'Piifcinina |iln.e&ua v gotovini.
IZHAJA \ SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
(Jena posamezni številki Din 1’5U.
r^aaossmaa »ijmatravmca.#'
TRGOVSKI UST
Časopis 25£& trgovino, Irtdostrljo in obrt.
■BMMMNHRagnc*' •«.- aor K.vsv&nusst&u&jv
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za */2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552.
TRGOVSKI LIST, 6. julija 1920.	Telefon	št.	552.
.[Tr| IM , m .|..i i| m,, nn llWllnlTfnnTlRrr“>-TTTr - r-nnmiit ;» rvnnrnTr-in ti rmrr~Tiiwnn mi i ii n tii i u m iurrn mr n
ŠTEV. 77.
Zaključitev VI. Ljubljanskega semnja.
Včeraj popoldne se je zaključil letošnji veliki semenj. Nimamo še točnih oficielnih podatkov na razpolago, da bi mogli že danes na podlagi številk dokazati, da je dosegel naš semenj poleg neprecenljivih moralnih uspehov, ki So v korist, kakor splošno celokupnemu narodnemu gospodarstvu, tako zlasti industrijalni in obrtni delavnosti Slovenije, tudi neposredne velike gmotne uspehe za posameznike. Toda že danes smemo smelo trditi, da je letošnji semenj izpolnil svojo nalogo v vsakem oziru dobro, in vpoštevaje težko gospodarsko krizo, celo odlično.
Splošni vtis, ki si ga dobil pri večkratnem posetu semnja, je bil vsekakor znatno boljši, nego ga nam je pustila lanskoletna prireditev in to tako glede števila obiskovalcev, kakor tudi, vsaj pri površnem pregledu, glede sklenjenih kupčij.
Prav dobre uspehe je dosegla pohištvena industrija, ki se je letos ta-korekoč prvič pokazala na semnju. Skoro vse garniture so bile že prve dni razprodane. Domače mizarsko delo je želo splošno pohvalo. Ena sama garnitura je bila dvajsetkrat razprodana. Skoro vsi razstavljalci so dobili nekaj naročil, tako da je semenj prinesel domači pohištveni industriji prav lepe koristi. Upajmo, da prodre glas o odlični kvaliteti našega dela, predvsem pa o nizkih cenah po celi naši državi, saj so bile mnoge garniture prodane izven Slovenije, v Beograd itd., kar je izrednega pomena za propagando našega ga pomena za propagando našega dela. Gledati je treba, da se udeležba te panoge na našem semnju izpopolni tako, da bo vsaj deloma odgovarjala stopnji, ki jo ta panoga faktično zavzema v našem gospodarstvu.
Razveseljive uspehe je beležiti tudi glede čevljarske industrije. Solidna, pri tem pa tudi elegantna in najfinejša obutev domačih tovarn je prišla na semnju do veljave in našla obilo povpraševanja.
Znatni so bili tudi sklepi strojne industrije, zlasti kar se tiče strojev za obdelovanje lesa.
Zdi se pa, da je na letošnjem semnju najboljše zaključila avtomobilna industrija. Razstavljeni vozovi mnogokrat razprodani, naročila znatna.
Sicer pa se nad tem ni niti čuditi, saj je bila ta stroka na sejmu izredno dobro zastopana. Vozovi vseh tipov, od najtežjega tovornega, do najele-gantnejših, lahkih, vsega je bilo na razpolago.
Posebno pozornost je na semnju vzbujala razstava Srednje tehnične šole. Ideja, da se dovršena dela te šole razstavijo na semnju, zasluži vse pohvale, kajti tako smo dali priliko tisočem in tisočem, da so si ogledali uspehe, kakor jih ne bo dosegel še dolgo prav nobeden zavod v državi in ki so v čast šoli in v ponos celi Sloveniji!
Smelo smemo trditi, da je sistematično in intenzivno delo velesejmske uprave, predvsem predsednika g. F. Bonača, ravnatelja g. Milana Dularja in tajnika g. E. Zoisa prišlo komaj letos do polne veljave, ker je letošnja prireditev pokazala, da je ljubljanski velesemenj premostil vse težave, gmotne in moralne, ter dosegel trdno, zavidljivo pozicijo med Prvimi mednarodnimi semnji. K naravni legi Ljubljane na križišču naj-
važnejših cest, je pripomoglo vztrajno, smotreno delo odličnih organizatorjev, da je dobil ljubljanski velesemenj med domačimi in inozemskimi interesenti glas največjega in najugodnejšega tržišča za Balkan in ta svoj glas si bo znala ta naša institucija tudi ohraniti in okrepiti!
■nBaBBMUEHMK&m
štiridesetletnica Obrtne zadruge v Rogatcu.
Logaško obrtništvo je praznovalo v nedeljo 4. t. m. redek jubilej, štiridesetletnico obstoja svoje obrtne zadruge. Na zborovanje, ki se je vršilo popoldne v dvorani Kramarjeve restavracije, so prihiteli tudi številni ugledni gostje, med temi zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ter zastopniki Zveze obrtnih zadrug iz Ljubljane, z Gorenjske in Dolenjske. Po pozdravnem nagovoru načelnika g. Igliča in čestitkah nekaterih obrtniških delegatov je podal g. Petkovšek pregled o delovanju zadruge. Za njim je predaval zastopnik Zbornice gosp. dr. Pretnar o pomenu in gospodarskem položaju obrtništva. Načelnik Zveze obrtnih zadrug gosp. Eng. Fran-c h e t t i je govoril o potrebi po-vzdige strokovnega nivoja in poživitve stanovske zavednosti obrtništva. Ob zaključku lepo uspelega zborovanja se je sklenilo, izraziti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ter Zvezi obrtnih zadrug polno priznanje in toplo zahvalo za uspešno delovanje v interesu obrtnega stanu. Jubilejna prireditev se je zaključila z animirano veselico.
Udeleženci popoldanskega slavnostnega zborovanja so z nevoljo ugotovili, da lokalna obrtna oblast kljub obvestilu za to obrtniško prireditev ni pokazala toliko interesa, da bi poslala na zborovanje svojega zastopnika. Ni čuda, če take obrtne oblasti potem tudi ne kažejo nikakega razumevanja in poznavanja obrtniških teženj.
Delovanje »Zveze trgovskih gremijev«.
Iz poročila tajnika g. I. Mohoriča na občnem zboru Zveze v Kranju 28. junija t. 1.
(Nadaljevanje.)
S o c i j a 1 n o p o 1 i t i č n e zadeve.
