Leto XXV. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za l/t !eta 35 lir, za 'U leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitil di provenienza italiana ed estei ISTITUTO ECONOMICO 1TALIANO-M1LANO. Via G. Lazzaroni 10. Številka 78. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.053 'IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Iihaia vsak torek in petek Uubliana, petek 2. oktobra 1942-XX Cena 0"60 Prevzem poslov občinskih tujskoprometnih uradov po Pokrajinskem poverjeništvu za tujski promet Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na- redbo: Clen 1. — Zaradi likvidacije v smislu člena 5. naredbe z dne 2. maja 1942-XX št. 117 prevzame celotno posle občinskega urada za tujski promet mesta Ljubljane in njegove organe Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet. Takse za bivanje v mestu Ljubljani se morajo pošiljati do vsakega 2. in 17. v mesecu Hranilnici Ljubljanske pokrajine kot po-biralnemu zavodu Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet. Kolikor gre za občinske tujsko-prometne urade v ostali pokrajini, se pooblašča upravni komisar Pokrajinskega poverjeništva tujski promet, da poskrbi v likvidacijskem postopku z lastnimi odredbami za prevzem njihovih poslov in za plačevanje ter pobira-nje ustreznih taks za bivanje. Člen 2. — V veljavi ostanejo določbe iz člena 37. pravilnika z dne 20. decembra 1941-XX za izvrševanje proračuna Občine ljubljanske za proračunsko leto 1942-XX/ XXI, odobrenega z odločbo Visokega komisarja z dne 31. decembra 1941-XX št. Gab. 235, kolikor se nanašajo na §§ 1. do 12. člena 34. pravilnika za izvrševanje proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1940 1941, objavljenega v 22. kosu Službenega lista z dne 16. marca 1940. Člen 3. — Kršitelji določb, na katere se nanaša prednji člen, in določb, ki bi jih izdal upravni komisar Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet skladno s členom i., se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 500 lir. Člen 4. — Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse nasprotne ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Sluz-benem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 25. sept. 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli Go$po danki pro Razpored davčnega zasedanja 3. oktobra: Manufaktura, konfekcija, trgovke, modistke, krznarji. 5. oktobra: Trgovine z mešanim blagom od črke A—L. 6. oktobra; Trgovine z mešanim blagom od črke M—Z. 7. oktobra: Parfumerije-kozme-tika, knjigarne-papirnice, steklo, porcelan, drogerije, galanterija, sanitetni material, zobotehnični predmeti. 8. oktobra: Železnina in posoda, trgovske agenture in komisije. 9. oktobra.: Modno blago, prevozništvo. 10. oktobra: Barve, olje, keramika, bencin, cvetličarji, vrtnarji, starinarji, razna obrtna podjetja, trgovine s perutnino. 12. oktobra; Ribe, konji, živina, zelje in repa, deželni pridelki, semena, stroji, vozila. 13. oktobra: Les, športni predmeti, tehnični in elektrotehnični predmeti, suha roba, kurivo. Sicilija, največji otok Sredozemskega morja, ki obsega sam 25.461, z najbližjimi malimi otoki vred pa 25.738 km2 in ima nad 4 milijone prebivalcev, je bil dolga stoletja veleposestniška domena. Veleposestva na Siciliji sta skušala razkosati že Sula in Cezar, v srednjem veku so razni vladarji naseljevali tujce, da bi dobili pomoč za izvedbo gospodarskih reform, a veleposestva so ostala tudi potem, ko je na mesto fevdalne posesti stopila meščanska posest. Veleposestva so kljubovala vsaki smotrni gospodarski ureditvi in izkoriščanja kmetijskih delavcev ni bilo ne konca ne kraja. Šele