tekmovanjem v Ligi prvakov in se istočasno zabavali še ob spremlja- nju izida nogometne tekme med Hrvaš- ko in ZRJ, zaukazal napad iz vseh orožij. Avstrijski prvak je bil dotolčen do te mere, da je njihov strateg Janos Gyurka le stežka ohranil vzravnano držo, toda izrekel zelo diplomatski sta- vek: »Želim, da postanete evropski pr- vaki. Tako se bomo vsaj potolažili, da nas je deklasiralo najboljše moštvo sta- re celine!« Trganje mreže vratarjev AlbrechiMJa m Kočiča se je ustavilo na zgornjem ekstre- mu 17 golov razlike, kar sicer ni najvišja evropska zmaga rumenih (lani je nizo- zemska Anova izgubila s 43:25). Na sez- nam strelcev so se z izjemo vratarjev vpisali prav vsi, ki jih je Hasanefendič poslal v ogenj.. V civilu sta si srečanje tokrat ogledala Stefanovič in Bedekovič. Prav odsotnost prvega je ob podzavestni sproščenosti morda botrovala dejstvu, da se Celjani nikakor niso znašli proti obrambi 6-0, medtem ko so s hitrimi menjavami svojih obrambnih inačic 5-1 in 4-2 ukradli 14 žog in dokaj uspešno razvili revijo protinapadov, najlepšega med njimi pa je po asistenci preko celot- nega igrišča kar v zraku zaključil Škrbič. »Kontre« so bile izvrstna priložnost za hitrega Kokšarova, ki je nika- kor ni zamudil in vknjižil »el- ferja«. Rus, ki svoje defenziv- ne zadolžitve izpolnjuje več kot dobro, je tudi eden redkih, ki ob strelih čaka prvi refleks vratarja. Časa je dovolj Vsekakor imajo pivovarji dovolj časa naštudirati igro proti plitki obrambi, ki so jo tokrat uprizorili Avstrijci, v Pred pričetkom tekme je direktor CPL Vlado Privšek igralcem podelil plakete za nastop na nedavnem SP. Za 3. mesto z reprezentanco ZRJ so jo prejeli Peric, Škrbi- č in Stefanovič, za naslov podprvaka pa Kokšarov. lanski sezoni npr. baskovski San Antonijo (skupaj z Bar- celono in Badlom Zagrebom ima v zadnjih treh sezonah proti CPL boljši izkupiček iz medsebojnih srečanj), nas- plošno pa je to odlika skan- dinavske rokometne šole. Z visokimi zunanjimi igralci in strelci ima CPL dovolj pogo- jev za razbijanje strnjene vr- ste pred vrati, do resnih obračunov pa mora tovrstno formo popraviti predvsem Manaskov, ki je po avstrij- skih vratih »tolkel« s polovič- no uspešnostjo, Pajoviču je roka nekoliko zastala (2:4), razveseljuje pa 100 odstotni učinek Vugrinca iz igre (7:7). Več ali manj prijateljsko sre- čanje je minilo brez izkjuči- tev in le z dvema sedemme- trovkama, obe je Peric (13 obramb) Kissu in Gulyasu ubranil. Morda bi domači trener na takšnih preizkuš- njah lahko več priložnosti namenil sprva slabše pri- pravljenemu drugemu vra- tarju Levšinu (5). Učna ura Hasanefendič je težave s plitko obrambo po tekmi opravičeval s tem, da v doma- či ligi proti takšnemu sistemu nimajo priložnosti igrati kaj pogosto. No, morda bo prva priložnost že 23. oktobra pro- ti Prulam. »Z menjavami sem držal tempo igre, ob odsotno- sti Stefanoviča in Bedekoviča pa sem za to potreboval veli- ko igralcev. Gledalci so lahko zadovoljni že zaradi golov. Tekma za nas ni bila težka, Liga prvakov, skupina C: Badel Zagreb (Hrv), Suhr (Švi), Zaporožje (Ukr) in Skjern (Dan). Skupina D: Barcelona (Špa), Fotex (Mad), Partizan (ZRJ) in Kaustik (Rus). nasprotnik pa je bil nemotivi- ran. Remus ni tako slab, kot kaže rezultat. Všeč so mi kot ekipa,« se je brkati dirigent celjskega rokometnega orke- stra malce prikupil madžar- skemu strategu avstrijskega prvaka, ki je sicer menil, da ima CPL igralce svetovnega formata prav na vseh položa- jih, medtem ko so sami ama- terji z dopoldanskimi obvez- nostmi na delovnih mestih: »Hvala za učno uro rokometa. Pri nas pravimo, da si izberi konja, ki ga lahko jahaš, ven- dar Celjanov si nismo izbrali sami. Odpovedali so obram- bni igralci, večina pa je igrala pasivno. Remus bi v tej sezo- ni ponovno želel postati dr- žavni prvak, toda tekma je bila za nas hud udarec. Nas- ploh na gostovanjih težko zmagujemo,« je Gyurka še dodal ob misli, da bi v kvalifi- kacijskem krogu lahko izloči- li norveškega, belgijskega, grškega ali turškega predstav- nika. Najlažja skupina doslej Slovenskim prvakom, ki so bili tokrat prvič med nosilci, je torkov dunajski žreb name- nil najlažjo in najmanj atrak- tivno skupino B. Izraelski Ha- poel Rishon, italijanski Alpi Prato in poljska Iskra ne mo- rejo predstavljati resnejše ovire do četrtfinala (lahko pa predstavljajo neprijetnosti pri polnjenju/praznjenju klub- ske blagajne), kjer pa se Ce- ljanom po vseh napovedih obeta ponovitev duela izpred dveh sezon, torej španski Ademar iz Leona. Ob njem so v skupini A, ki gravitira na celjsko, še favorit Kiel (Nem), Montpellier (Fra) in Sandef- jord (Nor). Leon sicer ne ve- lja za tako trd oreh kot Barce- lona, San Antonio, Kiel ali Badel Zagreb, v sezoni 1997/ 98 pa jih je takratni celjski trener Zdravko Zovko že v prvi navarski tekmi uničil z obrambo 3-2-1. Pot do polfi- nala je torej odprta, tam pa bi se ob CPL - če ne bo kakšnih presenečenj - pod isto streho morali zbrati še Katalonci, Zagrebčani in po dolgem času ponovno nemški prvaki. Rokometašicam Žalca, ki so bile v šestnajstini finala EHF proste, je žreb dodelil francoskega predstavnika Bessancon. Liga prvakov se prične 30. oktobra, ko bo Celje Pivovar- na Laško gostovala na Polj- skem. V gosteh bo igrala še tretjo in četrto tekmo, ob mo- rebitnem, vendar malo verjet- nem kiksu pa ima v zadnjih dveh krogih možnost poprav- nega izpita pred domačim ob- činstvom. PRIMOŽ ŠKERL MMi Foto: GREGOR KATlČ Iz Birminghaina brez zmage Slovenska judo reprezentanca, v kateri sta nastopila Klemen Ferjan (Ivo Reya) in Maja Frece (Sankaku), se jej^ svetovnega prvenstva v Angliji vrnila z osmimi porazi (v j krogu), dvojna zmaga je uspela le Ljubljančanki Raši Sra^j Prvenstvo, na katerem sta Ferjan in Frecetova nastopiij prvič, bo zato potrebno jemati kot dobro šolo, žal pj neuspešno. Predsednik JK Ivo Reya Zvone Hudej si je ogledj! tekmovanje in po vrnitvi povedal: »Japonci so se znova vrnil v vrh svetovnega juda in osvojili polovico zlatih odličjj Njihova premoč ni toliko v tehniki, kot v moči. Tudi v našeij klubu in v Sankakuju moramo v prihodnje več pozornost nameniti temu elementu. Čeravno bo po svetu na sporedu veliko mednarodnih kvalifikacijskih turnirjev, bo težko osvo jiti normo za olimpijske igre.« JOŽE KUZM/ Št. 41.. 14. oktober 1999 LoVi TEDNIK ŠPORT ~| Q Zapravljena priložnost Četrtfinale pokala NZS: Publikum-Maribor Pivovarna Laško 0:2 (0:2) prvi tekmi četrtfinala Hovenskega nogometnega jl^ala je Publikum predvče- ijjnjim gostil branilca lan- ;g pokalne lovorike in dr- jvnega prvaka Maribor Pi- ii^arno Laško in po solidni i ter zadetkoma Balajiča Sešlarja izgubil. Zaradi kaj nezainteresirane igre stov je prevladovalo mne- , da so Celjani zapravili liložnost za presenečenje. Že V prvi minuti je Kačičnik ivratarjevega prostora zgre- Iprazna vrata. Georgijevski tik zatem opazil Simeuno- ifa, ki je bil precej izven sla, toda »lob« je bil nena- inčen. Več priložnosti si lublikum ni uspel ustvariti, lostje so tudi s povprečno |ro dokazali, da so daleč pred ostalimi slovenskimi li- gaši, saj so z zrelo in preudar- no igro brez pomislekov sre- dino igrišča prepustili rume- no-modrim, kar je bila voda na njihov mlin. Celjani, ki so tokrat nastopili brez Mitiča in Sankoviča, se bodo bržčas poslovili od pokalnega tek- movanja, saj je utopično raz- mišljati o podvigu na povrat- ni tekmi v Ljudskem vrtu. Bolj pomemben bo naslednji prvoligaški obračun, ko bo Publikum v Domžalah gosto- val pri neposrednemu tekme- cu na lestvici. Po zadnjem prvenstvenem uspehu s Pri- morjem bi bila nova zmaga še kako dobrodošla. Žal se je proti »vijohčastim« poškodo- val Goršek, tako da je ob San- kovičevem vprašljiv tudi nje- gov nastop. Na drugi strani so se Domžalčani okrepili s Što- rovčanom Oskarjem Drobne- tom. Točka bi zadovoljila ape- tite na Skalni kleti, zmaga pa bi morda nakazala rezultatsko prelomnico, ki bi na celjske tribune zagotovo zvabila bis- tveno več gledalcev, kot na zadnjih obračunih domače elitne konkurence. 900 gledal- cev na srečanju z Mariborčani kljub zgodnji uri in delovniku je pač vnovičen dokaz, da je v mestu ob Savinji še nekaj lju- biteljev športa, ki jih zanima tudi kakovosten nogomet. MMHHIMH TOMAŽ LUKAČ V SPOMIN Drago Markovič Na žalskem pokopališču so se poslovili od Draga Markoviča, dolgoletnega športnega delavca, velikega privrženca kegljanja in no- gometa ter leta 1961 pobud- nika graditve Športnega centra. Od takrat je desetlet- je zgledno vodil domačo no- gometno enajsterico in bil tudi predsednik NK Parti- zan in KK Žalec. Življenjska pot, ki ga je vodila skozi Peco na Koroškem, Slovenj Gradec in Žalec, seje konča- la v 86. letu. Odlikovala ga je delovna vnema, vztraj- nost in pripravljenost poma- gati sodelavcem pri uvaja- nju v delo in pri reševanju težavnih nalog. S svojo veli- ko energijo, tako značilno za njegovo dolgoletno delo, ni mogel več premagati bo- lezni. Ime Draga Markoviča je vseskozi povezano s špor- tom, telesno vzgojo in re- kreacijo, ki jim je posvetil vse življenje. O telesni kultu- ri je spregovoril tudi v zad- njem pogovoru ob proglasi- tvi najboljših športnikov Žalca. Obžaloval je, da žal- ski nogometaši ne dosegajo rezultatov svojih predhod- nikov, vendar še prihajajo mladi, le pravilno je treba delati z njimi, jim pomaga- ti, jih vzgajati in voditi. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugim Bloudkovo nagrado. Če kdaj, potem lahko zdaj za- pišemo, da je z njegovim odhodom nastala velika vr- zel, ki jo bo resnično težko zakrpati. JOŽE GROBELNIK Kahriltianovic brez vize Pokal Saporta, 4. krog: Pamesa-Savinjski Hopsi 82:73 (44:33) Polzelani so se dobro upi- li favoriziranim Špancem I se glede na razplet na dru- jh igriščih obdržali v krogu idp, ki se bodo uvrstile v Irugi del tekmovanja. Pri iopsih so največ točk dose- lliKobale 26, Nikitovič 13 in Szej 12. Hopsi so se po porazu bah irevelikega padca v igri, ven- iar se je znova izkazalo, da ieta Borisa Zrinskega dosti ^je nastopa v gosteh in z Močnejšimi nasprotniki. Prvi polčas je odlično igral Kobale udomačim skorajda sam pa- kiral, manjkala pa je pomoč znanje linije. Ado Kahrima- ^ovič je namreč ostal doma, ^ mu niso izdali vstopne vize 'Španijo. Pred sedemtisočgla- ^ avditorijem je bolje stekel Wi napad Polzelanov, ta ele- "lent pa velja za najšibkejšo ^fko v tej sezoni. Če bi jim uspelo realizirati še 7 »zicer- jev«, bi morda tudi presenetili Pameso, ki je v zadnjem krogu španskega prvenstva porazila celo madridski Real. Preostala izida: Arsenal- Achilleas 70:67 (41:38), Za- dar-Delta 69:65 (37:27). Vrst- ni red: Pamesa 8, Zadar 7, Savinjski Hopsi in Arsenal 6, Achilleas 5, Delta 4. 3. doma, 45. na svetu Gorski tekač Igor Mernik, član Društva maratoncev in pohodnikov Celje, se je na zadnji tekmi državnega pr- venstva na Šmarni gori uvr- stil na 2. mesto, v skupnem seštevku pa je osvojil 3. me- sto v Sloveniji. Konec prejšnjega meseca se je uspešno udeležil tudi 15. svetovnega prvenstva gorskih tekačev v Maleziji, kjer je bila zbrana vsa svetovna elita in v ostri konkurenci zasedel 45. mesto, medtem ko je na ekipni tekmi z reprezentanco Sloveni- je pristal celo na 6. mestu pred velesilama kot sta Avstrija in Nemčija. Pot na zbor najboljši gorskih tekačev si je zagotovil na izbirni tekmi, kjer je bil drugi, nastop na SP pa je po svojih besedah povsem upravi- čil: »V izjemni vročini in vlagi v pokrajini Sabah, ki je bila pri- zorišče doslej najbolje organi- ziranega prvenstva, sem se do- kaj solidno znašel, čeprav sem začel silovito, kajti bil sem v vodilni v skupini desetih tek- movalcev. Toda razmer nisem bil najbolj vajen. Na višini med 1500 in 1800 metri je bilo težko ohraniti enakomeren ritem ob 300 metrskih vzponih. Dose- žek na 13 kilometrski progi je soliden in vzpodbuden pred naslednjimi pomembnimi preizkušnjami,« pravi Mernik, ki že razmišlja o nastopu na 16. SP v Nemčiji. Ponovno si bo potrebno najprej zagotoviti vo- zovnico za tekmovanje, kar pa ob 6-letnih reprezentančnih iz- kušnjah ne bi smel biti prehud zalogaj, čeprav je domača kon- kurenca vse ostrejša. Poglavitna težava pa je nabiranje denarja za pot, saj si morajo le-tega celo reprezentantje zagotoviti sami. Tokrat so Igorju Merniku na pomoč priskočiH številni pokro- vitelji, najbolj »radodarni« pa so bih Mestna občina Celje, matič- ni klub, ZŠAM Celje, Sipro d.o.o., SKAM tisk in Adriaker Celje. T. L. Slovenska reprezentanca naSPv gorskem teku v Maleziji (Igor Mernik četrti z leve). PANORAMA NOGOMET 2.SNL 10. krog: Šentjur-Nafta 0:0. Drava-Esotech Šmartno 1:1 (1:0) Mernik 58. Vrstni red: Tabor 25, Elan 22, Koper 21, Železničar 20, Živila Triglav 18, Esotech Šmartno 17, Alu- minij 16, Zagorje in Montavar Rogoza 14, Šentjur in Jadran Šepič 13, Drava 9, Nafta 7, Črenšovci 6, Ivančna Gorica 4, Avtoplus Korte 3. 3.SNL sever 9. krog: Kovinar Mascom- TIM Laško 0:1. Usnjar-Zreče 1:0. Dravinja-Krško 2:1. Palo- ma-Mons Claudius 3:1. Vrstni red: Dravinja in Paloma 20, Fužinar 19, TIM Laško in Zre- če 17, Gerečja vas 15, Usnjar 12, Starše in Kovinar Mascom 11, Hajdina 9, Krško, Mons Claudius in Bistrica 8, Pobrež- jel. MNZ 6. krog: Vransko-Odred 0:0. Šmarje-Kovinar (Š) 0:1. Breži- ce-Rogaška 5:4. Vrstni red: Šmarje 12, Vransko (-6) in Odred 10, Kovinar (Š) 9, Bre- žice 6, Rogaška 0. KOŠARKA Evropska liga 3. krog: As vel Villeurbanne- Pivovarna Laško 100:58 (53:26) Nachbar 12, Goljovič 11, Kune in Dragšič 10, Hafnar 8, Gilič 7. Vrstni red: Olimpia- kos 6, Asvel Villeurbanne in Maccabi Elite 5, Varese Roo- sters in Ulker 4, Pivovarna Laško 3. Liga Kolinska 5. krog: Savinjski Hopsi-Tri- glav 71:78 (34:39) B. Udrih 17, Kahrimanovič 14, Kobale in Cizej 13, Kadič 6, Ovčina 4, Nikitovič in Čmer 2. Loka ka- va-Pivovarna Laško 64:72 (36:38) Goljovič 25, Hafnar 23, Nachbar 8, Dragšič in Kune 6, Gilič 4. ZM Maribor- Rogla Atras 79:74 (35:21) Špo- rar 20, Zinrajh 18, Radovič 15, Jokič 12, Manojlovič 4, Mihai- lovski 3, Starovasnik 2. Vrstni red: Union Olimpija in Pivo- varna Laško 10, Krka Telekom in Triglav 9, Zagorje 8, Slovan, Savinjski Hopsi, ZM Maribor in HeHos 7, Loka kava 6, Kraš- ki zidar in Rogla Atras 5. 1.B SKL 3. krog: Bežigrad-Kemo- plast 88:72 (40:29) Tomažin 23, P. Maček 12, Rovšnik 11, Gajšek 10, Kočar 8, Ribezi 5, Krivec 3. Nova Gorica-Elek- tra 74:75 (37:34) Božič 18, Rizman 13, Grešnik 11, Vug- dalič in Milic 7, Zupane in Brinovšek 6, Rupreht 5, Ko- vačevič 2. Banex-Simp Ra- dovljica 66:73 (27:32) Novak 15, Makovec 13, Sivka 12, Keblič 10, Ravnihar 8, Lu- šenc 5, Strnad 3. Vrstni red: Radenska Creativ in Ilirija 6, Nova Gorica, Bežigrad, Ten Krško in Elektra 5, Simp Ra- dovljica, Kemoplast, Banex in GD Hrastnik 4, Union Olimpija ml. in Jurij Plava Laguna 3. 2.SKL vzhod 2. krog: ŽKK Maribor-Celje 69:58 (31:42). Rogaška 98-Ru- še 96:81 (56:38). Vrstni red: Litija, ŽKK Maribor in Rudar 4, Črnomelj, Celje, Rogaška 98 in Ekipa Janče 3, Ruše, Bistri- ca in Lastovka 2. 1.SKL (Ž) 4. krog: Imos Ježica-Ingrad Celje 61:72 (31:36) Grobelnik 29, Deak 13, Knez 11, Sušin 8, Obrovnik 5, Ramšak 4. Vrstni red: Ingrad Celje 8, BTC Le- grand 7, ADD Ilirija 6, Imos Jezica (-1), SKB Jezica (-1), Odeja Marmor in Pomurje Skiny 5, Maribor 4. Liga prvakov Kvalifikacije (povratna tek- ma): Celje Pivovarna Laško- Remus Koflach/Barnbach 37:20 (19:7) Kokšarov 11, Vu- grinec 7, Manaskov 6, Škrbič 5, Pajovič in Banfro 2, Tomšič, Pungartnik, Šerbec in Praznik 1. 1.ADRL 3. krog: Celje Pivovarna Laško-Hoteli Morje Portorož 42:18 (21:7)^ Pungartnik 8, Be- dekovič in Šafarič 5, Vugrinec in Manaskov 4, Škrbič, Banfro in Praznik 3, Šerbec, Pajovič in Kozomara 2, Štruc 1. Gore- nje-Radeče 29:26 (14:9) M. Oštir 6, Kavaš 5, Rozman 4, Gajšek in Fricelj 3, Plaskan, Sovič, Tamše in Astafejev 2 za Gorenje, Plazar in Kovač 6, German in Bon 5, Privšek, Svet, Marčen in Rantah 1 za Radeče. Vrstni red: Celje Pi- vovarna Laško in Prule 67 6, Prevent, Inles Riko in Trebnje (-1) 4, Gorenje 3, Slovan, Ra- deče (-1) in Termo 2, Dobova 1, Jadran in Hoteli Morje Por- torož 0. 1.A DRL (Ž) 4. krog: Vegrad-Bajc Dae- woo Izola 26:19 (11:13) Vrstni red: Krim NR 8, Robit Olimpi- ja (-1) 6, Žalec (-1), Gramiz Kočevje, Jelovica (-1) in Ve- grad 4, Baje Daevvoo Izola in M Degro Piran 3, Branik in Burja 0. '"^^^ODBOT^^"**" 2.D0L 1. krog: IGM Hoče-SIP Šem- peter 0:3 (21:25, 19:25, 22:25). Šoštanj Topolšica-Ter- mo Lubnik 3:0 (25:18, 25:17, 25:21). Vrstni red: Brezovica, Šoštanj Topolšica, SIP Šempe- ter, Prvačina, Ljutomer in Bel- tinci 3, Fužinar GOKIGEM II., Krka, Kovinar Kočevje, IGM Hoče, Termo Lubnik in Črnu- če 0. 2.D0L (Ž) 1. krog: B&L Utrip Šempe- ter-Gradb. Stane Mežica 3:2 (25:15, 20:25, 25:12, 24:26, 15:7). OD Krim-Kajuh Šoštanj 3:2 ( 25:20, 11:25, 25:27, 25:22, 15:9. Vrstni red: Frupi ŠOU K2 Šport, Infond Branik II., Benedikt in Tabor Mari- bor 3, B&L Utrip Šempeter in Tabor Maribor 2, Kajuh Šo- štanj in Gradb. Stane Mežica 1, Solkan, Kemiplas Koper II., Jesenice ml. in Asics Kamnik 0. HOKEJ DP 2. krog: Bled-Celje 16:1 (9:1, 5:0, 2:0). Vrstni red: Sla- vija M Optima 4, Acroni Jese- nice (-1), Ohmpija (-1), Bled in Jesenice ml. 2, Triglav in Celje 0. 41.. 14. oktober 1999 22 ŠPORT mm Laščani nad troglavega zmaja Po današnjem derbiju Lige Kolinska z Unionom Olim- pijo v Ljubljani in sobotne- mu lokalnemu obračunu s Savinjsimi Hopsi, čaka ko- šarkarje Pivovarne Laško v sredo še 4. krog Evrolige. V Tri lilije prihaja evropski pr- vak iz leta 1997 01ympiakos iz Pireja. V laškem taboru se trudijo usposobiti kapetana Mileto Lisico in borca pod obročem Gorana Juraka pred triado bržkone odločilnega niza te- kem, medtem ko je v zadnji prvenstveni tekmi je v Škofji Loki že zaigral Vid Žarkovič. Naloga trenerja Pipana je predvsem psihološko dvigniti ekipo, kajti teden dni star francoski poraz je zamajal tu- di temelje - le malokdo se namreč spomni, kdaj so pivo- varji nazadnje izgubili za 42 košev. Od zeleno-belih ne gre pričakovati trojnega čudeža, vendar je na dlani, da se v primeru ponovitve villeur- bannske zgodbe v Ljubljani in v sredo v Laškem že napove- dujejo spremembe v moštvu. Nenazadnje ne gre podcenje- vati niti lokalnega derbija z objektivno veliko slabšimi Polzelani, ki pa v krizi nas- protnikov zagotovo vidijo svojo priložnost. Pirejci, ki niso Grki 01ympiakos je eno najbolj slovitih športnih imen Evro- pe. Klub je bil ustanovljen pred 73 leti, košarko pa so pričeli igrati po 2. svetovni vojni, ko sta brata Viannis in Alekos Spanoudakis v sezoni 1948/49 ekipo prvič popelja- la v uradno tekmovanje. 