V socialnopolitičnem oziru je omeniti predvsem^novo naredbo ministra za socijalno politiko glede pokojninskega zavarovanja. Uvedba starostnega in invaliditetnega zavarovanja, ki je imela stopiti že s 1. julijem lanskega leta v veljavo, je začasno odložena. Tudi se bližamo k temu, da bo v kratkem ugodeno naši resoluciji glede revizije nezgodne razvrstitve nekaterih gospodarskih panog, ki je bila sprejeta že pred štirimi leti na občnem zboru v Celju. Trgovska bolniška in podporna blagajna posluje zelo zadovoljivo in je imela koncem maja tekočega leta 4363 članov, od tega pripade na moške 2648 in 1715 ženskih članic. Od moških članov je 409 vajencev in 1368 trgovskih sotrudnikov in poslovodij, dočim odpade na uradništvo denarnih zavodov in ostale zavarovance 871. Med ženskimi zavarovankami je 241 vajenk, 964 prodajalk in poslovod-kinj in 510 ostalih zavarovank. Kolikega pomena je ta važna socijalna institucija za trgovski naraščaj, zadostuje, če navedem samo eno številko. Trgovska bolniška blagajna je izplačala v toku treh in pol let svojega obstoja od 1. junija 1922 do konca leta 1925. 5,541.336 Din bolniških stroškov, od česar pripade 2,180.000 Din na zdravniške stroške, 1,190.000 Din na hranarino in 970.000 Din na zdravila ter 675.000 Din na bolnice. Ostanek pripada na porodniške stroške in dajatve. V spričo teh dejstev moramo kot stanovska organizacija poudariti le našo že opetovano izraženo zahtevo, da mora ostati ta važna institucija še v naprej ohranjena našemu trgovskemu naraščaju kot samostojna ustanova.
Strokovno šolstvo.
Veliko breme za strokovne korporacije predstavljajo vzdrževalni prispevki za nadaljevalne šole. V preteklem
ZADNJI DOGODKI V LANJŠAH.
V Lanišah pod Ljubljano so posestniki s silo preprečili transferiranje živine, zarubljene za poravnavo zaostale dohodnine. Iz.terjevalni organi so šele z orožniško asistenco mogli izvesti uradno poslovanje. — Te dogodke smatramo za elementaren izbruh ljudskega mišljenja v Sloveniji o dohodnini. Naše prebivalstvo smatra dohodnino od nekdaj za krivičen davek. O dohodku v smislu davčnega zakona ima popolnoma napačne pojme. Splošno se smatra za dohodek le to, kar davčnemu zavezancu ostane. Neštetokrat se dogaja pri davčnih oblastvih, ko prihajajo kmetje napovedovati svoje dohodke, da odločno zanikajo vsak dohodek, češ, še dolg sem moral napraviti ali živino odprodati, da sem mogel živeti. Če se preprostemu človeku še na tako poljuden način tolmači pojem dohodka, je brezuspešno. Nikakor mu ne gre v glavo, da je dohodek tudi to, kar porabi za živež, obleko, odplačilo dolgov itd. Le kdor v tej smeri pozna dušo in mišljenje našega ljudstva, le ta more pojmiti, da so bili dogodki v Lanišah mogoči. — Ti dogodki so ekscesi pri p ros tega človeka, ki daje duška svojemu mišljenju in svojim protestom tudi z brahijalno silo. Ekscesi niso bili toliko naperjeni proti uradnim organom in orožnikom, kakor proti dohodnini in če tudi namišljeni krivici, katero jim povzroča izterjevanje
po njihovih pojmih krivičnega in neupravičenega davka.
Dogodki v Lanišah naj bi dali našim odločilnim faktorjem misliti, da naše ljudstvo še ni zrelo za pobiranje dohodninskega davka, ker se mu upira z vsemi dopustnimi in tudi nedopustnimi sredstvi, plačuje pa brez posebnega odpora donosne davke. Z izenačenim davčnim zakonom hoče finančna uprava uveljaviti tudi nadalje dohodnino po našem vzorcu za vso državo. Dogodki v Lanišah z očitno ostjo proti dohodnini dajejo našim narodnim poslancem zadosti opore, da jih postavijo svojim srbskim tovarišem ,za svarilen vzgled mišljenja pripro-stih ljudi o tem davku. Dolžnost naših narodnih poslancev je, če hočejo upoštevati voljo prebivalstva, da se z vso silo upro uveljavljenju dohodnine v novem zakonu.
Carinski prejemki v prvih desetih dneh meseca junija t. 1. V prvih desetih dneh meseca junija t. 1. so carinarnice v naši državi pobrale 46,974.875 Din carine. Pobralo se je v območju centralne blagajne v Beogradu 12.2, v Zagrebu 11.1, v Novem Sadu 7.9, v Ljubljani 3.6, v Mariboru 3, v Splitu 2.3, v Skoplju 2.4, v Sušaku 1.1 in v Dubrovniku 3 milijone dinarjev. Od 1. aprila do 10. junija t. 1. so carinarnice v celoti pobrale 361 milijonov dinarjev carine.
letu je obstojalo v Sloveniji deset trgovskih nadaljevalnih šol, katere je obiskovalo skupno 515 trgovskih vajencev. Od tega jih odpade na nadaljevalno šolo Brežice 23, Kranj 50, Ptuj 45, Sevnica 16, Slov. Bistrica 64, Slovenjgradec 26, Ljubljana 319, Celje 95, Maribor 160, Šoštanj 17.
Splošne obrtno nadaljevalne šole je obiskovalo skupno 211 trgovskih vajencev, dočim 674 vajencev sploh n i obiskovalo nikake šole, ker se nahajajo v krajih, kjer ne obstojajo niti skupne niti trgovsko nadaljevalne šole. Ta statistika nam je dovolj jasen dokaz, da razmere strokovnega pouka nikakor še niso zadovoljive. Tudi ne odgovarja učni program niti trgovskih, še manj pa splošnih nadaljevalnih šol potrebam strokovne izobrazbe naraščaja, ki ima računati v bodoče z mnogo jačjo konkurenco tu- in inozemstva in težko ekzistenčno borbo. Zato ostane vprašanje vzgoje vajenštva v trgovskih strokah še vedno pereče in mu bo treba še vnaprej posvečati posebno pažnjo.
Tekom lanskega leta se je pokreni-lo tudi vprašanje ureditve številčnega razmerja vajencev pri posameznih obratih. Za pregled položaja nam lahko služi evidenčna statistika okrožnega urada za bolniško zavarovanje, po kateri je bilo po posameznih poslovalnicah zavarovano sledeče število vajencev: n£ Jesenicah 59 vajencev pri 39 učnih gospodarjih; v Kamniku 27 vajencev (20 učnih gospodarjev); v Kočevju 44 vajencev (38 učnih gospodarjev; v Kranju 86 vajencev (60 učnih gospodarjev; v Krškem 157 vajencev (91 uč. gospodarjev); v Ljubljani 203 vajenci (140 učnih gospodarjev); v Logatcu 29 vajencev (22 učnih gospodarjev); v Novem mestu 75 vajencev (54 učnih gospodarjev); v Tržiču 13 vajencev (12 gospodarjev); v Celju 120 vajencev (82 učnih gospodarjev); v Konjicah 65 vajencev (44 učnih gospodarjev); v Murski Soboti 67 vajencev (50 učnih gospodarjev); v Slovenjgradcu 56 vajencev (31 učnih gospodarjev); v Zagorju 71 vajencev (45 učnih gospodarjev); v Gor. Radgoni 51 vajencev (31 učnih gospodarjev); v Mariboru 144 vajencev (92 učnih gospodarjev), v Ptuju 88 vajencev (66 učnih gospodarjev; v Šoštanju 45 vajencev (33 učnih gospodarjev). — Po teh podatkih razmerje ni neugodno.
Državne trgovske šole.
Frekvenca v dvorazrednih državnih trgovskih šolah je razvidna iz sledeče statistike:
Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je bil obisk v tekočem šolskem letu naslednji: I. možki letnik 31, I. ženski letnik 74; II. možki letnik 28, II. ženski letnik 69.
Na dvorazredni trgovski šoli v Celju: I. možki letnik 7, I. ženski letnik 18; II. možki letnik 15, II. ženski letnik 46.
Podatke o trgovski šoli v Mariboru bomo objavili naknadno. Istotako o trgovski akademiji v Ljubljani. Iz gornjih številk vidimo veliko nesorazmernost med možkim in ženskim obiskom strokovnih šol tako, da je n. pr. v Celju število ženskih skoraj trikratno napram številu možkih. Vsi zavodi se pritožujejo nad nezadostnimi krediti za materijalne izdatke. Ker se je z zadnjim dvanajstinskim zakonom posreči-
Stran 2.
Štev. 77.
lo doseči ustanovitev posebnega oddelka za strokovno šolstvo v ministrstvu trgovine in industrije, katerega načelnik je pred par meseci tudi informativno že nadzoroval vse naše zavode, da se na licu mesta prepriča o težkočah in neprilikah, s katerimi se bori naše strokovno šolstvo, smatramo, da smo upravičeni izraziti nado, da se bodo razmere v tem oziru polagoma vendarle začele zboljševati.
Vzdrževanje strokovnih šol.
Naše trgovsko nadaljevalno šolstvo, ki je eden glavnih temeljev uspešne strokovne izobrazbe našega trgovskega naraščaja, kaže po prevratu znaten napredek v notranji preureditvi, številu obiska in učnem uspehu. Nadaljnje uspevanje in napredovanje tega šolstva pa ogroža vprašanje kritja vzdrževalnih stroškov. Ti stroški, ki bi jih morala nositi po zakonitih predpisih država do polovice, padajo pretežno na breme trgovskih gremijev in zadrug, odnosno učnih gospodarjev in vajencev.
Splošno sedanjo sliko tega šolstva nam kažejo naslednji statistični podatki za prešlo leto 1925/26.
Stroški vzdržavanja trgovskih nadaljevalnih šol so bili preračunani na 300.000 Din (301.837).
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prispevala 14.900 Din. Državna podpora je znašala 30.000 Din, torej eno petino tega kar bi bila morala po zakonitih predpisih. Vse drugo, torej okroglo 250.000 Din preračunanih stroškov je padlo v breme trgovskih gremijev, odnosno njihovih članov in vajencev.
Pereča točka proračunov so učiteljski honorarji. Ti so v prošlem letu znašali pretežno 20 in 25 Din od ure. Dosegli pa so tudi 30 Din. Postavka za honorarje je tako visoka, da se nanjo mora računati najmanj dve tretjini vseh izdatkov.
Številne akcije in intervencije trgovskih organizacij, osobito Zveze trgovskih gremijev in Zbornice, pokre-njene v zadnjih letih, osobito v lanskem in letošnjem letu pri lokalnih oblastvih, ministrstvu za trgovino in industrijo in poslanskih klubih, so v glavnem šle za tem, da se izposluje višji prispevek države. Skušalo se je tudi omiliti nevzdržni finančni položaj s pritiskom na honorarje, ki vsekakor znatno presegajo upravičeno višino. Saj se je v 1. 1920 plačevalo po 2 Din 50 par od ure, po državnih šolah pa znaša honorar od ure za učitelja 14, za profesorja pa 20 dinarjev.
Uspeh akcij za zvišanje državne podpore kažejo naslednji podatki: Država je dovolila našim trgovsko nadaljevalnim šolam 1. 1920/21 35.000 Din, enako za leto 1921/22; za leto 1922/23 in 1923/24 niso dobile ničesar, v letu 1924/25, lansko in letošnje leto pa samo 30.000 Din. Dočim vzdrževalni stroški od leta do leta rastejo, tako da so se samo v zadnjih treh letih podvojili, se prispevki države krčijo.
Kot pokrajina, ki je na obrt in trgovino v toliki meri navezana, ki ima radi svojega razvitega gospodarstva tudi brezdVoma povečano potrebo po strokovnem šolstvu in ki plačuje razmeroma več davkov kakor druge pokrajine naše države, pa moramo obsojati zapostavljanje naše pokrajine pri podeljevanju državne podpore za naše trgovsko nadaljevalno šolstvo. Ako se votira za obrtne in trgovsko nadaljevalne in podobne strokovne šole v Srbiji in Črni gori nad 6,000.000 dinarjev', ako se daje Vojvodini, ki ima kakih 80 takih šol, za njihovo vzdrževanje okrog 700.000 Din, potem je neopravičljivo, da se za naše obrtno in trgovsko nadaljevalne šole, ki jih imamo 73, daje vsega samo 190.000 Din, od česar odpade na 10 naših trgovskih nadaljevalnih šol samo borih 30.000 dinarjev.
- Naša zahteva je, da vlada prispeva vsaj polovico kritja za vzdrževalne stroške naših trgovsko nadaljevalnih šol, t. j. vsaj letno 150.000 Din. Odbori trgovskih nadaljevalnih šol pa imajo delovati na to, da se s primerno redukcijo nesorazmerno visokih izdatkov za honorarje znižajo preveliki stroški vzdrževanja. .Na ta način bomo
uspeli, da rešimo ugodno vprašanje vzdrževanja teli šol in s tem tudi vprašanje uspešne strokovne izobrazbe našega trgovskega naraščaja.
(Dalje prihodnjič.)
Kaj spada v službena spričevala po zakonu o trgovinskih pomočnikih.
(Iz sodne prakse.)