11 let kasneje so se uvrstili v prvo ligo, vendar takoj izpad- li in se vrnili leta 1967 in čez 9 let pod vodstvom trenerja Fedona Matheoua osvojili pr- venstvo brez poraza. 70. leta za evropski Olimyakos niso bila uspešna, osvojili pa so 4 domače pokale. Sledilo je obdobje daljše krize, ki je prišla do vrhunca v sezoni 1985/86, ko zaradi finančnih težav niso mogli zaigrati niti v Koračevem pokalu. Nov vzpon je spomladi 1991 s prevzemom administrativnih poslov pričel Sokratis Kokka- lis in v Pireju ustvaril pravo košarkarsko dinastijo. 01ym- piakos si je z zmagoslavjem v domačem play-offu nad Pao- kom po 13 letih spet priboril pravico nastopa v Evropi. V letu 1993 ga je na poti do »final foura« zaustavil Limo- ges, leto kasneje [ob dvojni domači kroni) pa s košem v zadnji sekundi še Juventud iz Badalogne. Na zaključnem Union Olimpija (danes). Savinjski Hopsi (sobota) in Olym- piakos (sreda) tvorijo troglavega zmaja, s katerim se bodo Laščani spopadli v prihodnjih 6 dneh. Če bi se okrevanje Milete Lisice zavleklo, bo večino bremena pod košem v seriji derbijev znova nosil Aleksandar Gilič (na sliki). turnirju 1995 jih je porazil madridski Real, prihodnje le- to pa so znova ostali izven velike četverice. Vrhunec je moštvo doseglo 1997, ko so se s trenerjem Dušanom Ivko- vičem v Rimu dokopali do naslova evropskega prvaka, lani pa so osvojili 3. mesto. Imena, ki so nosila ali pa še nosijo 01ympiakosov dres, povedo skoraj vse: Sigalas, Paspalj, Tarpey, Volkov, Johnson, Berry, Rivers, Fas- soulas, Tarlač, Tomič, Nakič, Karnisovas, Rugers, Vukcevic itn. Igralska zasedba, ki jo je pred sezono zbral trener loan- nidis Vannis, niti najmanj ne spominja na grško ekipo. V njej so štirje tujci, 5 košarkar- jev z dvojnim državljanstvom in prav toliko novincev. Od aktualne zasedbe ima najdalj- ši staž jugoslovanski center Dragan Tarlač (210 cm, 26 let), ki je v klub pristopil že 1991, poleg njega pa igrajo še Dragan Vukčevič (202, 28), Milan Tomič (192, 27), Fran- co Nakič (205, 27), Chris Morris (203, 33), James Ro- binson (187, 29), Josh Grant (208, 32), De Miguel Ignacio (205, 26), Ade Mensah Arse- ne (182, 28), Dimitris Papani- kolaou (201, 22). PRIMOŽ ŠKERL ■■iFoto: GREGOR KATIC Mariborčani znova v Celju Pokalnemu srečanju Publikuma in Maribora Pivovarne Laško bo danes (ob 17. uri) sledil še obračun celjskih in mariborskih novinarjev. Nasprotnika se bosta pomerila na igrišču Malega šampiona pri 4.OŠ, prvo tekmo na UŠC v Mariboru pa so spomladi dobili domači novinarji in poročevalci (10:8), ki se zelo radi primerjajo z nogometno Ligo prvakov. Dvoboj naj bi kmalu prerasel štajerske okvire in se razširil v troboj novinarskih selekcij Celja, Maribora in Ljubljane. Današnje povratno srečanje so omogočili bistro Time out, krčma in picerija Pri Zamorcu, Nogometna šola Mali šampion in 4.OŠ. PŠ NA KRATKO Videm: Na atletskem mitin- gu Alpe Adria za veterane je Celjan Peter Svet zmagal in izboljšal državni rekord (M 50) na 3000 m, ki zdaj znaša 9:51,80. Branko Vivod je sla- vil pri skoku v višino (167 cm) in bo od 20. do 23.t.m. nasto- pil še na odprtem prvenstvu Japonske. Ljubljana: V 3. krogu keg- Ijaškega DP je Miroteks ugnal največjega rivala ekipo Prosol Stiking s 7:1 (2624:2496). Pri moških je CP Celje z enakim izidom izgubilo dvoboj z do- mačo istoimensko ekipo. Banska Bystrica: Repre- zentanca Slovenije ml. je do- bro izkoristila zadnjo preiz- kušnjo pred SP v Sofiji. Član žalskega karate kluba Matjaž Končina je borbah (do 78 kg) priboril bron, preostali člani izbrane vrste pa so osvojili še dve zlati in srebrni ter brona- sto odhčje. Štore, Kompole: Policijska postaja Šmarje pri Jelšah je zmagovalec malonogometne- ga turnirja ekip PU Celje, po- tem ko so v finalu s 3:2 (1:1) odpravili PMP Rogaško Slati- no. Najboljši strelec je postal Mitja Kavčič (PMP Rogaška), najboljši vratar pa Slavko Mlakar (PP Šmarje). Končni vrstni red: 1. PP Šmarje, 2. PMP Rogaška, 3. PP Velenje, 4. PPP Celje, 5. PP Celje, 6. PP Slovenske Konjice, 7. PP Mo- zirje, 8. IP UN PU Celje, 9. PP Laško, 10. PP Šentjur. Ostrava: Celjski umetnost- ni drsalec Janez Špoljar je v prvem kvalifikacijskem na- stopu na mladinskem kriteri- ju zasedel 16. mesto. Anja Bratec zaradi lažje poškodbe ni nastopila. Celje: Na tekmovanju za at- letski pokal Slovenije v mno- goboju je Kladivarjeva pionir- ka Petra Novak v svoji katego- riji postavila državni rekord v metu kladiva. Orodje je zalu- čala 39,54 m. Polzela: V prijateljskem ša- hovskem dvoboju je ŠK Savinj- čan (Turk, Pevnik, Grobelnik, Krajnc) ugnal domačo ekipo s 5:3. Najuspešnejši šahist je bil s 16 točkami Karli Turk. Jezica padla se četrtič Košarkarice Ingrada Celja so v 4. krogu l.SKL še četrtič v zgodovini premagale vrsto Imosa Jezice. Zmaga 72:61 je bila označena za presenet- ljivo, podobno etiketo pa bi zagotovo dobil vsak domači poraz državnih prvakinj. Prva prvenstvena zmaga Ce- Ijank pred štirimi sezonami ima že brado, Ježičanke pa so bile poražene že pred začet- kom sezone na turnirju v Za- grebu, zatorej ni mogoče govo- riti o osamljeni lastovki. Ce- Ijanke bi ljubljansko zmago- slavje vsekakor morale potrdi- ti še v 11. krogu prvenstva, kar bi jim dokončno zagotovilo skorajda neulovljivo prednost pred drugim delom tekmova- nja in kasnejšo končnico. In- grad je tekmo odločil 3 minute pred koncem, ko je s trojkama Sušinove in Knezove ušel na 9 točk, ki jih domače ob slabem skoku in metu niso mogle več nadoknaditi. Zmaga je podob- na lanski, le da so Celjanke takrat (še pod taktirko Sergeja Ravnikarja) zaigrale povsem zdesetkane, tudi brez Grobel- nikove, ki jo ob Hrvatici Dea- kovi tokrat velja uvrstiti med najzaslužnejše za zmago. Obe- tata se torej zanimiva košarkar- ska jesen in pomlad tudi v ženski ligi, če novi celjski tre- ner Željko Ciglar le ne bo »do- volil« kakšnega presenečenja, ki so jih Ingradovke v minulih letih vse prepogosto doživljale in so praviloma pokvarila dvo- boj edinih rivalov za naslov državnega prvaka. PRIMOŽ ŠKERL Kaj bo s Šentjurjem? Pred slovenskimi nogo- metnimi drugoligaši je še 5 krogov prvega dela sezone. Položaj in točkovno razmer- je na lestvici potrjuje, da so moštva letos izjemno izena- čena, razlike so ogromne le v finančnih stanjih klubov. Stabilni drugoligaši imajo po pravilu dovolj denarja za nemoteno delo skozi sezono se tu in tam pojavijo krizna obdobja, ki jih v večini prime- rov spretno rešujejo, tradicio- nalno pa se že mesec ali dva po startu zalomi v Šentjurju. Klub, ki je deležen pomoči prvoligaša Publikuma, je letos računal na bolj brezskrben položaj, toda očitno se vnovič zapleta. Dolgovi Šentjurčanov so narasli, natančnih informa- cij ni mogoče dobiti, govoric pa je ogromno. O pol milijona tolarjih dolgov znajo marsikaj povedati šentjurske občinske strukture, tudi nogometaši bi najbrž lahko kaj dodali, in še bi se našla kakšna zanimivost. Žal pa se zdi, da so nad sta- njem bolj zaskrbljeni na Skal- ni kleti, kjer so si od sodelova- nja precej obetali, kot kaže pa partnerji niso sposobni zago- toviti niti najnujnejših sred- stev za nemoteno delo. Rezul- tatsko je Šentjur dokaj soli- den, upravičeno pa je vpraš- ljiv uspešen zaključek polse- zone. T.L. Y Celju zbrana plavalna elita V celjskem plavalnem klubu Marines Nep- tun se pospešeno pripravljajo na 14. medna- rodni miting za pokal mesta Celja, kjer bo nastopila večina najboljših plavalcev Hr- vaške, ZRJ, Makedonije, Češke, Slovaške, Madžarske, Italije, Francije, Nemčije, Av- strije, Ukrajine, Rusije in Slovenije. Udeležbo na dvodnevnem tekmovanju (20. in 21. november) so med drugimi do sedaj že potrdili Peter Mankoč, Jure Bučar, Alenka in Nataša Kejžar, Miloš Miloševič, Tomislav Kar- lo, Marjan Kanijer, Krešimir Čač, Alen Lončar, Janoš Horki, Vuk Danilovič idr., večina sodelu- jočih na mitingu pa je že izpolnila norme za evropsko prvenstvo in olimpijske igre. Tudi letos so na sporedu vse 200 in 100 meterske discipline v obeh konkurencah ter 50 in 400 prosto. Najboljši rezultat lanskega mitinga je s časom 2:15,34 na 200 mešano postavila Ra- dovljičanka Alenka Kejžar, najvidnejši dose- žek vseh celjskih mitingov pa ima plavalec zagrebške Mladosti Tomislav Karlo, ki je leta 1996 na 100 hrbtno odplaval 55,14. ... ....._____________PBJiMOŽŠKERL ŠPORTNI KOLEDARi ČETRTtK, 14.10. ' Košarica Liga Kolinska, 7. kr( Ljubljana: Union Olini Pivovarna Laško (19). SOBOTA, 16.10. Hoocmet Liga Si.Mobil, 10. kn Velenje: Rudar (V)-SCTO pija (18). 3.SNL sever, 10. krog -' dina: Hajdina-Mons (j dius. Zreče: Zreče-Dravinj; Bistrica: Bistrica-Usnjar, Laš ko: TIM Laško-Gerečja vj (vse ob 15,30). i MNZ, 7. krog - VransS Vransko-Rogaška, Brežics Brežice-Vransko, Štore: Kovi nar (Š)-Odred (vse ob 15,30) Košarica Liga Kolinska, 7. krog Laško: Pivovarna Laško-S; vinjski Hopsi, Zreče: Rogl Atras-Helios (obe ob 19). l.B SKL, 4. krog - Ljublja na: Jurij Plava Laguna-Kemc plast (19,30), Ljubljani Union Olimpija ml.-Bane (17), Šoštanj: Elektra-Tei Krško (18). 2.SKL vzhod, 3. krog - C( Ije: Celje-Črnomelj (18), Ti bovlje: Rudar-Rogaška (19). l.SKL (Ž), 5. krog - Celj! Ingrad-Odeja Marmor (20), Rokomet l.A DRL, 5. krog - Celji Celje Pivovarna Laško-Ribni ca, Velenje: Gorenje-Termo Radeče: Radeče-Slovan. l.A DRL (Ž), 5. krog-Mari bor: Branik-Vegrad, Žalec Žalec-Jelovica. OdsoJKa 2.D0L, 2. krog - Šempeter SIP Šempeter-Prvačina, Bre zovica: Brezovica-Šoštanj To polšica. 2.D0L (Ž), 2. krog - Ljub Ijana: Frupi ŠOU K2 Šport Kajuh Šoštanj, Solkan: Sol kan-B&L Utrip Šempeter. Kegljanje l.A liga (Ž), 4. krog-Anka ran: Adria Convent-Mirotek; Nogomet Liga Si.Mobil, 10. krog Domžale: Domžale-Publi kum (15,30). 2.SNL, 11. krog - Kopef Koper-Šentjur, Šmartno o' Paki: Esotech Šmartno-Avtff plus Korte (15,30). Košarica Pokal Saporta, 5. krog Pamesa: Pamesa-Savinjsl" Hopsi (19). SREDA,20.10. . Košarica Evropska liga, 4. krog Laško: Pivovarna LaŠk""] Olimpiakos (17). ŠI.41..14.oi(lober1999 24 PISMA BRALCEV IMTM ODMEVI Oder, boni in diplomatsici paricet V Novem tedniku št. 38 so bili opisani in našteti ugledni Ponkovljani od blaženega An- tona Martina Slomška naprej. Med naštetimi najdemo kar ne- kaj eminentnih ljudi, od zna- menitega kartografa Blaža Ko- cena, slovničarja Žagaj ška, ekonomista dr. Tineta Laha, dr. Stanka Buserja, itd. Na koncu sestavka sta ob bok omenjenih elitnikov postavljena tovariša Vinko Jagodic, partijski sekre- tar, in Vlado Gorjup. To meša- nje jabolk in hrušk je bilo ali namerno ali pa zaradi nepoz- navanja dejstev. Res je, da je bilo na Ponikvi partijsko gnezdo ustanovljeno že leta 1938 in to je imelo za posledico, da je bilo kar nekaj članov zvestih izvrševalcev re- volucionarnega prava na Te- harjah in ponkovski okolici. Omenjenima mlajšima partij- cema tega ne moremo očitati. Tov. Vinko Jagodic je bil kot partijski sekretar velik nas- protnik vernih in cerkve. To dokazuje dokument Občin- skega komiteja ZKS Šentjur (spis 01/24-1-60 z dne 17. 2. 19960), v katerem je vse polno prividov o največjem notra- njem sovražniku komunistič- nega sistema, cerkvi in duhov- nikih. Dopis je jezikovno skr- pucalo in naj zaradi dolžine omenim samo kratek citat: «V zadnjih treh letih je odšlo na teološki študij 7 mladeničev. Vse te so privabili cerkveni laiki, ishajajo pa iz klersko razpoloženih družin in iz so- cialno šibkih. Pri verskih obre- dih radi sodelujejo ostanki negdanjih nun in članice nek- danjih cerkvenih družb. To se odraža pri raznih pevskih va- jah in prireditvah ob cerkve- nih praznikih. Skupaj na našem območju je 12 duhovnikov, od tega jih je 5 članov CMD. Najbolj za- krknjeni so v Šentjurju, Šen- tvidu pri Planini (op. moj du- hovnik in učitelj g.Martin Je- len, kasnejši prost v Dravogra- du), Dobju, Dramljah in du- hovnik Smrekar, kateri prihaja iz Vinskega vrha na Žusem. Ortsekretar: Jagodic Vinko.« V oči bode »ortsekretar«, kar nas močno spominja na čase nemške okupacije, ko so se tako podpisovali sekretarji Steierische Heimatsbunda. Drugi omenjeni. Vlado Gor- jup, je bil zadnji rdeči predsed- nik Skupščine občine Šentjur, odgovoren, da je JLA predal orožje, last Teritorialne obram- be in to na dan konstituiranja prve. nove demokratične skupščine. Toliko zaenkrat za osvežitev spomina, da se ve, kdo je kdo in kam spada. MARJAN MANČEK, Liberalna stranka PREJELI SMO Šola odprtih vrat Zadnje torkovo popoldne v septembru smo se zbrali v Os- novni šoli Ljubečna, kjer so z veliko mero dobre volje in pri- jaznosti omogočili izvedbo naravoslovne delavnice Eko- loška učila za kemijo in poli- meri. Delavnico je pripravila bivša svetovalka za kemijo ZRSŠ mag. Silvija KokUč. Nobeno naključje ni, da je vodstvo šole z veseljem podpr- lo naravoslovno delavnico. Na- ravoslovje je na OŠ Ljubečna, poleg ostalih področij dejavno- sti šole, prav zgledno urejeno. Udeleženci delavnice so se od- lično počutili v naravoslovni učilnici, ki je ves čas v_ polni meri izkoriščena za pouk ke- mije, biologije in fizike. Večino tistega, kar smo izve- deli o kemiji, velja tudi za obe ostali omenjeni področji nara- voslovja. Če se omejimo na pouk kemije, smo izvedeli, da se v letošnjem šolskem letu v vseh razredih učenci radi ude- ležujejo dodatnega pouka ke- mije in tudi kemijskega krož- ka. Dejstvo, da na OŠ Ljubečna ne potrebujejo dopolnilnega pouka kemije, že samo po sebi pove, da se učenci z veseljem lotevajo pridobivanja kemij- skega znanja. Pri dodatnem pouku kemije poglabljajo zna- nje za tekmovanje iz kemije. V letošnjem šolskem letu pri- pravljajo tri raziskovalne nalo- ge o katerih bomo izvedeli kaj več, ko jih bodo predstaviU na raziskovalnih dnevih. V lanskem šolskem letu se je osem učencev OŠ Ljubečna uvrstilo na regijsko tekmova- nje iz znanja kemije, tam so štirje izmed njih dosegli srebr- no priznanje in s tem tudi ude- ležbo na državnem tekmova- nju iz znanja kemije. Dva učenca sta prejela zlato prizna- nje, skupaj z mentorico sta na svoji šoli doživela lepo prizna- nje - zanimiv polet z balonom nad okohco domačega kraja. Tako lepe in izvirne nagrade za prizadevno delo se bodo spo- minjali celo življenje. V delavnici so udeleženci spoznali nov priročnik z na- slovom Umetne mase, ki ga lahko uporabijo za pouk, za kemijski krožek ali tudi za na- črtovanje izbirne vsebine v bodoči devetletni OŠ. Udele- ženci delavnice so preizkusili nazorna učila za kemijo, kjer se uporablja le malo kemika- lij, pa še te so zelo razredčene. Pri uporabi teh učil ne nasta- nejo nevarni odpadki, zato si zaslužijo naziv ekološka učila. Avtorica delavnice je pred- stavila nekatere zanimive vzorce umetnih mas, ki jih je opazila na letošnjem Celjskem obrtnem sejmu. Na razstavnih prostorih celjskega obrtnega sejma je veliko priložnosti za kemijske krožke na šolah, da obogatijo zbirko vzorcev umetnih mas. Deževno torkovo popoldne so udeleženci delavnice za- ključili z ogledom nove šole ter na koncu s koristno izme- njavo mnenj in izkušenj. Za energijo in sproščenost je bilo poskrbljeno v obliki okusnih obloženih kruhkov in osvežil- ne pijače. Zadovoljni udele- ženci delavnice so se razšli z zahvalo ravnatelju šole prof. Martinu Groseku in organiza- torici delavnice prof. Marjeti Mirt Gradišnik. Udeleženka delavnice Komu so napoti? Večkrat se sprašujem, komu in zakaj so napoti prometni znaki, stojala za kolesa in dru- ge obeležbe v mestu in okoli- ci. Na Čopovi ulici v smeri iz Ljubljanske ceste proti želez- niškemu križišču s Cesto na Ostrožno stoji prometni znak Andrejev križ, ki je zagotovo vsaj dvakrat na teden obrnjen v nasprotno smer cestišča. Starega so pred tedni zame- njali, ker je bil že čisto izmali- čen in postavili novega, moč- nejšega. A glej ga zlomka, da je bil že naslednji dan obrnjen v nasprotno smer - spet so ga popravili in obrnili... To se dogaja večkrat na teden. Ker stanujem Na zelenici in je stanovanje obrnjeno proti cesti, sem priča, da nekako okoli tretje do četrte ure zju- traj pritulijo in prikričijo obi- skovalci iz diskoteke. Verjetno imajo na policiji kakšnega po- licista, ki bi se sprehodil ob tej uri na tej relaciji in kakšnega od »tulečih« zgrabil za vrat, kar je menda še dovoljeno. A. V. Društvo upolcojenih pedagošicih delavcev v začetku lanskega leta so v Ljubljani upokojeni prosvetni delavci ustanovili Društvo upo- kojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS). Za pred- sednico so izvolili upokojeno pedagoginjo, gospo profesor Angelco Kunstelj. Začeli so us- tanavljati sekcije po občinah na območju regij in vabiti upo- kojene kolege v članstvo. Do- slej so ustanovljene sekcije Ljubljana, Kočevje, Kranj, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Žalec. Slednja se imenuje Sekcija Sa- vinjska dolina Žalec. Število članov v sekcijah se veča, do- slej pa je v DUPDS vpisanih nad 150 članov. Namen druš- tva je ustanavljati sekcije, po- vezovati ter se seznanjati s te- kočimi problemi in nalogami, ki jih pripravlja republiški od- bor in pošilja sekcijam, te pa jih razdelijo svojim članom. Organizirajo tudi srečanja in izlete članov v različne zanimi- ve kraje sirom Slovenije. Sredi septembra se je zbralo v Šempetru v Savinjski dolini približno 80 članov društva. V Šempeter jih je na enodnevni izlet povabila Sekcija Savinjska dolina Žalec. Učenci Osnovne šole Šempeter so pod vods- tvom direktorice gospe Ivice Čretnik lepo pripravili dvorano v Hmeljarskem domu ter zbra- ne pozdravili s kulturnim pro- gramom. Predsednica RO DUPDS gospa Angelca Kunstelj je prisotne seznanila o namenu srečanja in s spodbudno bese- do povabila k nadaljnjemu so- delovanju. Dobrodošlico je izrekla predsednica tukajšnje sekcije, gospa Rozka Kobale. Sledila je zakuska, ki so jo pripravile kolegice Savinjčanke in k bogatim narezkom dodale še svoje domače pecivo. K uspešno pripravljenemu srečanju so svoj delež prispe- vali Mestna skupnost Žalec, Občina Žalec, Turistična zveza Slovenije - Žalec, Trgovina Sa- vinjka. Trgovina RR, Trgovina Žana, Mesnine Celje, Antični park Šempeter, Hmezad Ex- port-import, Osnovna šola Ža- lec in Papirnica A4. Gostje so bili veseli lepih katalogov, zemljevidov in prospektov o Savinjski dolini. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k pogo- stitvi in k ogledom zanimivo- sti občine - lepa hvala. Potem smo si ogledali Antič- ni park v Šempetru, Hmeljar- ski muzej, skladišče hmelja v Stolpnici v Žalcu, kjer je zgo- dovino Spodnje Savinjske do- line predstavila gospa Anči Skok. Pot nas je -vodila še v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo si ogledali Mozirski gaj, razstavo del Milice Zupan, ba- ročno cerkev sv. Frančiška v Radmirju z zakladnico ma- snih plaščev, za kar se še pose- bej zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Vratanarju. Zadnji postanek je bil v Gor- njem Gradu, kjer smo si ogle- dali katedralo in razstavišče Štekl z bogatimi eksponati. V gostišču Pri Jošku je bilo kosi- lo in zaključek enodnevnega druženja članov. Dan je bil lep, s soncem obsijan, razpo- loženje udeležencev pa pre- šerno in obogateno z lepimi vtisi. Poslovili smo se z željo, da se srečamo in vidimo še kje drugje v naši lepi domovini. TONČKA HAZLER, za Sekcijo Savinjska dolina Žalec Srečanje mladih planincev v začetku oktobra je Pokra- jinski odbor mladinskih odse- kov pred Andrejevim domom na Slemenu organiziral že četr- to srečanje mladih planincev iz Savinjskega MDO. Tokrat so se ga udeležili mladi planinci iz šestih planinskih društev iz vseh delov celjske regije. Skup- no smo našteli več kot 150 udeležencev iz PD Dobrovlje - Braslovče, PD Zabukovica, PD Mozirje, PD Rečica ob Savinji, PD Slivnica pri Celju in PD Šoštanj. Program srečanja je vseboval pet družabnih iger, v katerih so lahko sodelovali sko- raj vsi udeleženci. Potrebno je še dodati, da je v skupnem seštevku družalDnih iger zma- galo PD Mozirje, največ mladih planincev pa je bilo iz PD Do- brovlje-Braslovče, kar 71. Srečanje mladih planincev poteka vsako leto v oktobru in je vedno na drugi lokaciji. Ta- ko mladi planinci in njihovi spremljevalci spoznavajo tudi malo bolj skrite planinske ko- tičke v širši celjski regiji. Prvo srečanje, ki je bilo leta 1996, je bilo na Menini, drugo na Gori Oljki in tretje na Celjski koči. Lokacija in točen datum sreča- nja mladih planincev v pri- hodnjem letu bosta znana do začetka decembra. BOJAN ROTOVNIK ZAHVALR POHVAIJ Lepo srečanji Bil je lep jesenski dan obenem teden upokojen ko smo se zbrali na piknik planinskem domu Gore. pikniku smo se imeli 1( malce smo tudi zapeli in i sali. Laški župan Jože Raj upokojencem voščil vse 1 in nam zaželel, da bi se večkrat srečali v tako velil številu. Kratek govor je i tudi predsednik Društva i kojencev Sedraž in izi majhno darilo najstarejS prisotnima upokojencu upokojenki. Hvala vsem z željo, dat še srečali v takem številu. PAVLINA LAPORl I Se I ŠI.41.-14.oictober 19 [iVi TEDNIK INFORMACIJE - ROMAN 25 «5 piše: Slavko Toplišel še bi razpredala Anka svoje misli, ki so živele z njo v imotnih jesenskih večerih, če ne bi takrat odločno potrkalo »veznih vratih. »Nocoj imam pa več obiskov kot vse prejšnje večere skupaj, fkdo si je ob tej uri našel pot do naših vrat?« se je spraševala nka in obstala, nemalo presenečena, ko je v soju petrolejke 'oznala Franičinega fanta Staneta. »Zdravo, stara partizanka Anka!« je čisto po vojaško poz- f^vil. Na zlikani uniformi so se mu svetila svetla priznanja, z 'oščenimi vojaškimi škornji pa je prav gizdalinsko udarjal s fto ob peto, da se je zazdel Anki nenadoma tak kot domišljav ftelin na dvorišču. '*Dober večer. Stane,« mu je nalašč čisto umirjeno odzdravi- ; da se je nekam klavrno povesila njegova desnica, ki je fiskala pest v vojaški pozdrav. *Si že pozabila, kako smo se v partizanih pozdravljali?« je filce užaljeno oponesel Anki. vse nas bi bilo najbolje, da bi čimprej pozabili tiste fsrečne čase in bolj mislili na življenje, ki je še pred nami!« Stane se je naredil, kot ne bi prav razumel Ankinih besed, na Stere bi težko odgovoril in se hitro obrnil k Franici. *Tako poredko mi moje dolžnosti dovolijo, da se lahko fesim pri tebi, tebe pa še takrat ne najdem doma!« '•Takrat pa nič ne misliš name, ko te jaz vse večere tako ^')no čakam, a so vsa moja pričakovanja zaman!« mu ni ■^tala dolžna Franica. *Kaj hočeš, zdaj je takšen čas,« je skomignil Stane z rameni ■Malomarno sedel na stol poleg Franice. '^ranica se je malo odmaknila na stolu, da je mogla gledati v l^^rietove oči, ko je odgovarjala: »Zate in zame ni nikoli '^^ega časa in vse bolj se bojim, da ga tudi nikoli ne bo! Samo tistih nekaj uric pred vojno me vežejo lepi spomini, potem je kot strupen trn zaril med naju ta nesrečen čas in nama u^^del vso lepoto ljubezni. Med vojno sem te razumela in |1paj s tabo pričakovala mir, v katerem bova končno zažive- se bo najina ljubezen razrasla kot roža v pomladnem '"^^u. Na žalost pa sedaj čudim, da vse bolj veni...« \M od kod ti nenadoma vsa tvoja sentimentalnost, ki je v ,^Polnem nasprotju z našo novo stvarnostjo?« je Franico trdo j^^kinil sredi misli Stane. »Veš, v novi družbi, ki jo mi gradimo, ^ bo več prostora za nobeno staro šaro in navlako, kot je recimo vera ali druge pomehkužene malomeščanske navade, kamor brez dvoma spadajo tudi tvoje prejšnje besede o ljubezni sredi rožic, ah kako si že rekla. Zveza med moškim in žensko je nekaj čisto naravnega in potrebna samo zato, da se ohranja vrsta in živi v nekem redu. Vse drugo je prazno besedičenje!« Franica se je ob Stanetovih besedah prav nezavedno odmi- kala proč od njega, kot se odmikaš pred strupenim hladom v zavetje. »Le kakšen se mora zdeti ta človek ljudem, ko se prvič srečajo z njim, če še mene mrazi ob njegovih besedah?« ji je kljuvalo v glavi, naglas pa je vprašala: »Stane, kako si se mogel tako spremeniti, kako si mogel pozabiti vse lepe besede, zaradi katerih sem se zaljubila vate?« »Kaj hočeš, človek počasi odraste in dozori, potem pa hitro pozabi na tiste otročje neumnosti, ki jih je kdaj govoril,« je hladno odgovoril. Najbrž v tistem trenutku ni občutil, da brezobzirno podira ljubezen v Franičinem srcu, da lomi njeno upanje in dekliške sanje. Toliko bolj je to čutila s svojo žensko dušo Anka. Steklenico s slivovko, s katero je hotela postreči Stanetu, je postavila nazaj v zidno omarico in prav težko so se zaslišale njene besede v nastalo, mučno tihoto. »Zastonj pričakuješ, Franica, ljubezen od človeka, ki so mu ukradli srce. Tudi mojemu Petru se je nekoč tako zgodilo! Dolgo je trajalo, preden je spoznal, kako so ga nalagali in zaslepili z lažnimi obljubami in podobnim. Ko je končno spregledal, je bilo zanj prepozno. Postal je samo ena izmed neštetih brezimnih žrtev, sežgan na žrtveniku človeške bre- zumnosti. Zapomni si. Stane, moje besede in vedi, da se bo tebi zgodilo tako kot se je Petru, če ne poiščeš nazaj svojega izgubljenega srca!« »Zdaj je pa meni tega dovolj!« je besno skočil na noge Stane. »Mar ni dovolj, da mi že Franica teži z neko staromodno ljubeznijo, za katero v današnjem času ni prostora in ne časa? Zdaj me hočeš še ti, Anka, primerjati z nekim nemškim vojakom, ki je dobil v Sovjetski zvezi zasluženo plačilo za storjene zločine? Mene, predanega borca revolucije, ne bo nihče postavljal ob ušive sovražnikove zločince, da veš!« je vpil Stane na Anko, ki pa ni kazala nobenega strahu pred njim. »Moj Peter ni bil nikoli zločinec in še manj je bil kriv za to, da so ga nasilno oblekli v nemško uniformo, katera mu je prinesla smrt!« »Vem, da te je moževa smrt pretresla, zato bom skušal preslišali tvoje nepremišljene besede, Anka, zaradi katerih bi drugače trdo odgovarjala!« je zdaj govoril Stane s spravljivim glasom. Spoznal je, da Anke ne more zlahka prestrašiti, pa tudi zaradi Franice se ni želel do konca zameriti. »Bolje bo, da povem, zakaj sem se pravzaprav nocoj ogla- sil,« je še dodal in sedel nazaj za mizo. S prsti je bobnal po mizi, kot bi ne vedel, kako naj znova naveže pogovor po pravkar minulem prepiru. »Bliža se 29. november, dan republike, naš največji praznik,« je končno povedal s slovesnim glasom. »Povsod po domovih je navada, da za dan republike včlanimo nove člane zveze komunistov v naše vrste. Povsod že imamo .dovolj članov, samo iz Doljne vasi se ni nihče včlanil, zato sem na sedežu komiteja predlagal vajini imeni za vpis v komunistično partijo. Mislim, da bosta dali potem tudi drugim potreben vzgled in bomo pozneje imeli v Doljni vasi močno organizacijo, katero bosta seveda vidve vodili in se bo tako oblast zares razširila prav na vso delovno ljudstvo!« Franica in Anka sta začudeno poslušali Stanetov spreme- njen glas, poln propagandnega navdušenja. »Naju praviš, da si predlagal za članici?« je po prvem presenečenju počasi vprašala Anka. »Da, prav vaju!« je hitro in navdušujoče odgovoril Stane. »In lahko vama zagotovim, da bosta zanesljivo sprejeti, toliko vpliva in moči pa že imam!« se je važno pohvalil. »Jaz pa mislim, da naju ne bodo sprejeli, kaj meniš ti, Franica?« je pomenljivo povzdignila glas Anka. »Ne vem, toda če je res, da v tej nori stvarnosti ne bo več mesta za ljubezen med rožami, kot si prej dejal, potem tudi zame tam ne bo prostora!« »Daj, ne pogrevaj več nepomembnih besed, Franica!« je zopet nestrpno povzdignil glas Stane in že vlekel iz torbice neke papirje. »To sta vajini formalni prošnji za vpis, kar tukajle se bosta podpisali, pa bo,« je kazal s prstom nekam na spodnji rob lista. »Jaz ne bom nič podpisovala teh papirjev!« se je odločno postavila po robu Anka. »Stane, ti dobro veš, da bi se jaz že lahko včlanila med komuniste še v partizanih, pa tega nisem hotela. Če sem tedaj še kaj verjela v nove ideale, sem zdaj že dobro spregledala, koliko je ura, zato mi še na misel ne pride, da bi rinila tja, kjer ni mesta zame! Tebi, Franica, sicer nič ne branim, samo spomni se, da nas vsa vas že zaradi tvoje zveze s Stanetom gleda postrani, če zdaj še sama stopiš med komuniste, nam ne bo več za živeti v Doljni vasi.« 30 NOČNE 1 CVETKE • Tu ČL'tnkovi kontroli prome- ta so policisti postali pozorni na dva možakarja, ki sta ob petih zjutraj stala ob cesti, eden od njiju pa je razgrajal in vpil. Ko so policisti hoteli glasnega Ko- nrada utišati, je ta začel še bolj vpiti, s tem pa si je zagotovil prost vstop v alko treznilnico. • Na železniški postaji sta v petek popoldne od vsega hu- dega obležala Robi in njegova spremljevalka. Ker se na jav- nem mestu ne spodobi spati, bosta kršitelja stopila pred sodnika za prekrške. • V diskoteki Jungle je nez- nani pretepač udaril Gorazda v obraz in mu presekal ustni- co. To se je zgodilo malo po četrti uri, ko se maligani pravi- loma že precej nesramno ob- našajo. Tisti, ki se tega zave- dajo, gredo prej domov, pa še mamice so manj zaskrbljene. • V stanovanju na Ljubljan- ski sta se v soboto prepirala Silva in Peter. Bila sta tako glasna, da sta vznemirjala so- sede, eden pa se je tako zelo razhudil, da je poklical 113. • Franc je v nedeljo proti ve- čeru trkal in razbijal po Marjet- kinih vratih, pa nič. Bivša prija- teljica je bila neizprosna, Franc pa vedno bolj togoten. Na hod- niku je bil takšen hrup, da so se stanovalcem rahljali živci, zadeva pa se je nadaljevala ta- ko, da se je na kraju vpitja in nemira znašla policijska patru- lja. Ker Franček policistov ni šmirglal, se je treznil v prosto- rih za pridržanje. M.A. Dobičkonosna cepljenja Policisti PP Celje so se dlje časa uk- varjali s podjetnikom, ki se je šel veteri- narja in na tak način zaslužil več, kot bi smel, ukvarjali pa so se tudi z žen- sko, ki se je tudi izdajala za veterinarko "in pisala račune. Ko so policisti zbrali dovolj informacij, so zoper obe osum- ljeni osebi sestavili kazenski ovadbi. Prodajalca malih živali I. M. (41) polici- sti sumijo, da je od leta 1997 pa do letošnjega maja ponaredil večje število evropskih certifikatov o cepljenju in zdravstvenem stanju različnih malih ži- vali. To mu je uspevalo tako, da je s fotokopiranimi izkaznicami lažno prika- zoval poreklo psov in mačk, enako tudi cepljenje, saj je ponarejal podpise veteri- narjev. Osumljeni 1. M. je do leta 1997 vodil živah, ki jih je nabavil, na cepljenje v pooblaščene veterinarske ambulante, po- tem pa je začel razmišljati, da bi se dalo s cepljenji izdatneje zaslužiti. Kupcem ži- vali je začel izdajati ponarejene listine, cepivo je sam nabavljal v tujini in živaU tudi kar sam cepil in se spustil v stroko, za katero ni usposobljen. Policisti so pri zbiranju informacij ugo- tovili, da je osumljeni I. M. pri prodaji malih živali izdal večje število certifika- tov, na njih pa ponaredil podatke o pasmi in rodovniku. Zasegli so mu še šest nepo- pisanih (praznih) ponarejenih certifika- tov, ki pa se od originala razlikujejo tudi po tem, da je na ponaredkih na zadnji strani odtisnjena reklama za trgovino, katere lastnik je I.M. K.U. (35) iz Celja, po poklicu veterinar- ski tehnik, pa se je lastnikom malih živali predstavljala kot doktorica veterinarske medicine, ko je na območju Celja oprav- ljala cepljenja. Osumljena K.U. ima sicer že od leta 1991 podjetje, registrirano za oskrbo in varstvo malih živali. Nekaj časa je bila zaposlena v veterinarski ustanovi, se tam seznanila z najrazličnejšimi stro- kovnimi opravili, že leta 1995 pa se je ime njenega podjetja začelo pojavljati v časo- pisih. V oglasih je ponujala veterinarske usluge, predvsem cepljenja psov in mačk, konkretnim naročnikom pa se je predstavljala kot veterinarka. Pri vsako- kratnem cepljenju je to uslugo vnesla v evropski certifikat in se podpisala ter zraven imena in priimka dodala »dr. vet. medicine«. Zraven je odtisnila še pečat svojega podjetja, ki je v mirovanju vse od ustanovitve. Tudi K.U. je cepivo nabavlja- la v tujini, saj ga pri nas v prosti prodaji ni mogoče kupiti. M.AGREŽ Tatvine iz vozil v torek, 5. oktobra popoldne je nekdo vstopil v nezaklenjeno kombinirano vozilo Mercedes, parkirano na Goričanovi ulici v Celju. Ukradel je mobilni tele- fonski aparat Nokia 410, s tem pa Francija Z. oškodoval za okoli 85 tisoč tolarjev. Na območju Zagrada v Celju je bilo v noči s torka na sredo vlomljeno v več avtomobilov. Iz nekaterih ni storilec ničesar od- nesel, v ostalih pa je kradel predvsem dokumente in denar. Iz osebnega avtomobila Audi A3, last Mirana Z., je storilec ukradel poslovno torbo z razno gradbeno dokumentacijo in na- črti, skupna vrednost ukrade- nega pa je okoli 250 tisoč tolar- jev. Iz osebnega avtomobila Honda CRV 2,0, last Boštjana R, je storilec ukradel GSM apa- rat Nokia, 11 tisoč slovenskih tolarjev, 100 nemških mark ter osebne dokumente, vse v skup- ni vrednosti okoli 70 tisoč tolar- jev. Iz osebnega avtomobila VW Passat 1.9, last Albina Š. pa je storilec ukradel 3 potne liste in 8 tisoč tolarjev gotovine. V sredo je nekdo vstopil v nezaklenjeno osebno vozilo, parkirano v Zagajškovi ulici v Celju. Storilec je ukradel oseb- ne dokumente, ključe od stano- vanja ter 6 tisoč tolarjev gotovi- ne. Lastnica Daša L. je oškodo- vana za okoli 15 tisoč tolarjev. V noči na sredo pa je nekdo vlomil v osebni avtomobil Za- stava Yugo, parkiran v Novi vasi v Celju. Storilec je ukradel zadnjo polico z zvočnikoma Pioneer, Janeza K. pa oškodo- val za 14 tisoč tolarjev. M.A. MINI KRIMIČI Megane U T9-019 Koncem septembra je pono- či izginili osebni avtomobil Renault Megane 1,4 RL, bele barve, z registrsko oznako LJ T9-019. V času tatvine je bil megane, vreden okoli 1 mili- jon 600 tisoč tolarjev, parkiran pred hotelom na Dobrni. Po- greša in išče ga lastnik Anton K. iz Ljubljane. Če kdo kje opazi pogrešano vozilo, naj zavrti telefonsko številko 113. Ključ do avtomobila Nekdo je 5. oktobra vstopil v (nezaklenjeno) stanovanje Zlatke P. na Kraigherjevi ulici v Celju, našel in ukradel avtomo- bilske ključe, potem pa z dvo- rišča odpeljal Zlatkin avtomobil Alfa Romeo 155 2.0 TS, vreden okoli 1 milijon 200 tisoč tolar- jev. Ukradena alfa je rdeča, z registrsko oznako CE S4-921. Nasilni Žeijice V sredo, 6. oktobra zvečer, je v lokal Zoom v Šoštanju vstopil 21-letni Žaljko S. iz Velenja, stopil do registrske blagajne in iz nje vzel 5 tisoč tolarjev, ko ga je na neprimer- no obnašanje opozoril natakar Tomaž O. pa se je Željko tako zelo razjezil, da je natakarja boksnil. Ko pa je Tomaž ome- nil policijo, je prejel še en udarec, podkrepljen z grož- njami. Nasilni Željko je iz lo- kala odšel še pred prihodom policistov, kazni pa se zaradi tega ne bo mogel izogniti. Kradel na gradbišču v noči na 7. oktober je nek- do kradel na gradbišču na Zdraviliški cesti v Laškem. Tam je vlomil v dva kontejner- ja in ukradel 3 pnevmatske pištole, 2 kotni brusilki, vrtal- ni stroj, električno ročno me- šalo in cevne klešče. Podjetje MAP Trade je oškodovano za okoli 800 tisoč tolarjev. Uničevalci v četrtek, 7. oktobra okoli enih ponoči so se neznani sto- rilci spravili nad svetlobne prometne znake, postavljene v križišču Mariborske in Pod- javorškove ulice v Celju. S tem ko so jih uničili, so Komunali Celje povzročili za okoli 350 tisoč tolarjev gmotne škode. vlom v izložbo v četrtek okrog pol štirih zjutraj, je nekdo vlomil v iz- ložbo Kovinotehnine proda- jalne na Gubčevi ulici v Celju. Storilec je iz notranjosti odne- sel 3 mobilne telefone znamk Siemens, Philips in Motorola. Kovinotehna je oškodovana za 108.810 tolarjev. V vikend po anteno v dneh od konca septembra do 7. oktobra, je nekdo vlomil v vikend hišo Jožeta C. v Ple- tovarju. Ukradel je satelitsko anteno in daljinski upravlja- vec za televizijski sprejemnik. Oboje skupaj je vredno okoli 60 tisoč tolarjev. Srebrn in moder Tomos v četrtek popoldne je nekdo na Frankolovem ukradel za- klenjeno kolo z motorjem To- mos APN 6 in varnostno čela- do, obešeno na njem. Ukrade- ni moped je srebrne barve, lastnik Zdravko P. pa je oško- dovan za okoli 45 tisoč tolar- jev. Nekdo je ukradel tudi mo- dro kolo z motorjem Tomos APN 6, parkirano na železniš- ki postaji v Rimskih Toplicah. Lastnica Lidija L. ki od četrtka zvečer pogreša tudi varnostno čelado, je oškodovana za prib- ližno 130 tisoč tolarjev. Clio CE 