Po službeni pogodbi je bil tožitelj nameščen pri toženki kot tehnični vodja in obratni inžener. Ko je službeno razmerje prenehalo, je toženka tožitelju v tem smislu izdala spričevalo o trajanju in načinu njegove službe pri njej. Tožitelj se pa glede označbe načina njegovega službovanja ni zadovoljil s tem spričevalom, marveč zahteva, naj mu toženka tudi še potrdi, da (je deloval tudi kot prokurist, da se je z uspehom konstruktivno udejstvoval pri tehničnem preustroju tvorniškega obrata in da je spravil pri podjetju v obrat dve lastni tehnični iznajdbi. Ker je bila tehnična oprema to-ženkinega podjetja nepopolna in nesposobna za uspešno obratovanje, je moral tožitelj te tehnične naprave rekonstruirati po boljših proizvajalnih načelih, deloma pa popoluoma odstraniti kot nerabne in jih nadomestiti z novimi, po njem samem konstruiranimi tehničnimi napravami. Tudi je prepustil za dobo svojega službovanja toženki dve svoji tehnični iznajdbi za boljšo izdelavo tvornič-nih proizvodov, ki jih je toženka res prevzela v obrat v svojem podjetju. Tako se njegovo službovanje izdatno razločuje in odlikuje od načina zaposlitve, kakršno običajno velja za tehničnega vodjo in obratnega inženerja takega podjetja in se torej mora izraziti tudi v službenem spričevalu.
Toženka je pripravljena, potrditi, da je bil tožitelj res prokurist, ker je bil pooblaščen, da skupno z enim upravnim svetnikom podpisuje njeno firmo per procura, ostalemu tožbenemu zahtevku se pa upira. — Po službeni pogodbi je bil tožitelj obvezan, da posveti njenemu podjetju ves svoj delovni čas in vso svojo delovno moč in sposobnost. Glavna in redna njegova zaposlitev je bilo tehnično vodstvo podjetja. Tožitelj ni skonstruiral nobenih novih strojev, marveč je le delavnico nekoliko preuredil in nekaj strojev popravil. Začel je sicer tudi neke stroje prenavljali, pa ni ničesar dokončal; nekaj strojev je celo pokvaril. Toda tudi popravila niso uspela, tako da njegovo konstruktivno udejstvovanje ni doseglo pogojenega uspeha. Sicer je pa bila njegova stvar kot tehničnega vodje, da jo podvzel spremembe in dopolnitve pri tehničnih napravah po svojem osebnem znanju, svojih zmožnostih in izkušnjah, in je bila torej to le njegova dolžnost kot tehničnega vodje. — Res je, da je spravil v njenem podjetju dve lastni tehnični iznajdbi v obrat in jih prepustil njej v uporabo. Toda to niso niti ni kake izvirne iznajdbe; tudi se niso nikakor ne obnesle, tako da niso imele nobene vloge v podjetju, a ji je tožitelj s poskusi s temi svojimi patenti napravil celo precej škode. Dala mu je ti iznajdbi zopet na razpolago, ko ise je službeno razmerje prenehalo.
Pravdno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo glede prokure in glede tehničnih iznajdb, zavrnilo pa glede konstruktivnega udejstvovanja pri tehničnem preustroju tvorniškega obrata. — Zahteva, naj se v spričevalu označi njegovo delovanje kot prokurista, je utemeljena z ozirom na izdano mu pooblastilo, da sme per procura podpisovati tožen-kino firmo, in je tudi po toženki pripo-znana. — Tehnični iznajdbi sta bili nesporno dejanski v uporabi pri toženki-nam podjetju in ena izmed njih je še v uporabi. Priča V. sicer trdi, da je njegova zasluga, da je prišlo do teh iznajdb, na katerih je tožitelj le nekaj nebistvenega spremenil. Priča P. tudi trdi, da sta obe iznajdbi take vrste, da ne značita napredka, a prizna vendar, da obe iznajdbi funkcijonirata. Po izpovedbi inž. B.-ja pa sta obe iznajdbi patentirani in značita napredek proti prejšnjemu sistemu, ki se je uporabljal v tvornici tožene stranke. Obe iznajdbi je šteti za tožnikovo duševno last, ki je služila toženkine-mu obratu. Če je spoznal 'patentni urad iznajdbi za vredni, da se patentirata, se
mora vzeti njih uporaba v toženkinem obratu kot tožnikovo delo, ki presega delokrog tehničnega vodje in obratnega inženerja, in ima tožnik pravico zahtevati, da se to delo v službenem spričevalu potrdi. Tega se je toženka sama zavedala, ker je v posebnem dopisu potrdila tožniku uporabo obeh iznajdb. V zmoti je pa toženka, če misli, da je s tem Pismom zadostila obveznosti po § 39. zakona o trgovinskih pomočnikih. Tožnik ima pravico zahtevati, da je vse, kar spada v službeno spričevalo, obseženo v enotnem pismenem spričevalu, m se mu ni treba zadovoljiti z naknadnimi dostavki ali posebnimi dopisi. — Neutemeljena pa tožnikova zahteva, naj se v spričevalu izrečno potrdi, da je on tvorniški obrat tehnično preustrojil in dosegel s svojimi konstrukcijami uspehe za podjetje. Izpovedbe prič so v tem oziru različne, pač po njih'različni strokovni spremi — nekaj jih trdi, da je tožnik vso tvor-nico preuredil in dal celo vrsto strojev predelati ali celo na novo napraviti; drugi — inženerski strokovnjaki trdijo, da je tožnik dal posamezne stroje popraviti ali na novo po starih modelih napraviti, da je v splošnem iste stroje uporabljal, ki jih je oib vstopu v 'službo že našel, kakršni so v* rabi tudi v drugih tovarnah te stroke, le da je del teh strojev celo že zastarel. 'Sicer pa gotovo spada v delokrog tehničnega vodje in obratnega inženerja, da skrbi za to, da se nerabni stroji nadomestijo, a manjkajoči nabavijo bodisi z naročili ali z izdelavo v lastni delavnici, kakor v tem primeru. Njegovo delovanje se ne sme omejiti samo na nadziranje obrata, temveč je njegova dolžnost 'skrbeti, da postane obrat tehnično in ekonomsko uspešnejši, in da uporabi v to svrho vse novejše iznajdbe. Po pričevanju inž. R. pa je toženkina tvornica tehnično celo zaostala in ni moči govoriti o uspešnem konstruktivnem tožnikovem delu.
Prizivno sodišče je potrdilo zavrnitev tožbenega zahtevka glede konstruktivnega delovanja tožnika, zavrnilo pa tudi zahtevek glede iznajdb. — Po določbi § 39. zakona o trg. pom. mora ob koncu službenega razmerja službodajalec izdati službojenialcu na .zahtevo spričevalo v času in načinu službenega opravila. Po službeni pogodbi je bil tožnik nameščen kot tehnični vodja in obratni inžener, in kot tak obvezan, da posveti ves delovni čas in vso svojo delovno moč izključno v toženkinemu podjetju. V pogodbi je tudi še dogovorjeno, da mora tožnik morebitne iznajdbe na polju proizvodnje dotičnih predmetov, ki so sposobne za patent, prepustiti podjetju, dokler se nahaja v njegovi službi. Ce je torej tožnik v dobi svojega službovanja pri toženem podjetju napravil dve iznajdbi, ni bila to njegova redna zaposlitev, ampak njegovo postransko opravilo, ker je bil postavljen za tehničnega vodjo in obratnega inženerja, ne pa za to, da se bavi z iznajdbami. Taka posebna opravila torej ne spadajo k redni zaposlitvi in torej tudi ne spadajo v službeno spričevalo. Po isti točki službene pogodbe je bil tožnik obvezan, da prepusti morebitne iznajdbe toženki. Taka prepustitev sama pa sploh ne spada pod pojem službenega opravila in je bil v to po pogodbi posebej obvezan. Da je spravil ti iznajdbi pri toženki v obrat, je pa dotično delo spadalo itak v njegov delokrog tehničnega vodje. Ne more torej biti predmet potrdila v službenem spričevalu opazka, da je tožnik spravil ti dve iznajdbi v obrat pri toženkinem podjetju in da so služile izdelavi dotičnih tvornič-nih proizvodov.
Revizijsko 'šodišče reviziji ni ugodilo. — Po izpodbijani sodbi je bil tožitelj v toženkinem podjetju s službeno pogodbo nameščen kot tehnični vodja in obratni inžener in je bil kot tak obvezan, da posveti ves delovni čas in vso svojo delovno moč izključno le podjetju. V 7. točki te pogodbe je bilo še dogovorjeno, da mora tožitelj morebitne svoje patenta zmožne iznajdbe na polju proizvajanja dotičnih tvorničuih proizvodov prepustiti podjetju, dokler se bode nahajal v njegovi službi. — Tožitelj je v tožbenem zahtevku zahteval tudi, da naj toženka v njegovem službenem spričevalu posvedoči tudi to, da je spravil v podjetju v obrat tudi dve svoji tehnični iznajdbi. Podsodno je ugotovljeno, da je tožitelj res spravil dve, zanj patentirani iznajdbi v toženkinem podjetju v obrat. Toda re-
vizija z ozirom na besedilo § 39. zale. o trg. pom. nima prav, ko izvaja, da bi se moralo tudi to sprejeti v službeno spričevalo. V spričevalu je potrditi le čas in vrsta zaposlitve; ni pa rečeno, da je treba v spričevalu potrditi tudi kake posebne storitve (v tem primeru iznajdbi), ki jih je doprinesel uslužbenec za časa zaposlitve. Reviziji je le toliko pritrditi, da ni dati nikake važnosti temu, ali sta ti iznajdbi spadali v redno tožnikovo zaposlitev ali ne. To, kar je bilo dogovorjeno v 7. točki pogodbe, kaže na neko izredno tožnikovo zaposlitev, da more e v en tu el -no (v službi ali izven službe) napraviti kake patenta zmožne iznajdbe. To je bila v tem pogledu vrsta njegove zaposlitve. Tožitelj pa ni zahteval potrditve takega načina svoje zaposlitve. Službo-dajalka pa ni bila dolžna, potrditi mu v spričevalu ti iznajdbi, ki ju smatra tožitelj za nekaj izrednega, česar da ni zmožen vsak (tehnični vodja in obrtni inžener in ki bi iz njih bilo možno sklepati na njegove izredne zmožnosti. Prav v tej smeri.pa zakon ne določa niti z najmanjšo besedico, da bi se morale v službenih spričevalih potrditi tudi še izvanredne zaposlitve. Revizija torej ni utemeljena.
R. St.
Trgovina.
Propaganda za izvoz naših industrijskih proizvodov v Albanijo. S trgovinsko pogodbo med našo državo in Albanijo, ki je bila nedavno sklenjena, se odpira v Albaniji našim industrijskim proizvodom novo tržišče. Privilegirana trgovska agencija kraljevine SHS s sedežem v Skadru se je zbog tega dejstva odločila prevzeti organizacijo izvoza naših proizvodov na to novo tržišče. Uspeh je vsekakor odvisen od kvalitete blaga in primernosti cen. Kot začetno propagandno sredstvo bi agencija potrebovala ilustrirane kataloge in cenike naših tvrdk in njih za izvoz v poštev prihajajočih proizvodov. Proizvodi, ki bi jih bilo po sedanjem položaju mogoče na albanskem tržišču plasirati so: proizvodi lesne industrije, industrije usnja (usnje, čevlji), grafične industrije, industrije alkohola (pivo, likerji), živilne industrije (sladkor, moka), papirne industrije (papir, kartonaža itd.), kemične industrije (petrolej, bencin, soda, farmaceutski proizvodi, sveče, milo), pohištvo, tekstilne industrije in razne druge industrije (galanterija, steklo, porcelan, ščetke, eternit, karbid, vrvarski izdelki in razne kovine). Interesenti, ki bi se zanimali za izvoz gorinavedenih proizvodov v Albanijo, naj se obrnejo na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, odnosno direktno na Agence Commerciale Privilegiče du Royaume des Serbes, Croates et Slo-venes, Scutari, in naj po možnosti pošljejo svoje kataloge.
Mednarodni kongres potujočih trgovcev se vrši prve dni meseca septembra t. 1. na Dunaju.
Industrija.
Poslovanje Trboveljske premogokopne družbe. Iz poslovnega poročila Trboveljske premogokopne družbe za leto 1925 posnemamo: Kljub težki krizi na svetovnem premogovnem trgu nam je v teku poslovnega leta 1925. uspelo vzdržati oddajo in produkcijo na približno isti višini kakor leta 1924. Prva znaša 1,517.184, druga pa 1,518.550 ton. V tekočem letu pa se vsled velikega zastoja v celokupnem gospodarskem življenju občutno opaža precejšnje nazadovanje v odjemu, kar je imelo za nujno posledico obsežne omejitve obratovanja. Vendar se vsled tehnične dovršenosti naših naprav opravičeno nadejamo, da bomo sedanjo krizo dobro obvladali. Naša cementarna je kljub zastoju v stavbni stroki mogla svojo storilnost polno izkoristiti in je proizvedla 1930, razpečala pa 1894 vagonov. Vsled prezidave naših apnenic je znašala produkcija 806 in oddaja 802 vagona napram 1156 vagonom prejšnjega leta. Nove kurilne naprave so se izvrstno obnesle ter pričakujemo, da se bo vsled zmanjšanja proizvajalnih stroškov oddaja napram lanskemu letu približno podvojila.
Zagrebška elektrarna na Krškem polju. Zagrebška mestna občina je te dni dobila koncesijo za zgradbo električne centrale na Krškem polju in prične z zgradbo baje v najkrajšem času. — Zgradba električne centrale je velikega
gospodarskega pomena za Zagreb. Pridobivanje električne sile na vodni pogon bo v Zagrebu izdatno znižalo ceno za električni -tok in vsled tega omogočilo razvoj industrije, ki mora danes plačevati za tok jako visoke cene. Centrala bo imela pa svoj polnen tudi na eni strani za gospodarstvo v Krškem in okolici, mi drugi strani pa bodo projektirani kanali omogočili plovbo po Savi do Krškega z ladjami, ki bodo nosile do 600 ton tovora. S teni se nam bo otvorila nova cenena vodna cesta na vizhcd, po Ikateri bomo mogli prevažati svoje industrijske izdelke po vodi neodvisno od visokih železniških tarif od Krškega do Beograda in naprej, na primer premog, dobivali pa bomo na primer iz Bosne železno rudo in druge surovine, ki večkrat ne preneso drage prevoznine. S tega stališča konce-sijoniranje pozdravljamo in želimo, da bi 'se gradba centrale, katero je prvotno zamislil veleindustrijalec g. Lenarčič, če tudi v drugi obliki, čimpreje srečno dovršila.