81-30 C V noči na 8. oktober je nez- nani storilec ukradel osebno vozilo Renault Clio 1,2 RL, kovinsko srebrne barve, par- kirano na Čopovi ulici v Celju, vredno pa okoli 1 milijon 100 tisoč tolarjev. Clio ima registr- sko oznako CE 81-30 C, pogre- ša pa ga Božidar P. Če ga (clia) kdo kje opazi, naj to sporoči na številko 113. Na očeh varnostnika šestnajstletni E.S. iz Krškega je prišel krast v Celje. Minuli petek popoldne se je sprehajal po Hervisovi prodajalni v pro- dajnem centru na Mariborski cesti v Celju, pri izhodu pa ga je počakal varnostnik, ki je opazil, da je mladenič nameraval ukra- sti dva teniška loparja Prince in komplet žogic za tenis. Razbil vitrino v petek, 8. oktobra ob 2.40 uri, je neznani storilec vlomil v trgovino Elektrotehna Set na Stanetovi ulici v Celju. Ko je razbil okno vitrine, je ukradel videorekorder, vreden 80 tisoč tolarjev. Sunil mu je denarnico v petek, 8. oktobra ponoči, je neznani zmikavt izkoristil trenutek nepozornosti Konji- čana Darka A. in mu iz zadnje- ga hlačnega žepa ukradel de- narnico z denarjem in doku- menti. Darko je oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev. Megane CE 73- 44A v noči na 9. oktober je bil ukraden osebni avtomobil Re- nault Megane 1,6 E RN, kovin- sko modre barve, z registrsko oznako CE 73-44A. Vozilo je bilo parkirano (in zaklenjeno) na Stanetovi cesti v Velenju. Lastnica Romana P. je oškodo- vana za okoli 1 milijon 800 tisoč tolarjev. Kradel na sejmišču V noči na 9. oktober je nek- do kradel na parkirišču Celj- skega sejma na Dečkovi cesti v Celju, od koder je odpeljal 25 plastičnih rebrastih stenskih plošč in 4 stropne plošče. Pod- jetje Expo biro iz Maribora je oškodovano za okoli 250 tisoč tolarjev. vlom v vikend V noči na 9. oktober je nez- nani storilec vlomil v vikend hišo na Osredku, last Antona O. Ukradel je televizijski spre- jemnik Gorenje Voyager, ra- diokasetofon Philips, sobno anteno, mlinček za kavo in posteljnino, v skupni vredno- sti približno 100 tisoč tolarjev. Dolgoprsti varilec v noči na 10. oktober je nekdo vstopil na delovišče či- stilne naprave v Termoelek- trarni v Šoštanju, kjer je ukra- del voziček z dvema jeklenka- ma in vsem priborom za avto- geno varjenje. Podjetje Mio- metal iz Maribora je oškodo- vano za okoli 250 tisoč tolar- jev. Huligan Nekdo je v noči na 9. okto- ber delal škodo na območju Osnovne šole Glazija na Obla- kovi ulici v Celju. Tam je pre- vrnil dve leseni miniaturni hiški, zlomil dve leseni klopi ter prevrnil dve kovinski ple- zalki in kovinsko igralo-vlak. Omenjena šola je oškodovana za okoli 50 tisoč tolarjev. Vlom V klet v noči na 10. oktober je neznani storilec vstopil v klet- ne prostore stanovanjskega bloka na Drapšinovi ulici v Celju. Iz kleti Borisa H. je ukradel dve ribiški palici s ko- lesci, 3 vrtalne stroje in vbod- no žago. Lastnika je oškodo- val za okoli 160 tisoč tolarjev. Razbijaška ponočnjaka v nedeljo zgodaj zjutraj sta se dva neznana storilca ustavi- la na lokalni cesti pri diskoteki Urgenca v Grižah, kjer sta se z rokami in nogami lotila tam stoječe elektro omarice. Obde- lala sta jo tako temeljito, da je bil prekinjen dovod električne energije do bližnje stanovanj- ske hiše. Ugasnila je tudi jav- na razsvetljava ob lokalni ce- sti. Storilca sta podjetju ELES Elektro Slovenije povzročila za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne škode. Po jedačo in drobiž v noči na 11. oktober je neznani storilec vlomil v Mini- market Lidija na Ulici V. pre- komorske brigade v Celju. Ukradel je različne prehram- bene izdelke in menjalni de- nar. Lastnica je oškodovana za okoli 50 tisoč tolarjev. Predrzna prevara Dva mladeniča sta se U. oktobra popoldne zadrževala v prodajalni Spekter na Šaleš- ki cesti v Velenju in se na moč trudila, da bi dajala vtis resnih kupcev. Nadvse resno sta se zanimala za lastnosti in ceno ročne ure prestižne znamke Breitling, in medtem ko si je eden prav posebej vneto ogle- doval uro, je drugi postavljal prodajalki dodatna vprašanja v zvezi z urami. Ta kratek čas pa je tisti, ki si je uro ogledo- val, izkoristil tako, da je origi- nal zamenjal s ponaredkom. Toda ne dovolj spretno. Zame- njavo je prodajalka opazila in zahtevala, da originalni breit- ling vrneta, predrzneža pa sta žensko še nadrla in jo karseda hitro popihala iz prodajalne. Trgovina Spekter je s to preva- ro oškodovana za 397 tisoč tolarjev. M.A. GORELOj JE • • • Prežgana jedača v torek, 5. oktobra zvej je nastal požar v stanova] Ivane V. na Okrogarjevi n v Celju, v petek zgodaj poldne pa v stanovanju \ P. v Varpolju. Policisti so pri ogledu ki požara v Celju ugotovili, d Rajko N. na štedilnik post posodo s hrano, nato pa le in od utrujenosti zaspal, kratkem spancu ga je prebi dim, stekel je do štedilnikj ogenj sam pogasil. Na štedi ku in kuhinjskem elementi nastalo za okoli 50 tisoč to jev gmotne škode. V Varpolju pa je gospodi kuhala kosilo na plinskem dilniku, ni pa bila dovolj [ zorna na ponev z mastjo, kis je pregrela in vnela. Ogenj j zajel kuhinjske elemenif gmotna škoda pa znaša okol 50 tisoč tolarjev. Zagorelo na televizorju ^ v sredo, 6. oktobra okol 18. ure, je zagorelo v stano vanjski hiši, last stanovanj ske zadruge Atrij, v Loki pr Žusmu. Požar je nastal v otroški so bi, kjer je zgorelo nekaj aku stičnih aparatov in več kosoi sobne opreme, preiskovalci p so ugotovili, da je požar nasta na televizijskem sprejemniku Ogenj so pogasili gasilci izLo ke pri Žusmu, najemnica s\i novanja Cvetka M. pa je oških dovana za okoli pol milijoni tolarjev. Vzrok Še ni I znan I v požaru, ki je izbruhniHj oktobra okoli 16. ure v skla dišču Hmezada Kmetijstvo!' stečaju) v Šempetru v Savini ski dolini, je po neuradnih po datkih zgorelo okoli 400 toi hmelja, last Perutnine Ptu; gmotna škoda pa (tudi neu radno) znaša najmanj 200 mi lijonov tolarjev. Vzrok požari še ni znan, saj so kriminalist še vedno na delu. Mi Iztirila kompozicija v torek, 5. oktobra ob 10.48 uri, je na železniški postaji v Celju iztirila vla- kovna kompozicija dveh praznih potniških motor- nih garnitur. Policisti in kriminalisti so na kraju ugotovili, daje do iztirjenja prišlo pri pre- miku vlakovne kompozici- je, iztirili pa so trije vagO' ni. Komisija, ki dogodek še preiskuje, zaenkrat dom- neva, da je tokrat zataji' človek. Gmotna škoda zn3- ša okoli 4 milijone tolarjev, poškodovan pa ni bil nih' če. M.A' ŠI.41.-14.oklob«r1999 NOVI TEDNIK 31 Neslana šala, ne bomba! veslano šalo si je privoščil občan, ki je 8. I^tobra ob pol petih zjutraj poklical na ^Ijcijo in povedal, da se je z avtomobilom •jljal po mestni Gosposki ulici in opazil, da pločniku pred gostinskim lokalom same- ,3 kovček. pa bi se v njem utegnila nahajati ročna [jpniba, je poudaril ves zaskrbljen, policisti PP j-jlje, ki vsako takšno informacijo razumejo lol zelo resno, pa so se odpravih v Gosposko jlico in tam res zagledali črn kovček. Patrulja jpkraj najdbe zavarovala in, v interesu varno- (li življenja in zdravja ljudi, ulico zaprla za ves |,fomet. Obenem so bili o nevarnosti obvešče- ni tudi vsi bližnji stanovalci, ki so tudi umakni- li svoja vozila. Strokovnjaka iz skupine za bombno zaščito iz PU Maribor sta kovček varno odprla in pregledala vsebino ter ugoto- vila, da o kakšnem eksplozivnem sredstvu ni ne duha ne sluha. Ob 6.50 uri je po Gosposki ulici spet stekel promet, policisti in kriminali- sti pa so pričeli zbirati obvestila o lastniku kovčka ali osebi, ki je kovček postavila na mestni pločnik. To delo so končali, ko so ugotovili, da ga je tja odložil in v spletu nerodnih okoliščin tam pusdl sam gospod klicatelj z imenom Bojan, doma iz Celja. Zakaj si je moral izmisliti potegavščino z bombo, pa je že druga zgodba. ■ ^ M.A. Podlegla poškodbam Prejšnji teden smo poročali o nezgodi, ki se je pripetila 3. oktobra v Lazah pri Dramljah, ko je z balkona omahnila na asfaltna tla 79-letna Helena D. in utrpela hude telesne poš- kodbe. Zdaj informacijo dopolnjujemo z žalostnim podat- kom, da je poškodovanka 8. oktobra v bolnišnici poškod- bam podlegla. , _ ^ PROMETNE NEZGODE Otrok izza vogala Na dovozni cesti k Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok v Vele- nju se je, v četrtek 7. oktobra popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je bil hudo ra- njen otrok. Radivoj J. (45) iz Velenja je vozil osebni avtomobil po do- vozni cesti k navedenemu centru proti vhodu centra. Ko je pripeljal do poslopja, je iz- za vogala pritekel enajstletni Dragomir C. in se zaletel v desni bok avtomobila, ki mu je zapeljal preko desnega sto- pala ter mu povzročil hude telesne poškodbe. Prehiteval v ovinku Na regionalni cesti zunaj naselja Vinska Gora se je, v četrtek 7. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta hude telesne poškodbe utrpela dva udeleženca, štir- je pa so bili lažje ranjeni. Nastala gmotna škoda znaša okoli 900 tisoč tolarjev. Uroš P. (23) iz Črnove je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Arje vasi prod Velenju. Pred križiščem z lokalno cesto za naselje Vinska Gora, je v le- vem ovinku prehiteval osebni avtomobil, takrat pa je iz ve- lenjske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 25-letni Robert P. iz Vinske Gore, ki je v križišču nameraval zaviti le- vo. Oba voznika sta močno zavirala, a sta vozili kljub te- mu silovito trčili. Oba voznika sta utrpela hude telesne poš- kodbe, lažje ranjeni pa so bili potnica v vozilu Roberta P., 20- letna Polonca Z. iz Velenja, ter potniki v vozilu Uroša P., 18- letni Boštjan Z. iz Velenja, 19- letna Emanuela O. iz Ljubljane in 18-letna Karolina K. iz Ra- delj ob Dravi. Smrtno trčenje Na regionalni cesti zunaj naselja Belovo se je, v petek 8. oktobra popoldne, pripeti- la smrtna nesreča. Martin G. (27) iz Laziš je vozil osebni avtomobil po re- gionalni cesti iz smeri Sedra- ža proti Šmarjeti. Zunaj nase- lja Belovo je, med vožnjo po klancu navzdol, v blagem le- vem ovinku zapeljal na ma- kadamsko bankino in izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zaneslo z vozišča na travnato površino, tam pa je po zraku poletelo nad potokom in s sprednjim levim bočnim de- lom silovito trčilo v drevo ter končalo v potoku. Voznik je utrpel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Sedem ranjenih Na glavni cesti zunaj naselja Ločica pri Vranskem se je, v nedeljo 10. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri so bile tri osebe hudo telesno poškodovane, štirje udeležen- ci pa so utrpeli lahke poškod- be. Gmotna škoda na vozilih in objektih znaša približno 3 milijone 250 tisoč tolarjev. Štefan S. (39) iz Zagorja ob Savi je vozil osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Troja- nam. V Ločici pri Vranskem je v blagem levem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem se je iz smeri Vran- skega pripeljal voznik osebne- ga vozila s priklopnikom (za prevoz konj), 41-letni Bojan K. iz Ljubljane. Voznik Štefan S. je s sprednjim delom vozila naj- prej trčil v levi bok priklopnika. za tem pa še v osebni avtomo- bil, ki ga je iz smeri Vranskega vozila 57-letna Ana G. iz Kra- nja. To vozilo je odbilo na trav- nik, kjer se je prevrnilo na bok in nato na streho, kjer je trčilo v prometni smerokaz. V nesreči je voznik Štefan S. utrpel hude telesne poškodbe, voznica Ana G. pa lahke. Hude telesne poš- kodbe sta utrpela še sopotnika v vozilu Ane G., Pavla Š. (68) in Janez Š. (75), oba iz Ljubljane, ter sopotnika v vozilu Štefana S., 11-letni Žiga in leto dni mlaj- ši Vid, oba iz Zagorja ob Savi. Umrl na kraju nesreče Prometna nesreča s tragič- nimi posledicami se je pripeti- la tudi v ponedeljek, 11. okto- bra ob 16.10 uri, na cesti Celje - Laško, zimaj naselja Tt-emerje. Albin R. (49) iz Bodreža pri Šmarju je vozil lahek tovorni avtomobil iz smeri Laškega prod Celju. V dolgem desnem preglednem ovinku je iz nez- nanega vzroka zapeljal na nas- protni vozni pas, takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik to- vornega vozila, 50-letni Alojz L. iz Jagnjenice. Tovornjaka sta potem silovito trčila, pri tem pa je vozilo Albina R. odbilo nazaj na desno, kjer je s sprednjim delom trčilo še v odbojno ogra- jo. Vozilo Alojza L. je po trčenju zdrselo preko vozišča, prebilo varovalno odbojno ograjo in po travnatem nasipu drselo proti strugi Savinje ter se usta- vilo v grmovju ob reki. V nesreči je Albin R. utrpel tako hude telesne poškodbe, da je bil takoj mrtev, voznik Alojz L. pa je bil lažje ranjen. M.A., Foto: SHERPA bodo««* »v petek, 15. oktobra do- poldne na območju Laškega jn Slovenskih Konjic, po- poldne pa na območju Uarja pri Jelšah in Mozirja, •v soboto, 16. oktobra po- poldne na območju Celja in Velenja, •v nedeljo, 17. oktobra po- poldne na območju Sloven- skih Konjic in Šentjurja pri Celju, $v ponedeljek, 18. oktobra Hopoldne na območju Šmar- ja pri Jelšah in Velenja, v popoldanskem času pa na območju Celja in Mozirja, •v torek, 19. oktobra do- poldne na območju Sloven- skih Konjic, popoldne pa na območju Laškega in Šentjur- ja pri Celju, •v sredo, 20. oktobra do- poldne na območju Celja in Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Velenja ter •v četrtek, 21. oktobra do- poldne na območju Šentjur- ja pri Celju in Laškega, po- poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in Sloven- skih Konjic. • Laserski merilnik hitrosti bo v času od 14. do 25. okto- bra pogosteje nameščen na območju Žalca in Rogaške Slatine. M.A. Prisluškovalec se je javil sam Prejšnji teden smo poro- ^li o kaznivem dejanju •Neupravičenega prisluško- vanja in zvočnega snema- nja, ko je nek občan iz Slo- venskih Konjic opazil, da je v steni njegove stanovanjske 'liše nameščena prisluško- valna naprava. To je 3. oktobra prijavil po- liciji, ki je pričela iskati osebo, ^ je naročila prisluškovanje namestila napravo. Potem Pa se je zgodilo, da se je dsd, je napravo namestil, sam '^vil policiji. Povedal je, da je |o storil samo zato, ker je ''otel aparat, ki ga je kupil Pi^ed poldrugim letom, preiz- l^iisiti v praksi, izbral pa si je "^^s, ko zakoncev, ki jima je [^arneraval prisluškovati, ni "ilo doma. Je torej prisluško- val mravljam? Za policiste je ^^aj delo končano, saj sta ko- njiška gospod in gospa odsto- pa od pregona kaznivega J^janja. »težkega« kar 1 leto "fii zapora. M.A. Po trikratnem trčenju v Ločici. Cesta v Tremerjih, prizorišče tragedije. S».41.-t4.oktol>er1999 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAIUJE Slatinčan z ministrovo podporo Malo je strokovnjakov s tega konca Slovenije, ki uži- vajo nedeljeno podporo kak- šnega ministra, pa pri tem niso v njegovi stranki. Bilo je pred dnevi, ko je turistični minister Janko Razgoršek »popenil«, kot se temu reče, ker je njegova Nacionalna turistična organizacija šele v povojih, pa bi že morala shoditi. »Vanjo se vse preveč vme- šava politika,« je bendl. »Toda povem vam, da organizacija bo in da bo eden od direktor- jev sedanji direktor Centra za promocijo turizma Franci Križan. Sploh bo Center po- stal osrednji del nove organi- zacije, vztrajam, da bo direk- tor promocijskega dela Sladn- čan Križan. Generalnega di- rektorja pa izberite sami, časa imate štirinajst dni.« Normalno, da je Franci Kri- žan kar zažarel, kljub temu, da ga minister ni predlagal za glavnega. Še bolj pa je zaža- rel, ko je slišal, da hoče mini- ster Razgoršek čimprej spra- viti pod streho tudi tako ime- novano Razgorškovo funda- cijo, v kateri bi se zbiral del igralniškega denarja, ki bi ga pozneje namenili za rešitev velikih problemov slovenske- ga turizma, kot so hotel Pala- če v Portorožu in Rogaška Slatina, kajti gospod Križan ve, da bo lahko iz nove turi- stične organizacije odjadral za generalnega v Rogaško Sladno, odkoder je tudi prišel v Ljubljano. Sicer pa se je gospod Križan pred dnevi na Jezerskem ve- selil v krogu svojih sodelav- cev, pardon, še bolj sodelavk. Tam je bila gospodična Maja Pak, generalna sekretarja Centra, doma iz Rogaške in sestra Tanje Pak iz Ministrs- tva za kulturo, ki je tesna in intimna sodelavka ministra Jožefa Školča, bila je prikup- na Miša Novak, pa ne nekda- nja slovenska mišica. Ta je doma iz Šmartnega. Obe je gospod Križan vzel v službo na Center. Pa ne samo zato, ker sta luštkani, ampak zato, ker imata, kot sam pravi, »ve- liko v glavi«. No ja, pa še domači kader sta. Na veseh- co, kjer so jedli in pili do zgodnjega jutra, je prišla tudi Vesna Kučiš, menedžerka iz Rogaške in še kup drugih. Je pa ta isti kandidat za enega od obeh direktorjev, čedalje glasnejše so govorice, da naj bi bil drugi direktor kar Janez Širše, velik prijatelj predsednika vlade Janeza Dr- novška in nekdanji direktor Sove, zdaj pa direktor Nacio- nalnega turističnega združe- nja, poprosil nekatere novi- narje, naj mu izčrpno poroča- jo, kakšna je v resnici največja svetovna regata Barcolana. Nekateri tekmovalci bi na- mreč radi tudi kakšen tolar, v milijonih seveda, od Centra za promocijo turizma. Novi- narji mu bodo lahko poročali, da so bili največja atrakcija celotne Barcolana, pardon, ti- stega dela gledalcev, ki so se na morje odpravili v več kot tisoč plovihh, Celjani, pred- vsem pa Laščani, fantje, ki sestavljajo najbolj zanimivi slovenski ansambel The stroj. Igrajo na kose železa, železne sode, pa navadne sode in še kaj, po njih udarjajo v ritmu s tolkali in kladivi. Takšnega divjega ritma, kot se je tokrat razlegal po vodah Tržaškega zaliva, tukaj še niso slišali in verjeli ali ne, za te fante so porabili kakšnih tisoč filmov, toliko so jih fotografirali iz vseh turističnih jaht. Toda kljub fantom, ki so preznojeni tolkli po kovin- skih in drugih sodih, sreča Dušanu Puhu tokrat ni bila mila. Ob nepravem času in na nepravem mestu je menjal lahko jadro in Viharnik se je moral zadovoljiti samo z de- setim mestom. m NINA KAVRAN -ADLEŠIČ NASMEH, PROSIM! Zofija Tlirnšek iz Šmatev- ža pri Gomilskem je poslala tole šalo. Med prijateljicami Micka: »Jana, če slučajno pogrešaš svojega moža - jaz sem ga danes zjutraj našla v svoji postelji.