Bilanca delniške družbe Georg Scliicht
v Ustju izkazuje po odpisih v iznosu 11.3 milijonov kron čistega dobička 6.2 milijonov čeških kron (lansko leto 6.07). Od čistega dobička se 5.2 milj. kron odkaže rezervnemu fondu za davke, ostanek pa po odkazilih primernih dotacij prenese na bodoči račun.
Novost o umetnih gnojilih. Nemška kemična industrija ustanavlja novo proizvajanje sintetične fosforove kisline. Ta proizvod bo na trgu uporabni način umetnih gnojil v toliko popolnoma iz-premenil, ker bo nadomeščal superfos-fate in žvepleni amoniak. Kjer se torej to dvoje proizvaja, se bo moral v bodoče način produkcije izpremeniti in se bo moral vpeljati novi način. Zlasti velja to za francosko kemično industrijo.
Obrt.
Fotografska obrt proglašena za rokodelstvo. Češkoslovaška narodna skupščina je s posebnim zakonom proglasila fotografsko obrt za rokodelsko obrt. Izvzeto je fotografiranje za uradne namene, za zabavo in za namene znanosti, industrije, vzgoje in izobratzibe.
Kolodvorski bufet na postaji Grobelno se odda s 1. avgustom t. 1. za dobo treh let v zakup. Zakupna licitacija se vrši dne 12. julija t. 1. pri železniški direkciji v Ljubljani.
Denarstvo.
Težkočc Dunajske centralno banke nemških hranilnic. Dunajska centralna banka nemških hranilnic (Wiener Zen-tralbank der deutschen Sparkasen) se nahaja v težki krizi in se bori z velikimi težkočami. Kakor se glasi, se vrše še dalje časa pogajanja zavoda z Zirovno centralo (Girozentrale) v Berlinu, ki naj bi dala na razpolago sredstva, ki bi jih gori omenjeni zavod potreboval za obsežne tekoče posle. Zavod bi sploh stopil v tesnejšo zvezo z Zirovno centralo.
Konferenca za proučavanje vprašanja obrestne mere. Poročali smo že, da namerava Narodna banka sklicati širšo konferenco predstavnikov gospodarskih krogov in denarnih zavodov, na kateri ,laj bj se izčrpno obravnavalo vprašanje obrestne mere. Konferenca bi se imela vršiti te dni. Kakor se nam poroča, se je sklicanje konference na željo interesi ranih krogov odložilo na mesec september
Boni za terjatve iz dobav bivšemu »farju. Češfkoslovaška je izdala za poravnavo terjatev iz dobav bivšemu erar-ju triodstotne bone, ki se 'v jeseni zamenjajo za definitivne titre državnega posojila. Borzna vrednost izdanih bonov •'.naša 39—41.
RAZNO.
Mednarodna razstava za notranjo plovko v Baslu. V Baslu (Švica) se vrši mednarodna razstava za notranjo plovbo. Po-*etniki dobijo švicarski vizum za polovično ceno in 50% popust na železnicah od meje do Basla in nazaj. Olajšave za po-setnike veljajo od 2. do 15. julija in od L do 22. avgusta. Veljavnost voznih kart t» povratek je določena na 6 dni. Doplačilo za brzovlake je plačati za tja in nazaj po polni tarifi.
Položaj posevkov v Rumuniji je kljub v®likemu dežju ugoden. Tudi stanje živi-Ile je v splošnem dobro, ker ima živina Ila Paši dovolj hrane.
Nemško-Irancoska pogajanja. Francoska in nemška vlada sta se sporazumeli, da bo zahtevala zadnja od državnega zbora dovoljenje, da sme spraviti v veljavo brez parlamentarne ratifikacije neke posamezne točke sedanjih pogajanj, ki se tičejo izvoza glavnih francoskih poljedelskih ter industrijalnih produktov. Ta sporazum je bil zavoljo možnosti, da se nemški državni zbor spravi na počitnice še pred zaključkom pogajanj in bi morali potem čakati do jeseni na njegovo potrdilo.
Podaljšanje delovnega časa v Italiji.
Kakor smo že poročali, je italijanski ministrski svet podaljšal delovni čas fakultativno na 9 ur. Podaljšanje ne zadeva samo delavnega časa v industriji, ampak tudi pri poljedelstvu. Splošno se pričakujejo še nadaljnje odredbe, ki naj omeje konzum alkohola, kave in čaja. Po poročilih iz uradnih krogov še bo v kratkem prepovedalo točenje alkoholnih pijač, kave iti čaja po 10. uri zvečer.
Vojašnica v Škofji Loki. Za zgradbo vojašnice v Škofji Loki za nastanitev enega bataljona pehote se vrši dne 22. julija t. 1. licitacija pri inženjersko-teh-ničnem oddelku ministrstva vojne in mornarice.
Borza dela v Mariboru. Pri tej borzi je iskalo dela 736 moških in 545 ženskih, skupaj 1281 oseb; delo je bilo ponujeno 613 osebam, I. j. 353 moškim in 260 ženskim; pri 46 osebah in sicer pri 17 moških in 29 ženskih je borza posredovala uspešno; 35 moških in 2 ženski, t. j. 37 oseb, je odpotovalo in 80 moških in 128 ženskih, t. j. 208 oseb, je odpadlo.
Coolidge proti sovjetom. Predsednik Coolidge ni voljan baviti se z zopetnimi željami Rusije po priznanju sovjetske vlade. Zedinjene države ne bi imele škode za svoje trgovinske odnošaje z Rusijo, ako bi ne priznale njene vlade. Lani je znašal ruski izvoz v Zedinjene države 26.8%, v Anglijo 15% in v Nemčijo 14.5%. Pač pa je Amerika preprečila nevarnost boljševiške propagande.
Proti ponesnaženju voda s petrolejem. V Washingtonu se je zaključila konferenca, ki se je pečala z vprašanjem po-nesnaženja vode s petrolejem in oljem. Sklenili so nasvetovati državam, naj bo ob obalah pas 50 do 150 milj (80 do 240 kilometrov), v katerem se ne bo smelo spuščati v morje ne olje in ne oljnate primesi. Sklep so podpisali delegati vseh evropskih držav, dalje delegati U. S. A., Kanade in Japonske. Ob tej priliki je neki strokovnjak izračunil, da gre vsako leto okoli 500.000 sodov olja in petroleja v morje. Če bi ga mogel kdo ujeti!
Po svetu. Turki imajo posebno siro-tiščno banko, ki upravlja denar sirot. Turška narodna skupščina je sklenila, da dobi banka drugo ime in pa obliko akcijske družbe. Kapital znaša 20 milijonov turških funtov. Narodna skupščina je sprejela zakon, da se zvišajo denarne kazni na tihotapstvo s cigaretnim papirjem za 150 odstotkov. — Odredba guvernerja v Rimu določa, da se sine rabiti odslej naprej v tržnem prometu edino-te kilogram in druge gramske enote; odpravljena je oncia, libbra i. dr. — V Letonski so znižali bančno obrestno mero od 15 na 12%. — Italijanski finančni minister je dobil polno moč, da dovoli tovarnam železa kredit po 5!4%. Societa Saldocogna bo dobila 55 milijonov lir, Societa Alti forni dellaVenezia Giulia 35 milijonov. V prvem slučaju poteče kredit v 15 letih, v drugem v 25 letih. — Med zastopniki nemških bančnih skupin pod vodstvom Nemške banke (Deutsche Bank) in med sovjetsko vlado se je končno le dosegel sporazum. Slednjič je znašala vsa diferenca samo še pol odstotka. Kredit, ki ga bodo dale banke, znaša 120 do 150 milijonov mark. — Avstrijska vlada je državni skupščini predložila predlog, da nastopijo fuzijam namenjene olajšave tudi tedaj, ko se fili-alke kakšne tuje družibe razdražijo in prevzame njena aktiva in pasiva kakšna domača akcijska družba. Povod k temu zakonskemu načrtu je dala transakcija med banko Anglo-Austr Ltd v Londonu in pa Avstrijskim kreditnim zavodom za obrt in trgovino na Dunaju. — Med poljskim sindikatom železa in češkoslovaškim kartelom železa se je začel hud konkurenčni boj za rumunski trg, ki je bil doslej skoro izključna češka domena. Zaenkrat imajo od tega boja največ dobička rumunski kupci, ki prav poceni kupujejo.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek, 5. julija 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 72.50; loterijska državna renta za vojno škodo den. 303; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, 'bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175, bi. 195; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, eaklj. 102; Prva hrvatska štedioniea, Zagreb den. 864, bi. 870; Slavenska banka (i. d., Zagreb den. 49; 'Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 105, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 79, bi. 83; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana bi. 370; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; »Stavbna družba« d. d,, Ljubljana- den. 55, 'bi. 05; »ŠeSir«, tovarna klobukov <1. d., Škofja Loka den. 103.
Blagu: Lubje, suho, v ovojih, fco vag. meja den. 38; smrekovi hlodi, L, II., od 4.50, 5, 5.50, 6 m dolžine, od 25 cm naprej, fco vag. nakl. postaja den. 190; drva suiha, bukova, fco vag. nakl. postaja bi. 18; smrekovi hlodi, [., II., od ‘4.50, 5, 5.50, 6 ni dolžine, od 25 cm 'naprej, fco vag. namembna postaja 'Gorenjsko den. 240; Hrastova meterska, zdrava, suiha 'drva, fco vag. meja den. 18; deske (smreka, 'jelka), 28 nun. 4 m,	od IG	naprej, modia
25/26 cm, I., II., III.,	monte,	fco	vag.	meja,
6 vag. den. 500, bi. 520, zaklj. 500; deske (smreka, jelka), 38 mm, 4 m, I., II., III., monte, fco vag. nakl. postaja bi. 450; pšenica bačka, 76, 2%, fco vag. nakl. postaja bi. 310; pšenica nova, bačka, 76, 2%, za avgust, fco vag. nakl. postaj bi. 262; koruza, fco vag. nakl. postaja bi. 165;	koruza,	fco	vag,	Ljubljana bi. 200; ječmen, letni,	fco	vag.	nakl.
postaja bi, 170;	oves rešetam,	foo	vag.	nakl.
postaja bi: 195,	otrobi drobni,	'fco	vag.	nakl.
postaja 'bi. 110;	otrobi srednji,	fco	vag.	Domžale 'bi. 150; ajda domača, foo	vag. slov. po-
staja bi. 255; proso rumeno, fco vag. slov. postaja bi. 217.50; ,fižol beli, banat., fco vag. nakl. postaja bi. 160; fižol mandalon, fco vag. Postojna bi. 280; riž splendor, v vrečah, brut-lo za neMo, foo skladišče Ljubljana bi. 690; 2000—(3500 kg hrastovih desk, 27 imm, 16 cm širine naprej, fco Ljubljana skladišče dan. 24, bi. 55, zaklj. 24.
It—MHIBM
Ako piješ „Buddha“žaj,
vživaš že na zemlji »ni!
TRŽNA POROČILA.
Ceno na celjskem živilnem trgu so bile v začetku t. m. naslednje: Meso in mast: govedina I. 16—18, II. 12—14, teletina L
19, II. 17, svinjina I. 27.50, II. 25, slanina I. 24, II. 22.50, mast 27, šunka 32.50, prekajeno meso I. 30, II. 27.50 Din kg. Perutnina: piščanci 12—20, kokoši in petelini 35, race 40 Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3, kisla smetana 12 dinarjev liter, surovo maslo 44, čajno 56 dinarjev kg. Jajca 1 Din komad. Sadje: hruške 10, marelice 10—12, češnje 5 Din kilogram. Špecerijsko blago: kava 52 do 72, sladkor v kristalih 14, v kockah 16, riž I. 1.2, II. 9, testenine I. 12, II. 10, milo 16 do 18 Din kg. Mlevski izdelki: moka: >00« in >0« 6, >2« 5.70, >4« 5.20, tur-ščična moka 2, turščični zdrob 3.50 Din kilogram. Žito: pšenica 320—330, rž in ječmen 220, oves 250, turščica 200, fižol 350 Din za 100 kg. Krma: sladko seno 65, polsladko 60, kislo 55, slama 40 Din za 100 kg. Zelenjava: zgodno zelje 6—8, kumare 10, grah v stročju 5, fižol v stročju 8—10, čebula 5, češenj 18, novi krompir 2—2.50 Din kilogram.