« Krmilna pesa, kakršne še ni bilo Martin Zupane je iz Požnice prinesel krmilno peso, težko kar devet kilogramov. Kmetuje že skoraj dvajset let, a taka, je dejal, na njegovi kmetiji in menda tudi na Svetini doslej še ni zrasla. KL Z glasbo okrog sveta Skozi Šentrupert nad Laškim se je pred dnevi vila čudna povorka voz, konj in ljudi. Domači ki takšnih prizorov niso vajeni, so jih seveda gledali kot deveto čudo. Izkazalo se je, da gre mednarodne popotnike in glasbenike, ki potujejo po svetu, tu in tam priredijo kakšen koncer s tem kaj zaslužijo in skromno preživijo. Ljudje jih radi sprejmejo, ko spoznajo, da so ze družabni. Govorijo več jezikov, saj izvirajo iz Belgije, Francije in Finske. Igrajo pa ljud glasbo različnih narodov, vsak obvlada več instrumentov. V Sloveniji so imeli koncerte že Litiji, Ljubljani, Škofji Loki. Iz Slovenije bodo pot nadaljevah proti Madžarski, kjer bodo Blatnem jezeru prezimili. Spomladi pa spet veselo na pot. Foto:; Debele in ležke ler dolge in tanke V soboto je bilo pri Vrtnarstvu Krašovec v Arclinu pri Vojniku drugo tekmovanje, me^ katerim so izbirali največjo oziroma najtežjo bučo letošnje sezone. Prvo nagrado - bučo iz zlata - je prejela Slava Bezovšek iz Arclina, ki je na tekmovanj« pripeljala kar 136 kilogramov težko oranžno lepotico. Drugo nagrado, prašička, je prejela SlavJ Majcen, tretjo nagrado - 8 kilogramov salam pa so člani ocenjevalne komisije podelili Petm Marguču. Med petnajstimi bučami se je znašla še svojevrstna rekorderka - tanka buča, dolg^ več kot dva metra, obiskovalci zdaj že tradicionalne prireditve pri Vrtnarstvu Krašovec pa so tekmovanje pripeljali na ogled tudi druge, zaradi svoje oblike ali velikosti, nenavadne poljski pridelke. N.-M. S., Foto: G. VITEZI BELEGA MESTA ŠI.41.. 14. oktober 199 VI TEDNIK REPORTAŽA 33 Kamnita ladja v morju Novodobne invazije turistov preplavljajo tri malteške otoke, ki so najlepši jeseni I čarobnih jutrih poljub- ijo sončni žarki otoško ^(jpino Malte na prav pose- način. Iz zraka so trije jjeljeni otoki videti kot jjtj delčki nebesne poti, iz- jl,ljeni sredi morja. Pfvi naseljenci so bili polje- Ijci z južnih obal Sicilije. Pred pližno sedem tisoč leti se je ^ega jasnega jutra najpo- jnnejši odločil. V mali dre- j(je naložil drobnico, perut- jio, svojo ženo, otroka in flaj prgišč semen rastlin, ki ije iz leta v leto pridno obde- val. Zakorakal je v kipečo ^Ino vodo. Ko mu je mor- a pena oblila izbočene prsi, .je zavihtel v čoln in divje iveslal. Peščica junakov mu sledila. Nizka silhueta otoka lalte jih je iz roda v rod ma- jla z obljubo nečesa novega, ečesa skrivnostnega. Okoli leta 4000 pr. n. št. je lalta doživela izbruh, ki jo je tetresel do temeljev. Potom- i siciljanskih staroselcev so jpustili votUne, svoja dote- jnja bivališča, poprijeli za [odje in začeli obdelovati logočne kamnite sklade. Na otoku je bilo raziskanih fitrideset prazgodovin- ledišč in triindvajset imi so templji. Najbolj- ji aerki izkazujejo rafini- iiost, ki jih postavlja ob bok ajlepšim in najstarejšim Sradbam sveta. Niti dva fflplja nista med seboj ena- 1. Njihova skupna značil- lost so mogočni monolitni toki, skrbno izklesani iz ru- menega apnenca. Graditelji templjev so po ti- ofih letih cvetenja nenado- ma in nerazumljivo izginili. So bili staroselci Malte le 'fenosniki megalitne kulture, 'i pa mogočno sonce samo, •je novo idejo izžarevalo v fet?« je vprašanje, ki nas glo- 3 danes. Narodi, ki so raziskovah redozemsko morje, trgovah 'se vojskovaU, se otoku med ■^opo in Afriko niso mogU ^Ogniti. Malta jim je pomenila oddih na poti med dvema celi- nama. Z varnimi pristanišči je objela ladje Feničanov, Karta- žanov, Rimljanov, Arabcev, Normanov in jih zaščitila pred besnečim morjem. Najbolj opazni v dolgi litaniji invazij in osvajalcev so križar- ji. Z otoka Rodosa so jih leta 1522 pregnali Turki. Sveti rim- ski vladar in kralj Španije Karel V. jim je za novo bazo ponudil Malto ali Tripoli. »Nič ne more biti slabše kot Tripoli,« so po- mislili Kristusovi vojaki in se z grenkobo v srcu naselili na pustem otoku, ki ga je neiz- prosno sonce spreminjalo v rumeni prah. Najemnina je bi- la več kot ugodna. Ob prazni- ku vseh svetnikov so svojemu dobrotniku vsako leto darova- li sokolji par. Menihi so se lotili dela. Otok so spremenili v veli- častno trdnjavo. Sadovi gara- nja so se povrnih leta 1565. Devet tisoč mož z rdečim kri- žem na prsih je, pred očmi nemočne in razdeljene Evro- pe, nagnalo v beg mogočno turško vojsko, ki je štela štiri- deset tisoč vojakov in sto osemdeset ladij. Krvavo rihto pozna zgodovina pod ime- nom »Veliko obleganje«. Ta zmaga in potem še leta 1571 je dokončno zaustavila napre- dovanje Turkov v zahodnem Sredozemlju. Med vernostjo in vraževernostjo Maltežani se vsem vplivom na križišču med Evropo in Afriko niso mogli ogniti. Vi- harji velikih kulturnih naspro- tij premetavajo kamnito ladjo enkrat bolj proti Evropi, dru- gič spet proti afriškim oba- lam. Močan arabski vpliv se kaže v prazničnem življenju na uhcah, bolšjih sejmih pod milim nebom, prodaji hrane na ulici, značilnih toplih siro- vih zavitkih, v pogovorih znancev, ki spominjajo na za- rotniška posvetovanja, vročih športnih in političnih prepirih in nenazadnje v jeziku. Ko Maltežan želi mleko v kavi, prosi za »halib«, tako Križarji so na Malti pustili največ sledov. kot bi rekel Arabec. Ko odha- ja iz lokala, navrže italijanski »ciao«. Petinsedemdeset od- stotkov maheščine je semit- skega izvora, vključno s staro arabščino. Drugi del jezika je italijanskega in francoskega izvora z močno primesjo an- gleških besed. »Malteščina je lahka. Kdor zna arabsko, itali- jansko, francosko in angleš- ko, se je nauči v štirinajstih dneh,« se šalijo otočani. Maltežani so kristjani od zgodnjih začetkov. Apostol Pavel je leta 60. na otoških obalah doživel brodolom in svoj čas temeljito izrabil. Seštejte vse cerkve in kape- le na otokih Malta in Gozo in dobiU boste svetišče za vsak dan v letu. Cerkev, baročna, klasična aH novogotska, je vedno razpoznavni znak vasi. Največji družabni dogodki otoka pa so številna barvita slavja ob godovih malteških zavetnikov. Navkljub iskreni veri je vra- ževernost pri Maltežanih močno prisotna. Iz kljunov ribiških čolnov zrejo po pri- stanišču skrbno izrezljana in obarvana očesa. Vsevidno Ozirusovo oko odganja hudi- ča in varuje hitre ladjice na nevarnih morskih poteh. Pod vročim malteškim soncem hodita z ramo ob rami stari egiptovski bog podzemlja in krščanski bog. Ta dvojnost se v otoškem življenju ponavlja. Večina cerkvenih zvonikov ima po dve uri, ki kažeta raz- lične čase. Pravi je namenjen vaščanom, napačni bega hu- diča pri njegovih zlobnih na- menih. Z večine kmečkih hiš grozijo peklenščku ostri biko- vi rogovi. Dodatno moč jim daje križ, ki je pritrjen v bliži- ni. Gozd icot otoško znamenitost Več kot polovico pitne vode pridobivajo z destiliranjem morske vode, ostalo dajejo globoki vodnjaki. Pretirana radodarnost narave s soncem in neverjetna skopost z dež- jem je pustila globoke sledo- ve. Edini gozd pri mestu Ra- bat je velik nekaj čez hektar. Sestavljajo ga nizki skrivenče- ni bori, pinije in ciprese. V obupnem pomanjkanju zele- nja so ga prebivalci odlikovali z nazivom otoška znameni- tost. Nad nizko razgibano povr- šino kraljuje 253 metrov vi- sok gol grič. Pretežni del kop- nega prekrivajo polja v barvi mlečne kave. Po pobočjih gri- čev se vijejo zidovi, ki ščitijo tanko plast zemlje pred uni- čujočo erozijo. To povzročajo zimski vetrovi in dež. Kultivi- rana krajina spominja na mreže, s katerimi se ukvarja- jo ostareli ribiči na pomolih obalnih vasi. Nesporen prvak v velikosti med divjimi živalmi Malte je zajec. Vedno redkejši je, ker vse prepogosto zaključi svojo življenjsko pot v loncih slado- kuscev. Ostala pritlehna bitja sestavljajo majhni kuščarji in redke kače. Kameleoni so med njimi posebnost. Jezuiti so jih prinesli s severnih obal Afrike pred sto leti. Dinoza- vri, kot jih Maltežani ljubko- valno imenujejo, so se odHč- no prilagodili. Na marsikate- rem vrtu in hiši so koristen pomočnik ljudem v boju z žuželkami. Pernati svet je pe- strejši. Otok je številnim seliv- kam oaza počitka na poti v Afriko ali Evropo. Tudi v ta prelepi svet barv se je usodno vmešal človek. Vojska trideset tisoč registri- ranih lovcev in še večje število krivolovcev imenuje njihovo iztrebljanje šport. Malteški sokol - simbol otoka je v na- ravi že izginil. Pretežni del obale sestav- ljajo pečine in čeri. Kipenje morja je v mehki skali ustva- rilo podzemne votline, narav- ne mostove in okna. Kadar bog morja počiva, se pravljič- ni svet zrcali v čarobni mo- drozeleni vodi. Peščenih plaž je malo in te so v kopalni sezoni preobremenjene. Čudež narave pride z jese- njo. Navidez mrtva tla oživi- jo. Dež izmije prah in za bo- žič ozelenijo posevki na tera- sastih poljih. Drevesa citrone se šibijo pod sadjem. Tiranija svetlosivih, svetlorjavih in rumenih tonov je premaga- na. Gruščnata tla in navidez trdno skalo v naskoku zav- zamejo divje cvetlice in zeliš- ča. Nova invazija Najnovejša invazija na otok šteje letno več kot milijon tu- ristov, trikrat več kot je prebi- valcev otoka. Veterane druge svetovne vojne privabijo spo- mini, druge privlačijo vroče sonce in morje, tretji so za- ljubljeni v zgodovino, nekate- re pa preprosto prižene rado- vednost. Slovenci smo zra- ven. Turistični aranžmaji nas vabijo z obljubo nečesa nove- ga in eksotičnega. Petsto do sedemsto DEM za tedensko do dvotedensko bivanje ni preveč, časa pa ravno dovolj, da si ogledaš 316 km^ veliko Malto, 67 km^ veUk Gozo in 2,8 km^ velik pritlikavček Co- mino. JANEZ JAKLIČ ^rkve so na Malti številne in ogromne - v popolnem nasprotju s potrebami vaščanov. 14. oktober 1999 34 NOVITEDN KAJ BI DANES KUHALI? Jesenska gobova juha, rižota s fižolom in grahom, piškotna omleta, sadna solata z vinom. Jesenska gobova juha Potrebujemo: 20 g jurčkov (lahko tudi suhih), 400 g na kocke narezanega krompirja, 1 drobno sesekljano čebulo, žlico masla ali margarine, li- ter mesne juhe iz kocke, 100 g prešane slanine, majaron, po- per, sol, 2 dl sladke smetane. Priprava: če imamo suhe go- be, jih namočimo za 1 uro v mlačni vodi. Nato razpustimo v kožici maslo ali margarino, prepražimo čebulo, da poste- kleni, dodamo krompir in zali- jemo z vročo juho. Na majh- nem ognju kuhamo 20 minut. Skozi gosto cedilo zlijemo v juho vodo, v kateri smo nama- kali gobe. Slanino drobno sese- kljamo, drobno narežemo tudi namočene in odcejene gobe. V majhni ponvi scvremo slanino, da se hrusdjavo zapeče. Slanino vzamemo iz ponve, na maščobi pa popečemo gobe, jih rahlo posolimo in popopramo. Juho pretlačimo skozi cedilo ali pa jo sesekljamo v mešalniku. Zli- jemo jo nazaj v kožico in ji primešamo 1,5 dl smetane. Pu- stimo, da juha zavre, dodamo majaron. Po okusu jo solimo in popopramo. Stepemo preosta- nek smetane. Prepraženo slani- no in gobe razdelimo na krožni- ke. Nalijemo juho in okrasuno s sladko smetano. Riiofla S fižolom in grahom Potrebujemo: 400 g riža, 200 g belega piščančjega mesa (brez kosti), 100 g belega zr- natega fižola (iz konzerve), 100 g graha (iz konzerve), 80 g masla ali margarine, 100 g nastrganega parmezana, pol čebule, šopek peteršilja, 2 žli- ci moke, 2 stroka česna, pol kozarca belega suhega vina, 1,5 litra kokošje juhe iz koc- ke. Priprava: piščančje meso narežemo na kocke, rahlo po- mokamo in popečemo na ma- slu ali margarini, da zarume- ni. Solimo, zalijemo z vinom, kuhamo toliko, da tekočina povre, nato pa dodamo grah in fižol s tekočino vred. Pusti- mo, da vse skupaj počasi vre. Medtem pripravimo riž: na 30 g masla ali margarine prepra- žimo čebulo, da postekleni. Dodamo riž, premešamo, da se riževa zrnca namastijo, na- to pa zalijemo z zajemalko vrele juhe. Ko riž vsrka juho, jo spet dolijemo - postopek ponavljamo, dokler ni riž me- hak. Potem ga odstavimo s štedilnika, mu primešamo se- sekljan česen in peteršilj, na- Piše: MAJDA KLANŠEK strgan sir in meso z grahom in fižolom. Piškotna omleta Potrebujemo: 2 jajci, pol žhčke sladkorja, drobno zre- zano limonino lupinico, tri kavne žličke smetane ali mleka, ščepec soli, 2 žlici moke. Priprava: v skledi zameša- mo 2 rumenjaka, polno žlico sladkorja, drobno sesekljano limonino lupinico, smetano ali mleko, sol, iz dveh belja- kov pa stepemo sneg in doda- mo moko. Plitvo kožico na- mažemo z maslom, vanjo vli- jemo pripravljeno zmes in pe- čemo v dobro segreti pečici 10 do 15 minut (da zarumeni). Pečeno namažemo z dže- mom, prepognemo in potrosi- mo s sladkorjem. Iz navede- nih sestavin lahko napravimo dve piškotni omled. Sadna solata z vinom Potrebujemo: 2 neškroplje- ni pomaranči, 3 nektarine (ali 6 polovic breskev iz kompo- ta), 2 kivija, 1 hmono, 15 dag svežih ali zamrznjenih malin, 2 žlici sladkorja v prahu; za simp: 6 dag kristalnega slad- korja, 1 dl sladkega vina ali prošeka. Priprava: sadje operemo, koščičastemu odstranimo koš- čice in narežemo na tanke ploš- čice. Pomaranče dobro opere- mo in jih ne olupimo. Odstrani- mo jim samo koščice ter jih narežemo na režnje. Nektarine ali breskve ter pomaranče da- mo v skledo, potrosimo s slad- korjem v prahu, pokapljamo z limoninim sokom in postavi- mo v hladilnik za najmanj 2 uri. Medtem si pripravimo sirup: v malo posodico stresemo kri- stalni sladkor, dodamo 2 žlici vode in na nizki temperaturi mešamo. Sladkor se bo najprej stopil, nato pa spremenil v ka- ramelo. Ko postane zlatorume- ne barve, ga odstavimo. Takoj počasi zalivamo z vinom, da se karamela popolnoma raztopi. Ko se simp ohladi, ga postavi- mo v hladilnik, dokler ne po- strežemo. Tik preden servira- mo, dodamo olupljen in nare- zan kivi in odmrznjene ah sveže maline. Zalijemo s sirupom. Sadno solato ponudimo dobro ohlajeno. novi TEDMIK 35 GREMO PO GOBE Sivi lupinar- V gozdovih vse po starem Navkljub zakonu, katerega la seveda nihče ne kontrolira azato ga tudi nihče ne spoštu- e, je v gozdovih vse po starem. Je samo, da »negobarji« nabi- ajo neočiščene gobe v vrečke, la uničujejo podrast in da br- ajo gobe kot vrhunski žogo- irci, za sabo puščajo v gozdo- ih vrečke, pločevinke, razne Stanke embalaže. S tem dela- j levjo uslugo bodočun rodo- om, ki bodo o lepi, z gobami jgati naravi, lahko prebirali še v knjigah. Upam in močno si želim, da Molgoletni gobarji na osno- li odredbe lahko kontrolirah n opozarjali gozdne vandale. nšpektorji in tovrstne službe anesljivo ne bodo napravili lič. Saj smo jih vabih, da se laučijo, katere so »prepoved- Be« gobe. Trikrat lahko ugiba- te, če jih je to zanimalo. Tu in lam kaznujejo kakšnega gobar- a, ki je pobral več kot dva lalograma, pa v tem sploh ni problem. Če gobo utrgamo, s tem pospešimo celo večjo rast. Seveda pa jo je potrebno na? rastišču očistiti. Hkrati bodb* l^znovali gobarja, ki bo imel v l^ošari tri kilograme štorovk,^' ^katere pa vemo, da so para-1 ^tske gobe, torej uničujejo ' gozd. Pa dovolj o tem, dokler §obe še so, pišimo o njih. Danes spoznajmo malce od ''liže lupinarje. Latinski naziv danita nam pove, da gre za 'Od mušnic, pa vendarle govori- co o lupinarjih. Razlike med "iimi so vsaj tri: lupinar nima ^stiralca, ima lupino v dnišču J'nažlebkano obrobje klobu- ^- Vsi lupinarji so pogojno Užitni, torej jih je potrebno pre- ^^hati. Ker so to zelo krhke jih polagajmo na vrh ko- ^P, ker jih bomo drugače Mečkali n ne bodo razpoznav- ''in tudi uporabni ne. Lupinar- ^ je kar nekaj vrst, nekatere N njimi so prav čudovite go- ^ sivi, rjavi, dvobarvni, Bec- ^fjev, pozlačeni, oranžni, ^^0 rjavi, bledični, rjavolu- t, srebrnkasd in gorski lu- : Večina lupinarjev raste bovih gozda in vedno jih je na enemrasdšču. ''timaz iz dežnikov H Webujemo: žlico olja, 40 8 mladih dežnikov, strok česna, sol S dag surovega ma- sla, poper, rumenjak. Priprava: na olju prepražimo klobuke in jih zmeljemo z me- soreznico ah multipraktikom, dodamo strt česen in posolimo. Posebej vmešamo surovo ma- slo, popopramo, dodamo ohla- jene gobe in rumenjak. Dobro premešamo in namažemo na popečene kruhove rezine. AMADEO DOLENC Kostanj na žerjavici ali v sladici Drevo kostanja raste kot samoniklo drevo, njegova življenjska doba je zelo dol- ga. Zraste do 25 metrov viso- ko in ima velike dlanasto sestavljene liste. Ko cveti, so njegovi cvetovi beli. Plod je bodičast, skrit je v jezici. V jezici so lahko tudi tri seme- na, torej trije temnorjavi plo- dovi. Zrele plodove nabira- mo konec septembra in v mesecu oktobru, včasih še tudi novembra. Kostanjev plod vsebuje 30 do 40 odstotkov vode, okoli 40 odstotkov škroba, 25 do 30 odstotkov sladkorja, 3 do 7 odstotkov maščob, 5 do 10 odstotkov beljakovin in 1 do 2 odstotka rudninskih snovi. Energijska vrednost 1 kg plo- dov je od 850 do 1000 džulov. Plodovi pravega kostanja so užitni kuhani, pečeni ah kan- dirani. Iz plodov lahko melje- mo tudi moko, ki se da skuha- ti v okusno polento. Pri nas je najbolj priljubljen pečen ko- stanj, predvsem v kombinaciji z moštom. Zelo priljubljeni so tudi kostanjevi štruklji, ko- stanjev sladoled in kostanjeva torta. Zmleti in praženi kosta- nji so uporabni tudi kot kavni nadomestek, za pripravo pijač pa lahko uporabimo tudi liste, iz katerih je z dodatkom ci- tronske kisline mogoče pri- praviti pravemu čaju podoben napitek. Kostanj v kuiinariki Kostanj lahko pripravimo na različne načine. Lahko ga kuhamo ali pečemo ali pa iz njega pripravljamo najrazlič- nejše jedi, ki jih lahko ponu- dimo k nevsakodnevnim obrokom. Kostanj kuhamo ponavadi cel, neprerezan, hi- treje pa se skuha, če ga nekoli- ko narežemo. Okusnejši je, če ga kuhamo v nekoliko slanem kropu. Surov kostanj lahko tudi olupimo, če ga bomo po- trebovali za pripravo določe- nih kostanjevih jedi. Najlažje ga je olupiti tako, da na okro- gli strani lupino prerežemo in vržemo kostanj za pet minut v vrelo vodo. Potem ga z lahko- to olupimo, vendar le, ko je še vroč. Poglejmo še, kako kostanj pečemo. Na izbočeni strani mu prerežemo obe lupini. Pri tem moramo paziti, da ne za- režemo pregloboko v meso. Stresemo ga v železno perfori- rano ponev, malo navlažimo, zlasti če je zelo suh, ga pokri- jemo s pokrovko in pečemo tako dolgo, da se lepo odpre. Ponev večkrat potresemo ali pa kostanj premešamo s ku- halnico. Proti koncu ponev odkrijemo in kostanj zapeče- mo. Poznamo dve vrsti kostanja za pečenje, navadnega, ki je na spodnji strani