(Mariborski trg dne 3. julija 1926. Na trgu je bilo 22 voz svinjine, 12 voz krompirja in 15 voz črešenj. Vremeni bilo ugodno, a kljub temu je bilo dovolj zelenjave, sadja raizne vrste in cvetlic na trgu. Slaninarji, ki so pripeljali 50 zaklanih svinj v mesto, so prodajali svinjino in slanino po 10 do 27 Din na drobno, v velikih komadih pa po 15 do 17.50 dinarjev za 1 kg. Domači mesarji pa govedino po 9 do 17.50, teletino 12.50 do
20, svinjino 20, klobase 25 do 40, prekajeno meso 35 do 40, loj 8 do 10, kravje in ovčje meso 10 do 12.50, drob 6 do 9 dinarjev kilogram. — Perutnine je bilo Okoli 1200 komadov, ki se je prodajala: piščanci 12.50 do 30, kokoši 30 do 50, race 'in gosi mlade 30 do 60, stare 80 do 100 Din komad (v četrtek dne 1. julija je pripeljal neki trgovec iz Zagreba 400 komadov perutnine, katero je prodajal po
j primerno nizki ceni ter jo je razprodal v teku treh ur). Domačim zajcem je bila cena 10 do 25, kozličein 50 do 75 Din komad. — Krompir, izelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 0.75 do 1.25, novemu 2 Din kilogram, solati 0.25 do 1 Din kupček, glav-
nati 0.20 do 1.50, karfiolu 2 do 7, ohrovtu 0.50 do 1 Din komad; čebuli 3 do 5, česnu 10 do 15 Din, kislemu zelju 2 do 3, kisli repi 1.50 do 2, paradižnikom 10 do 12 za kilogram, grahu 3 do 4, fižolu 2 do 2.50 dinarja liter, fižolu v stročju 8 do 10 Din kilogram. Sadju: češnjam 4 do 10 Din kilogram (2.50 do 4 Din liter) (pri kmeticah so se češnje dobile tudi po 1.50 do 2.50 Din liter), borovnicam 2 do 2.50 Din, jagodam 6 do 8, malinam 10 do 12 Din liter, hruškam 5 do 7, marelicam 20, breskvam 16 do 20, smokvam 20 Din kilo-gramj limonam 0.50 do 1, pomarančam 1 do 3 Din komad. Mlečnim proizvodom: mleku 2 do 3, smetani 12 do 16, oljčnemu olju 28 do 40, bučnemu olju 18 do 24 Din liter, maslu 40 do 44, kuhanemu 46 do 48, čajnemu 50 do 56 Din kilogram, sirčku 1 do 8 Din hlebček. Cvetlicam: 1 do 7 Din, v loncih 15 do 75 Din komad. Odkar Mariborčani okrašujejo svoja okna in poslopja, se cvetlice mnogo bolj prodajajo kakor poprej. — Lesena in lončena roba: 1 do 100 Din komad, brezove metle 2 do 6 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 30. junija je bilo 5 voz sena in 6 ivoz slame, v soboto 3. julija pa 9 voz sena in 3 vozovi slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 82.50 Din, slami pa 35 do 40 Din za 100 kg, oziroma 1.50 do 2 Din za snop.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. julija .t. i. ponudbe za dobavo materijala za saniranje stranišč, do 20. julija t. 1. pa za dobav;> 3 železnih oken za postajno blagajno. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo 800 komadov električnih žarnic. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. julija t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 387.40O kilogramov belega papirja. Dne 26. julija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 100 kg sukanca, 15.000 kg preje od jute, 1000 m gradla in 4000 m bombaževega platna (amerikan); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 310 komadov vzmeti (St ut zen-Volutfeder fiir Tender). Dne 27. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic w Subotici glede prelazu ih varnostnih naprav ter glede dobave del za signalne in varnostne naprave; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tapetniškega in jermenarskega materijala. — Dne 28. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave skret-niških klučavnic in zatvornic tirov; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave metalnih legur, glede dobave platnenega materijala, glede dobave cinkaste in pocinkane pločevine, glede dobave kovinastih palic in žic (bakrene, železne in iz medi) ter glede dobave bele in posvinčene pločevine ter razne žice; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave raznega gradbenega in tehničnega materijala za gradjevinsko upravo mornarice v Titvu. Dne 29. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic tv Sarajevu glede dobave žičnih in kolarskih žebljev, glede dobave 1.500 kg terpentina in 7000 kg dvakrat kuhanega firneža, glede dobave barv (v prahu, oljnatih, emajl), brinolina, sikativa in lanenega olja, glede dobave 19.000 kg litega železa, glede dobave pliša, lanenega platna in blaga za zavese ter razne ivrvice; pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave omar za vozne karte, sve-liljk in komposterjev. Dne 30. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železne pločevine, glede dobave drobnega kovinskega materijala (baker in bela kovina v paliftah; žica ba-kriena, iž medi, platine; pločevina razna, sivine« in svinčene cevi itd.). Dne 31. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 6.100 komadov smolnatih bakelj, pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobav© raznih vijakov, ključavnic, železa, plinskih cevi, pocinkane jeklene vrvi, glede dobave školjk za stranišča in keramitnih plošč ter glede dobave zidarskega materijala (Samotna moka 20.000 kg, mavec, alaba-ster, portlandcement, samotna opeka).
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, oi>rl in industrijo v Ljuibljaai interesentom ne rpogded.
?3S£=ainu;
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražama asa kavo In mlin za dišave z električnim a obratom.
PRODAJA
od danes naprej
svoje izdelke
po znatno znižanih cenah
PRODAJA
od danes naprej
m\B izdelke
po znatno znižanih cenah
PrBielni zavog za preiBE i i t LilHani
prodaja
PREMOG fse slovenskih premogovnikov
neh kakovosti, v ceKh vagonih po originalnih cenah premo- J govnikov zn domačo uporabo, kakor iudi zn industrijska 'f podjetja in razpečava na debelo	;	/j
Inozemski premog In koks
Vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvo« vrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošileva testa št. 15, II. nadstr.
'
Galanterija
ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, palicc, nahrbtnike, nože jedilno orodje, škarje itd. vse to se dobi najugodneje pri
JOSIP PETEUHCU
EJUBIJANA
blizu Prešernovega spomenika r	ob	vodi.
Ha vollko. 1 Nn malo.
NAROČAJTE »TGROVSKI LIST !«
KJE SE KUPI?e
Le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
Mbi Proioraovtgo spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko «11 obrtno rabo, svetovno znanih znamk Grltzner - Adler - PhOnix. Isto tam posamezne dele za slroje ln kolesa, Igle, olje. Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancije 1 Na veliko 1 Na malo I
še vedno
Solidne cene I Plačljivo na obroke 7
IGN.VOK, Ljia6>ljaraa-Movo mesto.
SMKBgj
»ji
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
]OS. RO) IN A, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 3.
Velika zaloa vsakovrstnega čeSkega In angleškega blaga in sukna. — Bogata izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, raglanov, povrSnikov, dežnih plaSfev itd. po izredno nizkih cenah
Lasmi krojaški atelje!
Tožna postreiba! --------   Solidne	cene	1
Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mesečna odplačila!
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Ralun pri polt. žek. zav. št. 13.108 e
Se priporoča za vsa v. tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. • i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
mmmmmmmmmmmmmmmmammmtm mmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmommBmmmmmmoammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBm aammmammmm
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d »MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.