sploščen, na zgornji pa izbočen, ter maro- ne, ki so izbočeni na obeh straneh. Maroni so mnogo bolj kvalitetni in jih uporab- ljamo tudi za najrazličnejše sladke speciahtete. Kostanj Z jabolki Potrebujemo: 1 kg kosta- nja, slan krop, četrt litra vode, tričetrt kg jabolk, ščep soh, 10 dag sladkorja, 5 dag surovega masla. Priprava: prevret kostanj olupimo, ga stresemo v koži- co, prilijemo vodo, pokrije- mo in dušimo pol ure. Nato dodamo olupljena, na kocke narezana jabolka, dušimo, da se vse zmehča, osolimo, osla- dimo in primešamo maslo. Tako pripravljen kostanj ser- viramo kot samostojno jed. Kostanjev puding Potiebujemo: pol kilogra- ma kuhanih, olupljenih in pretlačenih ah zmletih kosta- njev, 20 dag surovega masla, 2 jajci, 15 dag sladkorja, zavi- tek vanilijevega sladkorja, pol zavitka pecilnega praška, 1 do 2 žlici ruma, 3 dl smetane, 3 žlice sladkorja v prahu, 10 cehh kuhanih kostanjev, 5 dag čokolade za kuhanje. Priprava: najprej penasto vmešamo surovo maslo in do- Kostanj izvira iz Indije in Male Azije. Po letu 1575 se je preko Dunaja razširil tudi po vsej Evropi. Pravi kostanj (Castanea sativa) je dobil ime po tesalskem mestu Kasta- nea, ki naj bi nekoč obstajalo nekje ob črnomorski obali. Drugi del imena pa je izpeljan iz latinske besede sativus, ki pomeni gojen. damo zaporedoma in med ne- prestanim mešanjem rume- njake, sladkor, vanilijo, zmlet ah preUačen kostanj, pecilni prašek in rum. Na- zadnje še narahlo primešamo trd sneg iz beljakov, zmes stresemo v pomaščen model in približno eno uro kuhamo v sopari. Kuhan puding zvr- nemo na krožnik in pustimo, da se ahladi. Okrasimo ga s smetano in s celimi, kuhani- mi kostanji, ki smo jih pomo- čiti v čokoladno raztopino. V ta namen izberemo 10 lepih, debelih kostanjev, jih olupi- mo in skuhamo v sladki vodi. Kuhane pomočimo v čokola- do, ki smo jo raztopili nad soparo. Kostanjeva kašica Potrebujemo: 1 kg kosta- nja, skodelico mleka, 10 dag sladkorja, zavitek vanilijeve- ga praška. Priprava: prevret kostanj olupimo in stresemo v koži- co, prilijemo mleko, dodamo sladkor, pokrijemo in duši- mo do mehkega. Nato ko- stanj pretlačimo in mu pri- mešamo vanilijo. Tako pri- pravljenega serviramo h kavi, čaju ali sadju. Kostanjeva marmelada Potrebujemo: pol kg ko- stanjeve kaše, pol kg kristal- nega sladkorja, vanihjo, 1 dl vode. Priprava: kostanjevo kaši- co damo v posodo, ji dodamo sladkor, vanilijo in; mešamo vse skupaj na ne prevroči šte- dilnikovi plošči tako dolgo, da lesena kuhalnica, ki jo po- tegnemo po kaši, ne pusti glo- boke brazde. Tako pripravlje- no kašo razdelimo po stekle- nih kozarcih, jih neprodušno zapremo in steriliziramo v so- pari ali v električni pečici. Marmelado lahko shranimo za dalj časa in z njo obogatimo različno pecivo ah pa jo, po- valjano v sladkor, čokolado ali kaj podobnega, serviramo kot sladico - kostanjevo spe- cialiteto. BOJAN SEŠEL PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Brez strahu pred velikim psom Deset pravil za otroke (pa tudi za odrasle), kako ravnati s psom: 1. Ravnaj s psom vedno tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s teboj! Če psu povzro- čiš bolečino ali ga jeziš, ti ne more povedati: »Nehaj!« Nad tabo lahko le zarenči - ali se brani z zobmi. To lahko z lahkoto preprečiš: igraj se s psom le tako, da je tudi njemu v veselje. 2. Nikoli ne pojdi k tujemu psu, ne da bi prej vprašal lastnika! Večina psov se rada igra z otroki. Nekateri psi pa imajo slabe izkušnje s tujimi ljudmi. Zato ved- no vprašaj lastnika, ali je psu všeč, da greš k njemu. 3. Nikoli ne glej psa srepo v oči! To zanj pomeni: »Pa poglejmo, kdo od naju je močnejši!« Ker pa je pes veliko moč- nejši kot ti, ga k boju ne izzivaj. 4. Ne približaj se pasjemu repu, ne vleči ga in ne stopi nanj! Pes se pogovarja s svojim repom. Če na primer maha z repom, to pomeni: »Vesel sem!« Če psa vlečeš za rep, je to tako hudo, kot bi človeka udaril po ustih. 5. Ne moti psa pri jedi in ne poskušaj mu vzeti njegove hrane! Za psa je hrana skorajda najpomembnejša stvar na svetu. Če mu vzamemo njegovo jed, postane zato zelo jezen. To gotovo razumeš: tudi ti ne maraš, če nekdo sega po tvoji hrani, ne da bi te prej vprašal. 6. Pomisli, preden se začneš igrati s psom: pozor, zobje! Če pes med igro hlastne po tebi, to ponavadi ni nič hude- ga. Lahko-pa kljub temu boli. Ne igraj se z njim predivje, da ne bo pozabil, da ne sme hlastati po ljudeh. 7. Na noben način ne poskušaj ločiti psov, ki se med seboj tepeta! Če se psa pretepata, pogosto to ni tako hudo, kot izgleda. Največkrat želita le poskusiti, kdo je močnejši. Človeka, ki poseže vmes, pa lahko hitro ugrizneta. Prepusti lastnikoma, da ju razdvojita! 8. Nikoli ne beži pred psom, mdi če te je strah! Pes je lovska žival. Tudi če bežiš pred njim, te bo poskušal uloviti - teče namreč veUko hitieje kot ti. Obstoj, ne poglej ga in ne premikaj rok - potem te ne bo več upošteval. 9. Ne premikaj se, če te pes prime z zobmi! Pes nima rok in zato uporablja svoje zobe, da bi te zagrabil. Morda drži tvojo roko, ker se te boji. Ali pa ne želi, da bi šel od njega stran. Najbolje je, da miruješ in čakaš, da bo spet popustil. 10. Samo takrat se igraj s psom, ko je v bližini kdo od odraslih. Odrasel človek je močnejši kot ti in za psa to pomeni, da prekaša tudi njega. ^».41.. 14. oktober 1999 36 GLASBA NOVI TEDNIK MED 1 NOTAMI • v Vojniku pripravljajo Šta- jerski večer polk in valčkov, ki bo v petek, 22. oktobra, ob 19. uri. Programski vodja Franci Ze- me je zbral prijetno druščino ansamblov in posameznikov, ki bodo prav gotovo pripravili lep glasbeni večer. Nastopili bodo ansambli EKS z Dobja, Šentjur- ski muzikanti. Maja Dobrotin- šek, Štajerekspres, Štajerski ob- jem, Frajerji, ansambel Robija Goterja, Slovenski zvoki, Laura Pešak in ansambel Francija Ze- meta. Prijetna prireditev bo v kulturnem domu Vojnik. • V nedeljo, 17. oktobra, bo v Tremarjah pri Celju Lukeževa nedelja, ki jo pripravlja gostišče Draksler. Po praznični maši se bo ob 12. uri začela revija narod- no zabavne glasbe, na kateri bo nastopilo veliko posameznikov in skupin, med njimi tudi Mlade frajle, Kvintet Don, Štajereks- pres in Mavrica. • Ansambel Trs iz Socke išče harmonikarja. Informacije: Toni Sentočnik, 063-778-373, vsak ve- čer po 20. uri. • Pri založbi Helidon so Be- neški fantje, ki so bili ustanovlje- ni že leta 1952, izdali CD z naslovom »Beneški fantje, 45 let«. Na CD je 22 njihovih najpo- pularnejših pesmi. Sedanja za- sedba ansambla, ki se je v dolgih letih delovanja spreminjala, pa je naslednja: Rudi Peček, Edi Bucovaz, Igor Habbe in Niko Zlobko. Beneški fantje občasno še nastopajo na javnih priredi- tvah, televiziji ali radiu. TV FULL COOL DEMOTOP Zmagovalka minule sredine oddaje Full Cool Demo Top je Barbara Polšak s skladbo »Rada bi«, ki jo boste v družbi drugih zmagovalk lahko videli na javni finalni prireditvi 14. decembra v diskoteki Jungle v Celju. Včeraj ste ob 18. uri na Radiu Celje lahko prisluhnih novim pevkam. Mateja Ropaš in Anja Farčnik sta učenki osnovne šole Vransko. Skladbo »Poljub pove vse« sta izbrali, ker je živahna, takšni pa sta tudi sami. Maši Leskovšek je zelo všeč Tanja Ribič in njena skladba »Zbudi se«, za Full Cool Demo Top pa je izbrala »Dan najlepših sanj«. Da bi tudi sama sodelovala na Full Cool Demo Topu jo je navdušila lanskoletna javna finalna prireditev. V Full Cool Demo Topu vam predstavljamo tudi »nove Power dancerke«. To so Nuša Pečovnik, Tanja Jelen, Brigita Aleš in Nina Florjan. Skladbo »Pozor, pozor« so izbrale, ker to pesem lahko pojejo s svojimi prijateljicami in ne same, sicer pa vse rade prepevajo tudi v pevskem zboru na osnovni šoli Vransko. Glasujte, kupone pa pošljite na naš naslov: Novi Tednik&Ra- dio Celje, Prešernova 19, Celje, s pripisom za Full Cool Demo Top. SIMONA Blondie v Ljubliani Prihodnjo soboto v hali Tivoli koncert kultne pop atrakcije Blondie Ameriška punky pop zasedba Blondie se je letos pozimi, natanko dvajset let po tem, ko je prvič zasedla najvišjo pozicijo britan- ske lestvice najbolje prodajanih singlov z discoidno uspešnico »Heart Of Glass«, refor- mirana v originalno zasedbo šestnajst let po razpadu s skladbo »Maria«, spet uspela za- vihteti na sam vrh. S tem se je začel njen (zaenkrat) neustavljivi pohod po svetovnih lestvicah in velikih koncertnih odrih. V okviru svetovne turneje se bodo Blondie, v soboto, 23. oktobra, ustavili tudi v Ljubljani in odigrali svoj prvi koncert na naših tleh. Za nekatere dvajset let prepozno, za druge nekaj let prezgodaj, za ljubitelje visoko kalo- ričnega popa pa ravno pravi čas. Skupina Blondie je nastala leta 1974 v New Yorku, ko sta ljubimca, Playboyeva zajčica Debbie Harry in kitarist Chris Stein, v bend povabila Preda Smitha in Billa 0'Connorja. Slednji je kmalu zapustil skupino, Smith pa se je pridružil kultni newyorški novovalovski zasedbi Television. Namesto njiju so v skupino prišli trije novi muzikantje - klaviaturist Jim Destri, basist Gary Va- lentine in bobnar Clement Burke. Tako formirana za- sedba je pri neodvisni založbi Private Stock leta 1976 objavi- la svoj prvi, istoimenski al- bum, zapolnjen z mešanico punka in popa. V takrat glas- beno precej konzervativnih ZDA so njihov prvenec skoraj povsem spregledali, precej drugače pa so njihov amalgan sprejeli v Veliki Britaniji, kjer se je začel prebujati punk. Zaradi notranjih nesoglasij je bend kmalu po izidu plošče zapustil Gary Valentine, na- mesto njega pa sta v skupino prišla basist Nigel Harrison in kitarist Frank Infante. Za- sedba je prestopila k veliki založbi ChrysaHs in zanjo le- ta 1977 posnela album »Pla- stic Letters« in z njega nani- zala dva velika hita, priredbo »Denis« in pa avtorsko »(Pm Always Touched By Your) Presence Dear«. Leto dni ka- sneje so Blondie pod taktirko takrat najbolj iskanega pop producenta Mikea Chapmana posneli pop mojstrovino »Pa- rallel Lines«, s katere prihaja- jo uspešnice »Heart Of Glass«, »Sunday Girl«, »Pictu- re This« in »Hanging On The Telephone«. LP »Parallel Li- nes« je vse do danes ostal njihov najbolje prodajan LP (več kot 20 milijonov kopij). Naslednje leto je bilo spet v znamenju Debbie Harry in njene četice - album »Eat The Beat« je v trenutku postal pla- tinast, uspešnice »Atomic«, »Union City Blue« in »Call Me« pa so le utrdile njihov položaj najpopularnejše ame- riške pop zasedbe. Po uspe- šni svetovni turneji so leta 1980 posneh nov album »Au- toamerican«, ki se je v zgodo- vino vpisal predvsem po hitu »Rapture«, s katerim so Blon- die iz newyorškega podzem- lja v mainstream glasbeno sceno prvič ponesli rap glas- bo. Preutrujenost in medse- bojne razprtije ter redka ge- netska bolezen, ki je napadla kitarista Chrisa Steina, so bend prignali na rob razpada, kar je bilo čutiti na njihovem zadnjem albumu »The Hun- ter«. Skupina je v začetku leta 1983 razpadla, Debbie Harry se je posvetila negi močno bolnega Chrisa Steina in ka- sneje nič kaj uspešni solo ka- rieri, Burke pa se je pridružil spremljevalni skupini dua Eurythmics. Trend reformiranja velikih pop zasedb sedemdesetih in osemdesetih (Culture Club, Duran Duran, Men At Work...) je v drugi polovici tega desetletja, ko vrhove les- tvice večinoma krojijo mlač- ne popevke boy in girl ben- dov ter popaste hip-hop krea- cije, v svoje kremplje zgrabil tudi Blondie, največjo in naj- bolje prodajano glasbeno atrakcijo post punkovskega obdobja. Chris Stein (49), Jim Destri (45), Clem Burke (43) in Debbie Harry (54) so se lani spet zbrali in za LP »No Exit« posneh štirinajst skladb. Z njimi so skušali zaobjeti vse glasbene zvrsti, s katerimi so se tako inventiv- no poigravali v svojih najbolj- ši letih. V precejšnji meri jim je to tudi uspelo, saj je »No Exit« brez dvoma soliden pop album, ki po produkcijski in izvedbeni plati brez težav dr- ži korak z izdelki mlajših konkurentov, idejno pa seve- da precej zaostaja za kreacija- mi, ki so jih Blondie posneli na višku kariere. STANE ŠPEGEL GLASBENA UGANKA Ali jih poznale? Slikovna uganka »Ali jih poznate?«, ki je bila objavljena i prejšnji številki Novega tednika, ni bila pretežka. Dobili smo21 dopisnic in razglednic, vsi, razen enega, pa so nam poslal pravilni odgovor, da so Vesele Štajerke na letošnjem ptujsken festivalu osvojile zlatega Orfeja in dobile nagrado za debitanta Tokrat dobi nagrado sponzorja nagradne igre - založbe MIMll Mira Klinca iz Liboj - Marta Felicijan, Zavrh 7a, Dobrna, 3 204, Danes sta na fotografiji dva gospoda, ki sta že deset la pomembna šaljivca in vsak organizator, ki želi imeti dobrt prireditev, ju vsaj enkrat povabi k sodelovanju. Sta dobri gledališka igralca, povezovalca, šaljivca in tudi pevca, mordj tudi plesalca, vendar tega še nista počela, vsaj javno ne. ObasU doma v Šmartnem ob Paki, oba imata isto ime. Eden je novina^ drugi zdravnik. Kakšno je njuno »umetniško« ime in kako s| pišeta? Odgovore sprejemamo samo na dopisnicah in razgled nicah do ponedeljka, 18. oktobra. TI Vitezi z Gašperji »Pri Jožovcu korzu, imenovanem Men par, uporabite jih kdaj tudi t kakšno brco v zadnjico, da življenje postalo malo bolj rai\ gibano in resnično. MOHOR HUDE BORUT KRAMEl ibVI TEDNIKI FILM-TELEVIZIJA 43 KINO (celjski kinematografi si fidržujejo pravico do spre- Lmbe programa. Union: od 14. do 19.10. ob 030 ameriški film Vojna ^gzd - Epizoda 1 - Grozeča fikazen, ob 19. in 21.15 dra- J,a Instinkt, 20.10. ob 16.30 ^j^eriški film Vojna zvezd - gpizoda 1 - Grozeča prika- zen, ob 19. drama Instinkt, 21.15 predpremiera z Ra- jjem Celje Divji divji zahod. Mali Union: od 14. do lO.lO. ob 18. komična drama zvezdniki. Metropol od 14. do 20.10. 16., 18.30 in 21. erotična jjiminalka Afera Thomasa Crowna, 15. in 16.10. ob 23.15 jrotična kriminalka Afera fhomasa Crovi^na, 16.10. ob 10. ameriški film Vojna zvezd Epizoda 1 - Grozeča prika- zen. Žalec: 14. 10. ob 20. uri On- stran tišine, 17. 10. filmski maraton: ob 10. uri Palčiča, ob 15. uri Titanik, ob 18.30 To so gadi in ob 20.15 Šepetati konjem, 19.10 ob 20. uri Črna mačka, beli mačkon. Dobrna: 16. ob 19. in 17. 10. ob 17. uri ameriški film Taxi. Afera Thomasa Crowna Ljubitelji (-ce) lepega Pier- cea Brosnana bodo spet priš- li (-e) na svoj račun. Tokrat igra bogatega Thomasa Crowna, ki lahko kupi, kar mu srce poželi in ženske se mu ne morejo upreti. A vse- ga se vendar ne da kupiti. Ko v muzeju svetovne umetno- sti nekdo odkoraka z nepre- cenljivo Monetovo umetni- no, je Crown zadnji, ki bi ga policija osumila. A nekdo ga vseeno sumi: Catherine Ban- ning, izvrstna preiskovalka, zadolžena, da za vsako ceno najde sliko. Oba uživata v lovu, vendar lahko v igri zmaga le eden. Pierce Brosnan je po drugi vlogi Jamesa Bonda, uspešni- ci Tomorrovv Never Dies (pr- va je bila Golden Eye), dobil priložnost, da upodobi mo- gočnega finančnika, čigar naj- močnejše orožje je njegov um. Zmaga mu ne pomeni nič, hrepeni po izzivih, večja je nevarnost, bolj ga privlači. Rene Russo, bivša uspešna manekenka, pa je doslej igra- la pametne in pogumne žen- ske. Vloga Catherine združu- je ti dve lastnosti na poseben način. Ima instinkt lovca na glave in odločnost predanega policista. Pri Crownu pa nare- di napako, ko misli, da se mu bo lahko približala, ne da bi se osebno zapletla. ^0 Instinkt Kako bi opisali poročenega moškega z otrokom, diplomi- ranega antropologa, ki na eni od svojih odprav za dve leti izgine v pragozdu, ko pa se končno znova sooči s civiliza- cijo, pri tem z navadnim kre- pelom pobije dva njena pred- stavnika, ostali pa ga komaj- da ukrotijo? Ne, čeprav antro- pologa spremljajo govorice, da je ti dve leti preživel z gorilami, on ni Tarzan. Veči- na ljudi bi dejala, da je psiho- pat. Zato ga tudi vtaknejo v norišnico. Cuba Gooding Jr. je psiho- log, ki prevzame nalogo razi- skovanja, kaj se je sploh doga- jalo z in ob goriljem Anthony- ju Hopkinsu. Vendar Hop- kins, kot ni Tarzan, tudi ni Sigourney Weaver (skorajda ne verjamem, da je tudi v filmu omenjena le po naključ- ju) iz Goril v megli, ki je potre- bovala ves film in večino živ- ljenja, da seje spoznala z gori- lami in postala del njihove družine. On je stari maček in to dejanje opravi v pičlih pa- rih tednih. Takšni lapsusi so zelo moteči del filma - pone- kod prehitro opravljen posel in ponekod, ko je gledalcu po- polnoma jasno, kaj se bo do- gajalo vnaprej, preveč razvla- čevanja. Drugi moteči del fil- ma je pretirana patetika. Se- veda, stvaritev ima sporočilo, ki je ponekod zelo močno, to- da namesto, da bi to sporočilo sčasoma bilo opiljeno, ga po- ceni melodramatičnost skrha. Rezultat vsega tega je predoo- oolg film. Ampak dobro - ni vse hudo, kar hudo zgleda na prvi pogled. Hopkins je dobro odigral svojo vlogo. Dokazal je, da zna biti po videzu zelo podo- ben gorilam. Da ne govorimo o srepečem pogledu, zaradi katerega ves čas pričakuješ, kdaj bo iz njega planil Hanni- bal Lecter (mislim, da še ne snemajo drugega dela Ja- genjčkov, toda roman je, vsaj v angleščini, že nekaj časa na razpolago), in lahko bi se si- cer reklo, da kljub (zopet) no- rišnici kot interierju za večji del dogajanja takšni izpadi ne spadajo sem, v ta film... pa se vseeno nekako zgodijo in ko se zgodijo, postane utrip filma vznemirljivo glasen. In morda celo najboljši. Ja, te- daj, ko Hopkins Goodingu malce grobo razloži, kaj je svoboda, kaj je kontrola, in kaj so iluzije o kontroli ...to učinkuje, in morda bi se neka- ko tedaj moral film kar kon- čati. Čeprav je ob tem potreb- no reči, da seje tudi Gooding v redu odrezal. Njegov junak te- ga nikoli tega ne pove na glas, toda stalni živčni tik na robu njegovih ustnic nakazuje, da ga je pravzaprav določenih delov svojega posla kar globo- ko strah - in da ga je še bolj strah igre kontrole, ki si jo je v svoji ambicioznosti ukazal. In tukaj je tisti del filma, kjer je sporočilnost najglobja. V me- šanju perspektiv »civilizirane- ga« človeka in »instinktivne- ga« človeka, v vprašanju, kje sta iskrena, do kje sta v skladu s svetom, v katerem živita, in kje se začneta s kislim na- smeškom pretvarjati - ter se ga bati. In v vprašanju, kdo sploh zdravi koga - psiholog pacienta ali obratno. Čeprav je to vprašanje, ki se zadnje čase v filmih kar pogosto po- javlja, sploh Hopkins pa ga ima očitno nadvse rad (znova reminiscenca na Jagenjčke). Res škoda, da se vse ostalo izteče v povsem preprosto in skoraj posplošeno krilatico: »- Vrnimo se v naravo in bodimo svobodni!« Pri čemer film ne- kako pozabi povedati, kako to storiti. Oziroma ga to sploh ne zanima. Zaradi takšne ig- norance pa se, privoščljivo, ne morem ubraniti malce svo- bodnemu citatu, ki tokrat pri- pada Terryju Pratchetu: »Ta- ko dolgo časa smo - ljudje - potrebovali, da smo zbežali iz narave, sedaj pa nekateri že rinejo nazaj!« PETER ZUPANC FILMI NA VTV ' Nihče ni popoln, ameriški film - komedija; režija: Just Betzer, igrajo: Chad Lowe, Gail 0'Grady, Patrick Breen, Kim Flowers. Stephen Parker je novi študent na kolidžu Bramson. Takoj po prihodu se zaljubi v teniš- ko igralko Shelly Anderson. Ker je praktično nedosegljiva kjerkoli drugje razen na teniš- kem igrišču, se Stephen odloči, da se ji bo približal prav tam. A to ni enostavno, ker Shelly igra tenis samo z ženskami. Zato se Stephen preobleče v Stephanie. Vse skupaj se zakomplicira, ko se Shelly navduši nad Step- hanie in jo povabi, naj postane njena sostano- valka. Stephanie sprejme povabilo... Na sporedu bo v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri. Revolucija, ameriški film - epska drama; režija: Hough Hudson, igrajo: Al Pacino, Nastassja Kinski, Donald Sutherland. Film Revolucija govori o nenavadnem člo- veku, ki proti svoji volji odide v vojno in tam najde svojo usodo. Na sporedu bo v petek, 15. oktobra, ob 20. uri. Devet tednov in pol, ljubezenska drama; režija: Adrian Lyn; igrajo: Kim Basinger, Mickey Rourke. Elisabeth, čedna ženska, zaposlena v eni od newyorških galerij, spozna skrivnostnega le- potca Johna in se vanj zaljubi. John jo neznan- sko privlači in vzburja, a se ga hkrati tudi boji. Iz tudi njej sami nepojasnjenih razlogov se mu prepusti in kot začarana ugodi vsem njego- vim, še tako čudnim željam. Film Devet tednov in pol je prava mojstrovi- na režiserja Adriana Lyna o ženski, ki išče svojo seksualnost in o ceni, ki jo je pripravlje- na plačati za svoje prebujenje. Na spored bo v torek, 19. oktobra ob 20.35 uri. Med znanimi imeni se po- javljajo še: Faye Dunaway, Ben Gazzara, Denis Leary... Film je režiral John Mc- Tiernan, ki je ustvaril nekaj največjih zaslužkarjev zad- njega desetletja. Najpomem- bnejši je Umri pokončno, ki je bil vzor mnogim akcijskim pustolovkam, za njim pa še Lov na Rdeči oktober, Preda- tor... V DRUŽBI S KANALOM A Policaj v vrtcu Film tedna v nedeljo, 17. oktobra, ob 20. uri, bo Poli- '^j v vrtcu, ameriška akcij- ska komedija. Režija: Ivan •^eitman, igrajo: Arnold Schvvarzenegger, Penelope ^iin Miller, Linda Hunt, Car- foll Baker, Angela Bassett. John Kimble, vsega hudega ^3jen mestni policist, se poda Po sledeh dolgo iskanega Prodajalca drog Crispa. Zada- naloga ga vodi v majhno ^esto Oregon, kjer domnev- prebiva kriminalčeva nek- ^^nja žena s sinom, katera |'''edstavlja edino osebo, ki j^hko priča zoper nevarnega ^•■'minalca. Johnu pri delu po- J^ga nekdanja učiteljica ^oebe, ki se zaposli v vrtcu, ^ katerega sumijo, da je v "'^i zaposlena nekdanja Cris- P^va žena. Problem nastane, ^ dobro skovani načrt zara- ^ _^^^^ di Phoebine bolezni pade v vodo. Kimble se znajde v ne- navadni situaciji... Puščavski Icaictus Ponedeljkova filmska us- pešnica 18. oktobra, ob 20. uri, bo ameriški akcijski film Puščavski kaktus. Reži- ja: Vic Armstrong, igrajo: Khandi AIexander, Kristian Alfonso, Gary Baxley, Jop- hery Brovvn. Welman, ki se hoče mašče- vati za umor policista, pobeg- ne iz zapora, ugrabi neko žensko in nastavi past pok- varjenemu detektivu, ki mu je podtaknil umor. James Bond v torek, 19. oktobra, bo ob 21. uri na sporedu še en film iz serije o Jamesu Bondu z naslovom Iz Rusije z ljubez- nijo. Režija: Terence Young, igrajo: Sean Connery, Da- niela Bianchi, Pedro Armen- dariaz, Lotte Lenya. V klasičnem bondovskem spopadu med zahodom in vzhodom, Rusi tokrat ne želi- jo zavladati svetu, temveč ukrasti dragocen dekodirni aparat. Agenti KGB Bondu pripravijo zasedo, pri čemer naj bi jim pomagala Bondova nenasitna strast po lepih de- kletih. Kljub temu jih tajni agent zopet prelisiči, ne da bi se pri tem odpovedal običaj- nim ljubezenskim avantu- ram... Gremo V icino! Do ponedeljka nihče ni poslal pravilnega odgovora na nagradno vprašanje, kako se je imenoval film Woodyja Allena, ki smo ga gledali pred časom in sicer Deconstructing Harry. Upamo, da boste imeli tokrat manj težav, ko vas sprašujemo o vlogah Donalda Sutherlanda, ki se tokrat pojavlja v filmu Instinkt. Napišite vsej še tri njegove filme. Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. oktobra. Izžrebali bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma Celjskih kinematografov. 60 let kina V Žalcu Prireditev ob jubileju, ki jo organizirata Zavod za kultu- ro Žalec in Občina Žalec, se bo začela 14. oktobra in bo trajala osem dni. Osrednja slovesnost, na katero je možen vstop le z vabili, se bo odvijala v petek, 15. oktobra, v dvorani doma 2. Slovenskega tabora Žalec, čeprav bo film, ki bo začel prireditev - odlični nemški Jenseits von Eden oziroma Onkraj tišine - na programu že dan prej. Tudi drugače bo filmski program izredno raznolik (vmes se bo znašel tudi Črna mačka, beli mačkon Emirja Kusturice), verjetno pa bo za marsikoga najbolj privlačen del prireditve nedeljski filmski maraton, ki bo obsegal splošno znane izdelke od Titanica do domačega To so gadi in Šepetati konjem. Ravno tako zanimive, čeprav pretežno za mlajše generacije, bodo šolske filmske predstave od ponedeljka, 18. oktobra naprej. Cena vstopnice za posamezno projekcijo je izredno filmofilska: 100 tolarjev. Morebitno žejo po neome- njenih podrobnostih v zvezi s prireditvijo vam lahko potešijo v žalski knjižnici. PETER ZUPAN^ 44 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Fiats slabo poslovanje v šestih mesecih Evropske avtomobil- ske tovarne v zadnjem času poslujejo dokaj do- bro. Izjema je predvsem italijanski Fiat. Pred ča- som je korporacija obja- vila polletne poslovne re- zultate. Pokazalo se je, da je dobiček pred obdav- čitvijo za 63 odstotkov manjši kot je bil lani v tem času (skupaj je bil vreden 337 milijonov evrov). To je predvsem posledi- ca skromnega poslovanja Fiat Auta. Kot pravijo, se je to zgodilo predvsem za- radi hude krizi v Braziliji, v kateri je Fiat dokaj mo- čan, poleg tega mu ne gre dobro na razvitih trgih. Fiat Auto kot sestavni del korporacije Fiat sicer us- tvari polovico prometa vse skupine. Vendar so pri italijanski avtomobilski tovarni dokaj optimistič- ni, saj pravijo, da bodo številke proti koncu leta bistveno ugodnejše, saj bo tovarna kot skupina na trg pripeljala nekaj novih av- tomobilov. Veliko upanje je tako novi punto, ki so ga v Italiji že začeli proda- jati in so do sredine sep- tembra zanj dobili več kot 130 tisoč naročil; razme- roma veliko pa je povpra- ševanje tudi po lancii lybri in lahkem dostavni- ku iveco daily. September: delno uspešen Prodaja novih avtomobi- lov je po uvedbi slovitega DDV opazno padla, čeprav drži, da poletni meseci poslu z avtomobili po običaju niso pretirano naklonjeni. Sep- tembrska prodajna številka pa dokazuje, da se je zani- manje za nove avtomobile po poletni suši vendarle ne- koliko povečalo. Tako so v devetem letoš- njem mesecu prodali 4932 avtomobilov, kar pa je bilo za 5,6 odstotka manj kot sep- tembra lani. V letošnjem letu se je tako za nove avtomobile odločilo 64.168 kupcev, kar pa je za dobrih 23 odstotkov več kot lani. Če bo prodaja v prihodnjih mesecih vsaj približno tolikšna, kot je bi- la septembra, bo v letu 1999 dosežen absolutni rekord. Sicer pa je septembra največ vozil prodal Renault (1221 ali za 25 odstotkov več kot lani). Precej slabše se je odrezal Volkswagen s proda- jo 446 avtomobilov (za 32 odstotkov manj kot v istem lanskem mesecu); podatek je zanimiv tudi zaradi tega, ker se je na drugo mesto med tovarnami uvrstil Daewoo s prodajo 459 avtomobilov (ali za 21 odstotkov manj kot septembra 1998). Med tisti- mi tovarnami, ki so septem- bra prodajale bolje kot lani v tem času, je bil recimo še južnokorejski Hyundai (246 avtomobilov ali za skoraj 20 odstotkov več), pa Peugeot (plus 77 odstotkov oziroma 209 vozil) in Seat, ki je pro- dajo septembra povečal za dobrih 60 odstotkov napram lanskemu septembru (202 vozila). Najuspešnejša japonska to- varna ostaja Suzuki; vrstni red najbolje prodajanih avtomo- bilov se septembra v primerja- vi z avgustom in skoraj vsem letom ni bistveno spremenil. Še naprej gre najbolje v pro- met clio (675 vozil), drugi je bil megane (336), tretji pa fiat punto (290). Kaže omeniti, da se popravlja tržni položaj dae- wooja matiza (166), ki posta- ja eden najpriljubljenejših majhnih avtomobilov na slo- venskem trgu. Še nekaj besed o tistih tovar- nah, ki prodajajo drage ali vsaj dražje avtomobile. Za Audija, BMW in Mercedes Benz september ni bil pretira- no uspešen. Tako je Audi pro- dal za 28 odstotkov manj, Mercedes Benz za skoraj 18 odstotkov in BMW za dobrih 23 odstotkov manj kot sep- tembra lani. Morda bo ta me- sec bolje. Na sliki: daewoo matiz. CVT menjalniki z Madžarske Nemški Opel na Madžarskem že izdeluje astro (v Mono- štru), sedaj pa se je odločil še za eno investicijo. Tako naj bi v isti tovarni, kjer nastajajo astre, izdelovati tudi brezsto- penjske avtomatske menjalnike CVT. Proizvodnja tega menjalnika naj bi stekla leta 2001, delo pa bo dobilo vsaj 500 ljudi. Investicija v novo tovarno bo vredna vsaj 280 milijonov mark, v letu dni pa naj bi izdelali do 250 tisoč CVT menjalnikov. V tovarni, kjer sestavljajo astre, imajo tudi proizvodnjo motorjev iz serije ECOTEC, tako da na Madžarskem nastaja tudi del 1,4, pa 1,6 in 1,8-litrskih motorjev iz omenjene serije. Uspela Revozova akcija Revozova prodajna oziroma komercialna akcija, katere na men je bil seveda izboljšati lastno prodajo, hkrati pa narediti korak naprej pri ekološki zaščiti okolja, se ie imenitno posrečila. Kot vse kaže, je Revoz v sep- tembru dobil 3696 naročil no- vih avtomobilov. Čeprav na- tančni podatki še niso znani, pa se ve, da je veliko kupcev re- naultov izkoristilo Revozovo ponudbo, ki je vsem lastnikom več kot deset leta starega ii registriranega vozila priznal zanj 200 tisoč tolarjev. To vsoto so potem odšteli od cene nove- ga renaulta, hkrati pa se je novo- meška tovarna obvezala, da bo staro vozilo ob pomoči Dinosa uničila oziroma reciklirala. Za sedaj kaže, da so Novomeščani na ta način »odkupili« najveil yugov, renaultov 4 in podobnili starejših avtomobilov, medtem ko so se kupci odločali pred vsem za clia, twinga in deloma megane. Akcija se je torej dO: bro posrečila in skoraj ni dvo-j ma o tem, da bi bila vredna posnemanja. Daewoo protestira v Romuniji o tem, da je francoski Re- nault pred časom postal ve- činski, 51-odstotni lastnik romunske tovarne Dacia, smo že pisali. Francozi so si pri romunski vladi, ki je bila dotlej večinska lastnica, iz- borili vrsto »odpustkov«, saj jim precej časa ne bo treba plačevati davkov in carine ipd. Dogovorjeno je, da bodo v Dacii izdelovali majhno vozi- lo, namenjeno predvsem rev- nejšim vzhodnoevropskim tr- gom, ki naj bi po sedanjih napovedih stalo nekako 6000 dolarjev. Vse te ugodnosti, ki jih je dobil RenauU, pa so povzročile revolt pri južnoko- rejskem Daevvooju. Ta je prav tako prisoten v Romuniji, v svojih rokah ima tovarne ozi- roma proizvodnje zmogljivo- sti za izdelavo vsaj 100 tisoč vozil v letu dni. Daewoo sedaj pravi, da bo te svoje obrate v Romuniji zaprl, če ne bo dele- žen enakih ugodnosti kot Re- nauU. M.41.. 14. oktober 1999 PVI TEDNIK ZA MOTOCIKLISTE 45 f/mco Spacer 50: popoln daljnovzhodni oblikovalski pristop in za 50-kubični skuter nesramno udoben sedež. »Samo za odrasle«, bi lahko pisalo na Peugeotovem elyseu. Maksi skuter, narejen po merilih odraslega Evropejca, je po francosko udoben. Ta jvanec in f rancoz Kymco spacer 50 in Peugeot elyseo 50 PRIMERJALNI TEST Večina v Sloveniji proda- lih skuterjev je namenjena jtrokom. Slovenski starši, (drasli torej, smo med naj- ilabšimi kupci in uporabniki skuterjev. Bo s 'eugeotom elyseo in Kymcom spacerjem kaj Irugače? Narejena sta za velike uporabnike, le skoparita z udobjem in sta na voljo z azličnimi pogonskimi sklopi. Tokratna iz- lira 50-kubičnih dvotaktnikov ima eno rednost; ne potrebujete registrskih tablic. A (a za številko prešibka, tudi ne najbolj irčna za velika in težka skuterja. V topUh mediteranskih deželah so skuterji ielovne prostornine 100 ali več kubikov prvi a lestvicah najbolje prodajanih dvokolesni- bv. Moda, zakoni, tudi naključja, so posejali seme prodajnega uspeha še po mrzli Evropi. Peugeot kot eden vodilnih kreatorjev skuterske mode je imel v segmentu maksi skuterjev postarano konfekcijo skuter SV 80. Elyseo je nov izdelek, narejen po novih merilih. Fone- tično je »kimko« bolj francoski kot tajvanski. Tako kot ostali objaponski industrijski otoki, ie Kymco tehnološko povezan z japonskim znanjem in kapitalom. Srž njihovega dela je torost prilagajanja. Pred dvema letoma pred- stavljena skuterja sta oblikovno svetova zase. francoski izdelek čistih, skladnih potez s širo- m sprednjim delom in tre- teastim, ne pretirano izbo- Rnim zadkom, bo všeč tudi jiiamam. Spacer je zmes dalj- lovzhodnega prilagajanja ^opskemu okusu. Cenena ^na plastika okoli krmila in pod nogami spominja na osemdeseta in kot kontrast - sprednji in zadnji del - obliko- IJ^n v duhu devetdesetih, ^l^upne lastnosti, veliko pro- stora za noge, v povprečju za I'' centimetrov višje krmilo ''ot pri športnih skuterjih in jolga sedeža, pa vseeno ne ^jejo enakih občutkov pri se- '^nju. Spacerjevo krmilo je ^'Žje, zato se njegovi ročici ''itreje srečata s koleni. Lega Elyseo odlikuje velik podsedežni prtljažnik v svojstveno oblikovanem zadku, na katerem je všečen ročaj in peugeotovsko zašiljene luči z veliko zavorno lučjo. Manjkajoč nosilec prtUagebi (morda) motU to skladnost. sedenja je še najbolj podobna tisti na malih čoperjih. Poglej- te Kymcov stopničasti sedež z naslonom za sopotnika! Oba imata glavno in stransko stoja- lo in velika ročaja za oprijem sopotnika. Nimata pa zložlji- vih stopalk. Tajvanec ima niz- ko postavljeni, morda zato dobro pregledni vzvratni ogle- dah, ki se ob močnejšem doti- ku sklopita. Francozovi sta klasični, dovolj veliki in širo- ko nameščeni. Ima modno ob- likovana obkrmilna stikala, smernike z zvočnim signaliza- torjem, elektronsko zaporo vžiga, preprosto, a veliko nad- zorno ploščo, oblo zarobljeno in dobro osenčeno. Ponudba merilnikov je skromnejša, le merilnik hitrosti in količine goriva. Kymcovi merilniki ko- ketirajo na športnost, ne manjka merilnik vrtljajev, a kontrolne luči, kot tolikokrat na skuterjih, so zelo slabo vid- ne. Skuterja bi naj bila velika tudi zaradi odlagalnih prosto- rov. Peugeotovi inženirji so bolje izrabili podsedežni pro- stor, a pozabili namestiti nosi- lec prtljage za sedežem. Za uteho so pod krmilom pustili dva predala (eden s ključavni- co). Spacer ima na tem mestu grlo za dolivanje bencina in prostor za pločevinko brezal- koholne pijače, ki ga lahko izrabite še za kaj drugega. Oba imata kljukici za obešanje če- lade pod krmilom in ravno počivališče za stopala, kjer se najde prostor za majhno na- kupovalno košarico. Tako obilna in dobro opremljena skuterja sta opremljena s preprostima te- leskopskima vilicama in za- daj vzmetena z enojnima vzmetema (nastavljiva na elyseu). Kymcova je pre- mehka, torej bolj francoska od Francoza, zato se spacer rad zaziblje v vzdolžni sme- ri. Peugeotova slabost je pre- šibka teleskopska vilica, ki je v različicah 100 in 125 ccm trša, domnevam boljša. Njegova značilnost je zelo majhen obračalni kot in lah- kotno krmilo, kar je dobro- došlo pri manevriranju v prenatrpanih uličicah. Kymco je v vseh pogledih netežavno vodljiv skuter. Za- vorni sistem s kolutom spre- daj in bobnom zadaj je za- nesljiv pri obeh. Nista tako izraziti kot pri športnih sku- terjih, sta pa preprostejši za uporabnika, ker ne zahtevata izostrenega občutka za mejo med zdrsom koles, ki sta pri obeh skuterjih 12-palčni. Izbor 50-kubičnega prisilno zračno hlajenega dvotaktnika (4,2 KM pri Peugeotu, 5 KM pri Kymcu), opremljenega z vso skutersko samodejnostjo (sklopka, brezstopenjski me- njalnik, čok, elektro in nožni zaganjač) in katalizatorjem (ni ne dima ne smradu!), je le začetek, rešitev za strogo mestna prevažanja, prilagoje- na z zakonom omejeni hitro- sti. Tajvanec je živahnejši pri pospeševanju, ima bolj glo- bok zvok in uspešno skriva malo prostornino. Peugeot noče biti športnik, zato se za- dovolji z manj bencina (pov- prečje 4 lit/100 km). Odločitev ali izbor je, tako kot vedno pri sorodnih izdel- kih, prepuščena okusu posa- meznika. Nižja cena bi naj bila prva na spisku Kymcovih vrlin. Mogoče 430.000 tolar- jev, kolikor stane ta skuter, ni tako privlačnih. Preden si premislite, mi verjemite na besedo. Za ta denar dobhe veliko skuterja. Predvsem v dolžino in v velikosti sedeža. Dražji (za 46.000 tolarjev) Peugeot je Evropejec na prvi pogled in bo navdušil ljubite- lje lepih, a hkrati praktičnih stvari. Pomanjkljivost obeh izdelkov je pogonski sklop. Ne zaradi tehničnih napak, ampak zaradi vedenja, da sta bila skuterja prvenstveno na- rejena in prvič pokazana z večjima, močnejšima in varč- nejšima 125-kubičnima štiri- taktnikoma. r .-ii.?^... TEODOR JESIH Kymco koketira z avtomobili: prostor za pločevinko (levo pod krmilom), široka nadzorna plošča vključno z merilni- kom vrtljajev in cenena črna plastika ter dodatna zavorna luč. Motoristom nenavadni sta nizko postavljeni in zložljivi ogledali. Št.41.-14. oktober 1999 46 IZ OTROŠKEGA SVETA STRAŠEM KRATKOHLAČNIKOV Kako se pravilno učimo Zanimanja mlajših otrok je potrebno spodbujati tako, da jim nudimo vedno nove vsebine in nagrajujemo s pohvalami za vse, kar že dobro obvladajo. Pri starej- ših učencih je motivacija za učenje precej odvisna od ci- lja, ki so si ga postavili v prihodnosti. V splošnem v šoli knjige obravnavajo tako, da jemljejo poglavje za poglavjem, iz me- seca v mesec, skozi vse šolsko leto. Preden se začnete učiti novo lekcijo, je najbolje, da pazljivo preberete naslov in uvod, da dobite vtis, o čem se boste sploh učili. Nato prebe- rite celo poglavje, šele nato poskušajte v glavi ali s pomoč- jo beležke izluščiti bistvo. Vsako novo lekcijo je treba trikrat ponoviti. Samo tako ste lahko brez skrbi, da ste si zapomnili vse potrebno. Ponavljanje večje količine gradiva, npr. pred testom ali spraševanjem, je za večino učencev, posebno pa za kam- panjce, pravi pekel. Zdi se jim, da bolj ko berejo in po- navljajo, manj znajo. Zelo so utrujeni. Strah pred neuspe- hom blokira koncentracijo. Potrebno je spremeniti pristop in se izogniti pasti malodušja in dekoncentraci- je. Predvsem je treba znati realno oceniti čas, ki je po- treben za učenje. Pripravite si tabelo, kamor boste vpiso- vali predelano gradivo po dnevih, ki so vam na razpola- go za učenje. Ne pozabite na čas za spanje, hrano in sproš- čanje! Najvažnejše je, da si vnaprej rezervirate čas za odmor, ker ima pretiravanje nasproten učinek. Ne smete pa tudi podcenjevati truda, ki ga morate vložiti v učenje. Razdelite ponavljanje v dve fazi. V prvi se ukvarjajte s celotno učno snovjo, v drugi pa samo z važnejšimi podat- ki. Tako si boste lažje za- pomnili najvažnejše. Ko se vam zdi, da nič več ne znate, je to znak, da ste utrujeni. Napravite premor, nato pa začnite ponavljati ravno to snov, ki je niste znali. LIDIJA SENIČAR Kolesarji v prometu v letih 1990-1998 je na slo- venskih cestah umrlo 25 kole- sarjev-mladostnikov. Samo v Celju je bilo leta 1997 63 pro- metnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji vseh starostnih skupin. Med temi nesrečami je bila tudi ena s smrtnim izidom 67-letne ko- lesarke in devet prometnih ne- sreč s hudo poškodovanimi kolesarji.a V letih 1995-1997 so kot najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč bile osebe stare od 24 do 34 let, najmanj- ši krivci nesreč pa so bili otro- ci od 7 do 14 let. Zmanjšanje števila mrtvih in poškodovanih otrok je re- zultat dolgoročnega dela na področju prometne vzgoje, kjer so učitelji na šolah s sode- lovanjem staršev, Sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu, policije, AMD, ZŠAM in drugih opravili po- membno delo. Seveda pa je vsak kolesar deloma odgovo- ren za prometno varnost. Mo- goče pa bi bilo po cestah lepše potovati s kolesom, če bi voz- niki upoštevali kolesarje kot enakovredne udeležence v prometu. V družbi se moramo opre- deliti, kainam pomeni kole- sarjenje, kakšno vlogo ima pri dnevni migraciji. Predvsem je potrebno določiti, kakšen prometni podsistem bomo razvijali v mestnih središčih. Obvezno je potrebno pri reše- vanju tega problema vključiti naslednje vplive: varovanje okolja, potrebe potnikov, vlo- go prebivalcev v centrih mest in drugo. Kljub vsem vpraša- njem so osnovne smernice ja- sne, in sicer, da v center mesta sodi umirjen promet, kot so kolesarji, pešci in javni mest- ni prevoz. Za vse to se bomo zavzemali mladi bodoči prometni stro- kovnjaki. ANAMARIJA UUBIČ, BOJANA CVETKOVIČ SSPŠ Celje Bogdan Novak pri Mišku Knjižku v tednu otroka so knjižni- čarke Osrednje knjižnice Ce- lje, oddelka za otroke, pova- bile v goste pisatelja Bogdana Novaka. V torek, 5. oktobra, se je srečanja s pisateljem v pravljični sobi Knjižnice pri Mišku Knjižku udeležila sku- pina otrok iz različnih osnov- nih šol. Pisatelj je otrokom pripovedoval dogodivščine iz svojega otroštva in mladosti. Nad njegovim pripovedova- njem so bili mladi obiskoval- ci zelo navdušeni. Pisatelj Bogdan Novak piše tako za odrasle kot za mlade bralce. Slednji ga poznajo predvsem po uspešni zbirki Zvesti prijatelji, ter knjigi z mladostniško - ljubezensko tematiko Ninina pesnika dva. Dogodke svoje mladosti pa je opisal v knjigi Dnevi pod Rožnikom. ML Športni teden v Rovinju Dvaindvajset osmošolcev IV. osnovne šole iz Celja se je udeležilo 1. poletnega športnega tedna Alpe-Jadran v Rovinju od 18. do 25. septembra. Namen srečanja ni bil samo tekmovanje, ampak tudi druženje z učenci iz Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Sodelovalo je trideset šol. Tekmovanja so potekala v odbojki, nogometu, košarki, tenisu, šahu, plavanju in orientaciji. Čeprav naša pričakovanja niso bila velika, smo svojih dobrih rezultatov zelo veseli. V nogometu smo dosegli 9.mesto, v odbojki 13.-16. mesto, štafetnem plavanju 18., orientaciji 7.mesto, še posebno pa sta se izkazala Ana Štiherl z 2. mestom v tenisu in Vito Čuček z nehvaležnim 4. mestom v šahu. Osem dni prijetnega druženja je kar premalo, da bi se spoznah vsi udeleženci, saj nas je bilo skoraj tisoč. Vseeno pa smo skleniU veliko prijateljstev, ki jih nekateri ne bomo nikoh pozabili. ANA JANEŽIČ, IV. OŠ Celje Jesenske radosti v Centru Lena v prodajnem Centru Lena Leveč so pripravili prireditev Jesenske radosti. Namenjena je bila predvsem najmlajšim, zato so se je udeležili tudi otroci iz Vrtca v Petrov^ Skupaj s svojimi vzgojiteljicami so otroci iz višjih skupin izdelovali okrasne predmete naravnih jesenskih materialov, risali na temo jeseni ter pripravili razstavo teh izdelkov.] prodajnem centru so jih pogostili s sladkarijami in sadjem ter jim pripravili degustacijo, polej tega pa so si ogledali različne živali. T. TAVČAI Pošteno smo se spotili Vsako leto nas učitelji že na začetku leta razveselijo s športnim dnem. Letos so se še posebej podvizali in tako smo se že v zadnjih dneh septem- bra pošteno spotili. Letos smo iimeli na izbiro kolesarjenje, atletski troboj, rolanje in pohod. Zanimiva vsebina, primerna za vsako- gar, nam je vrnila voljo in navdušenje do športa, svoje pa je prispevalo tudi sonce, ki nas je ravno prav grelo. Rolarji in rolarke so se (vsi opremljeni s ščitniki) zbrali na naši rolarski stezi za stadio- nom. Najprej malo ogrevanja, nato pa zares. Čez dobre pol ure se je že začelo tekmova- nje... Nevsakdanje akrobaci- je, neizmerna spretnost in po- gum so pričah, da so se prav vsi dobro pripravljali in zato je bila konkurenca še kako huda. Medtem ko so se rolarji za- bavali, pa so se pohodniki po- šteno potili, ko so se vzpenjali na bližnji Brunk, a kot pravi- jo, se je izplačalo, saj so bili bogato nagrajeni s prekrasnim razgledom. Ah, kaj se bodo zgovarjali, saj smo njihov stok, jok in sopenje slišaU ce- lo v Hrastnik, kamor smo od- kolesarili vsi kolesarski nav- dušenci. Pot do Hrastnika je bila prav prijetna - ravno prav dolga in ravno prav se je vzpenjala. »Ta male« je sicer malce zdelova- la, a so potem vsi srečno pris- peh. Na začetku nas je motil strupen veter, ki nam je bičal obraz, tako da na koncu sploh nismo več čutili nosu, da o ušesih sploh ne govorim. A saj veste, vsak trud se izplača, saj je bila potem pot nazaj toliko bolj prijetna. Sonček, polžja vožnja... Na stadionu v Radečah pa je pot lil v potokih. Potekal je namreč atletski troboj, ki je vključeval skok v daljino, met žogice in tek na 60 metrov. 5,1] je odUčno zastopala črnolaa Klavdija Nešič, ki se je povj pela na prvo mesto, na desn strani ob njej je stala Sarj Kolbl, na levici pa Jasmiiu Kobinovič. Med petošolci jf zmagal Jure Kavšek, dobro p; sta se odrezala tudi Tomai Grilc in Aleš Udir. Sedmi ii osmi razred sta se pomerih skupaj. Zmagovalka med de- kleti je postala vsestranska os mošolka Urška Renko, drug« je bila Blažka Zupan, tretja pi Maja Sluga (obe iz sedmegi razreda). Fantje iz osmih past nas letos pustili na cedilu, ss so vsa odličja prepustili mlaj šim in tako je prvo mestc dosegel Bojan Povše, drug( Florjan Skorja in tretje Daraj jan Trbežnik. NINA GOTOVNIK NUŠA MESM 8. C, OŠ Radeft Vizionarji novega tisočletja Do 30. novembra bodo lahko otroci od 8. do 15. leta sodelovali v nagradnem tekmovanju Millennium Drea mers (Vizionarji novega tisočletja), katerega namen je po vsem svetu izbrati in nagraditi 2 tisoč otrok, ki pomagajo drugim in ki s svojimi sposobnostmi spreminjajo svet okoli sebe. Tekmovanje sta pripravili korporacija McDonald's družba Disney v sodelovanju z Unescom. Iz Slovenije bosta izbrana dva tekmovalca, ki se bosta od 8. do 10. maja prihodnje leto v spremstvu staršev udeležila srečanja v Walt Disney Worldu na Floridi. Prijavnice so na voljo v vseh restavracijah McDonald's in.na vseh osnovnih šolah. Zmagovalca bo izbrala petčlanska komisija znanih slovenskih osebnosti. Točkovali bodo ustvar jalnost in izvirnost kandidatov, splošni učinek dosežka i" pozitiven vpliv na skupnost in ljudi. Zdravniška pomoč Naša šola med počitnicami ni imela nobenega miru. Ker bila že stara in pretesna, ji je bila nujno potrebna zdravniŠl^^ pomoč. Tako so po ravnateljevi napotnici prišli k našemu pacientki' šoli zdravniki iz bolnišnice Gradiš iz Celja. Zdravljenje se f pričelo takoj, kljub visokemu snegu, mrazu, dežju. Najprej so povečali pacientkino telo. Prenovili so notranj^ organe, polepšali s številnimi kozmetičarkami tudi zunan!' izgled. Šola, ki je večkrat tožila, kako jo vse to boli, je dobi'^ tudi nova očala, ki se svetijo kot diamanti. Tudi usta so posta'^ večja. Zamenjah so ji pričesko, njena zunanjost je zablestel^^ vsej svoji lepoti. Na vso to lepoto smo ponosni vsi njeni obiskovalci, pa tu*^ občani občine Štore. SARA SIVKA, 3.b, OŠ Štor^ Šf.41.-14.oic«obef 1999 NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU 47 Modni plamen s kapljico krvi Barvni akcenti z ognjeno in krvavo rdečo - del novomodnih vzdušij za sezono jesen/zima 1999/2000 Leto, dve nazaj so bile z jiodnega vidika skrajno ne- primerne, skoraj nedopust- ne kombinacije osnovnih iljlačil v hladnih tonih in detajlov v živih, vročih bar- kah. Letos je tale modni cir- lius doslej veljavna pravila (Icolikič že?) suvereno pre- l(ucnil na glavo in lansiral prav to - druženje močnih, na trenutke celo agresivnih barvnih sestavljank. Vas barvitost nove mode po obdobju »sivomanije« bega? Pomirite se, niste edini. Letoš- njo modo boste preživeli, treba bo le odmisliti vsa pravile »biv- je« barvne modne kombinato- Sivo - rdeč utrinek z modne revije Mojce Beseničar. Foto: Stane Jerko rike. V prvih modnih utrinkih letošnje jesensko-zimske mo- de smo že omenih, da lahko odslej žive barve kombinirate med seboj, jih združujete z nekonvencionalnimi nevtrali in pisanimi vzorci. Da lahko ru- meno postavite ob bok modri, zeleno oranžni, da lahko rdečo povsem mirno združujete s škrlatno... in pri vsem tem se- veda ne pozabite uživad! Ste zasledili v tem nasvetu drobec ironije? No, potem se pač ravnajte po načelu »nobe- na juha se ne poje tako vro- ča...« Namreč, iz slehernega, na prvi pogled še tako pri- smuknjenega trenda, se lah- ko z malce volje izlušči vsaj kakšna uporabna izpeljanka. Barvna injekcija Dolgočasen zehljaj ob pogle- du na obstoječo garderobo? Pomagala bo osvežujoča barv- na injekcija! Kot denimo da- našnja ideja: iz lanske, predlan- ske ali pa tudi čisto nove letoš- nje sivo-rjave garderobe ustva- rite s pomočjo drobnih detajlov in modnih dodatkov povsem nov, atraktiven in zelo trendov- ski videz. Seveda niso d akce- soarji kar tako - po zaslugi ognjeno in krvavo rdeče barve delujejo kot nagajivi modni plamenčki in strastne kapljice krvi... Vam je všeč? Če se vam usta ob pogledu na vašo obstoječo garderobo samodejno raztegnejo v zdol- gočasen zehljaj, si torej pri- voščite nekaj poživljajočih barvnih injekcij! Ko se odpravite v trgovine po nakupih, si privoščite ne- Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK kaj užitka s pomerjanjem rdeče-oranžnih čevljev, usnje- nih ali volnenih rokavic, no- gavic, toplega šala, pasu ali krznene boe, s katero zakrije- te malce manj moden ovrat- nik starega oblačila. Še eno prednost tele mod- ne muhice bi bilo modro omeniti - namenjena je tudi nemanekenskim postavam, v skromnejših barvnih odmer- kih pa tudi starejšim rojstnim letnicam! In nenazadnje - da ne boste dobili vtisa, kako se te spre- membe dogajajo le v daljnem tujem modnem svetu... Pred dnevi je bila v ljubljanski Mestni galeriji že tradicional- na modna revija akademske slikarke in modne oblikoval- ke Mojce Beseničar, na kate- ri je predstavila svoja modna videnja za letošnjo hladno se- zono. Ta odhčna kreatorka je ena redkih na Slovenskem, ki pri svojem ustvarjanju upo- števa dejstvo, da moda ni le za mlada in vitka dekleta. NATEČAJ MLADIH KREATORSKIH TALENTOV Podaljšan do konca leto! Ker so vaše risbe, dragi mladi modni navdušenci, začele množično prihajati na naš naslov šele po polet- nih počitnicah, smo se odlo- čili, da Natečaj mladih krea- torskih talentov podaljšamo do konca leta. Torej, pridno nam še naprej pošiljajte svoje modne vizije - vsi, ki ste mladi od 15-25 let, ne glede na poklic oziroma smer šolanja. Skice z idejami, kako bi želeli bid oblečeni sami oziroma vaši sovrstniki, pošljite v poljubni barvni teh- niki na belem papirju v ured- ništvo NT&RC, Prešernova 19, Celje. Najbolj inovativne (za- želene so tudi zamisli za pre- delavo starih oblačil) skice bomo objavih, najboljšim pa ob koncu leta podelili tudi praktične nagrade. Suzana Košir iz Škofje vasi, dijakinja 3. letnika ljubljan- ske šole za oblikovanje in fo- tografijo, je avtorica izvirne ideje za predelavo starih kav- bojk. Spodnji del hlačnic odrežemo, iz njih ukrojimo rokave, jih prišijemo na mi- kro korzet in atraktiven, trendovski komplet je naredi Nagradno vprasan|e olctobra: SLOG ROMANTIČNIH, S KRZNOM OBROBUENIH OBLAČIL JE DOBIL IME PO JUNAKINJI SLAVNEGA ROMANA: a) Ani Karenini; b) Lauri Ashley. St. 41.. 14. oktober 1999 48 KRONIKA S CEUSKEGA NOVI TEDNIK Hrasteljiv bavarskem stilu Za pivo skrbi Pivovarna Laško, za cvetje Tonček Vodišek - Brez bratov Urankar v avli laškega kulturnega centra že dolgo ni bilo tolik- šne gneče kot minuli petek, ob praznovanju dvajsete ob- letnice Območne obrtne zbornice Laško. Čeprav so obrtniki znani kot ljudje, ki se jim nenehno mudi, so mnogi ob dobri hrani in še boljši rujni kapljici dočakali zgodnje jutro naslednjega dne, kar nekaj pa jih je vese- lo in glasno družbo zapustilo že kmalu po zaključku urad- nega programa, v katerem so nadvse blesteli mladci krš- kega Big banda. Med tistimi, ki so svojim stanovskih kolegom namenili bolj malo pozornosti, je bil tudi bivši laški župan in tre- nutni državni poslanec Peter Hrastelj, ki pa se z obrtjo, odkar si služi plačo v politiki, ukvarja na drugačen način. Mizarstvo, ki ga je nasledil od očeta Petra, je prepustil sinu, prav tako Petru. Petri Hrastelji so tako že sedemdeset let glavni v mestu, mimogrede, eden prvih avtomobilov, ki so vozili po laških uHcah, je bil njihov, poslanec Peter pa je zadnje čase tudi prvi nad me- stom. Na eni najlepših lokacij v Laškem si je zgradil novo domovanje v bavarskem stilu. Namesto Pivovarne Laško, ki ji je neuspešno poskušal pro- dati svojo staro hišo, bo imel sedaj za soseda najbolj pro- dornega laškega podjetnika Rada Hrastnika, lastnika podjetja Paron. Zanimivo je, da križe in te- ž ave samostojnega podjetniš- tva zelo dobro pozna tudi se- danji laški župan Jože Rajh, ki ima na Trubarjevi ulici dru- žinsko trgovinico Ježek. Raj- hu v Laškem mnogi zamerijo, ker je z občinskega službene- ga avta umaknil tablico z napi- som »Laško«, s katero je mesto v času svojega mandata pro- moviral Peter Hrastelj. Sedanji župan se je na petkovi zabavi očitno dobro počutil, saj mu nasmešek kar ni hotel zginiti z obraza. Bi pa gotovo bil dele- žen kakšnega grdega pogleda, če bi navzoča druščina vedela, da je bilo opravičilo, izrečeno za govorniškim odrom, češ da zbornici ob jubileju ne more podeliti občinskega priznanja, ker je občinski svet odlok o tem sprejel šele na predzadnji seji, čisto sprenevedanje. Predzadnja seja je bila namreč že pred skoraj štirimi meseci. Zbornica je ob jubileju po- delila cel kup priznanj, največ pohval pa so bili deležni tisti njeni člani, ki so medtem, ko so se v dvorani odvijale proto- kolarne zadeve, pogrnili mize v avli in nanje postavili naj- boljše, kar premorejo kuhinje njihovih gostinskih lokalov. Izbirčneži jn dlakocepci bi si- cer lahko rekli, da je bilo pre- malo domačega - izjema je bil Nande Strnad iz Radeč z do- mačimi kolinami in vinom, vendar na koncu na mizah ni ostalo veliko. Med gostinci je tudi v kulturnem centru ble- stela Anica Aškerc, ki vodi vse niti (zadnje čase ji je v veliko pomoč tudi najstarejši sin Jože) v treh najbolj emi- nentnih laških lokalih - v hote- lih Hum in Savinja ter na Gra- du Tabor. Aškerčevo sta sko- paj popolnoma uničili obe zadnji poplavi, vendar se gos- pa ne da. Med podjetniki je blestel tudi Franc Camloh, ki v obrti - ukvarja se s prevozništvom in gostinstvom - vztraja že dvajset let. Očitno mu gre ze- lo dobro, saj ga ljudski glas uvršča za tretjega »najtežje- ga« obrtnika v Laškem. Prvi dve mesti še vedno suvereno obvladujeta brata Pavel in Drago Urankar, ki pa se pet- kove slovesnosti nista udele- žila. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Čeprav Anica Aškerc, ki stajo v svojo sredino vzela član upravnega odbora Območne obrtne zbornice Celje Janez Marin (levo] in Anton Vodišek (desno), po rodu ni iz Laškega, je gotovo ena najbolj znanih Laščank. Med Laščani pa je gotovo med najboij priljubljenimi prav Anton Vodišek, kije bolj kot lastnik podjetja za knjigovodske storitve znan po neizmerni ljubezni do cvetja. Zato niti ne čudi, da je v mestu predsednik hortikultumega društva in tisti človek, brez katerega bi bila prireditev Pivo i« cvetje samo Pivo. , ' Nande Strnad (levo) iz Hotemeža pri Radečah uspešno nadaljuje gostilniško tradicijo svojih prednikov. Z Milanom Vodiškom (desno) iz Zidanega Mosta, ki se od lani ukvarja le še s kovinsko galanterijo in vodenjem krajevne skupnosti (pred tem je imel še dve trgovini, bil pa je tudi občinski svetnik), sodita med tisto maloštevilno druščino obrtnikov takratne občine Laško, ki se je včasih redno sestajala v gostilni Šuhel, in pred dvajsetimi leti sklenila, da bo ustanovila lastno združenje. Nande Strnad, ki bo svojevrstni jubilej praznoval tudi v svoji gostilni, saj bo letos že dvajseto leto zapored pripravil teden domačih kolin, je bil prvi predsednik obrtnega združenja, Milan Vodišek pa član izvršilnega odbora. j Št. 41.-14. oktober 199^