Mussolinijeva Italija, ki je 'velike pustinje in močvirja spremenila v rodovitna zemljišča z naprednimi naselbinami, se je od prave strani lotila največjega gospodarskega problema Sicilije. Lotila se ga je tako, da so bile iz ključene hude napake, ki so se-pokazale po svetovni vojni v onih deželah, kjer so veleposestniška zemljišča brez načrta delili kmetom, ki niso imeli sredstev in sposobnosti za smotrno obdelovanje. V takih deželah je propadlo še to, kar so veleposestva pri vsej svoji samopašnosli prej dajala skupnosti, novi lastniki razkosanih veleposestniških zemljišč pa so ostali taki reveži, kakršni so bili prej kot dninarji in kočarji. Mussolini je imiel pred očmi dve važni nalogi: dvigniti gospodarsko aktivnost vseh posestev ter ustvariti kader novih sposobnih kmetijskih gospodarjev. Kmetijski najemnik ali delavec, ki dobi delež od veleposestva, mora biti tako preskrbljen, da bo takoj stopil v krog polnovrednih proizvodnikov. O izvedbi teh dveh važnih nalog najdemo v knjigi Mario Missiroli: Kaj dolguje Italija Mussoliniju? naslednje podatke: V kmetijskem gospodarstvu izkoriščena površina Sicilije obsega 16.956 km2. L. 1929. je bilo 1025 posestev, ki so obsegala po več ko 200 ha. Popis kmetijskih podjetij na Siciliji, ki je bil izveden leta 1939., je izkazal 452.419 enot kmetijske delavnosti na površini 2,101.194 ha. Posestev, ki so obse gala nad 200 ha, so našteli 892 na skupni površini 452.488 ha. Ugotovilo se je tudi to, da živi 91 °/o sicilijanskega prebivalstva v gosto naseljenih občinskih središčih in samo 9°/o na samotnih domačijah. Veleposestniki na svoji obsežni posesti sploh niso gradili bivališč za svoje delavce in zato je morala vlada za začetek svoje velike go-sjx>darske reforme skrbeti predvsem za nastanitev obdelovalcev zemlje, ki bo razdeljena. Na površini 500.000 ha so bila uvedena velikopotezna javna dela. Napravili so načrt za zgradnjo 20.()!>(> kmečkih domačij ter potrebnega prometnega in vodovodnega omrežja. Izvedba tega načrta je bila preračunana na 10 let in do 24. oktobra 1940 so uredili že 2000 kmečkih domačij. V zvezi s tem stanovanjskim in prometnim načrtom pa je bil obdelovalni načrt za veleposestniška zemljišča. Ta načrt je bil posebno važen zaradi tega, ker so bila velika veleposestniška zemljišča nezadostno in nesmotrno obdelana in ker bi na-talo veliko gorje, če bi takšna prišla v roke novih lastnikov. Za izvedbo obeh načrtov je bila preračunana vsota dveh in pol milijarde. Od tega je bilo določenih 400 milijonov za javna dela, 600 milijonov pa za pomoč in podpore pri delu, ki ga morajo izvesti lastniki zemljišč. Veleposestniki morajo v določenih rokih preurediti obdelovanje svojih zemljišč v skladu z javnimi deli, ki se izvajajo. Ce je n. pr. nova kmečka naselbina projektirana na kompleksu travnikov in pašnikov, morajo biti ti travniki in pašniki spremenjeni v njive in polja še pred ureditvijo naselbine novih posestnikov. Ce veleposestniki ne morejo ali no ške obračuna pri odkupnini za razlaščena zemljišča. Obdelovalni načrt velja tudi za ona zemljišča, ki jih ne nameravajo razlastiti in razdeliti. Od leta 1939 se preurejuje sploh vse kmetijstvo Sicilije in bo tako za vselej konec nekdanje samovolje veleposestnikov, ki so svoja zemljišča izkoriščali brez ozira na zahteve in koristi skupnosti. Posestnik dobi razpored, kako in do katere dobe mora preurediti posamezne dele svoje posesti. Ce tega ne stori, se vsa posest takoj razlasti ter preide pod upravo Zavoda za kolonizacijo. Posestniki, ki nimajo tehnične in finančne možnosti za izvedbo načrta in razporeda, lahko vse delo prepustijo Zavodu za kolonizacijo ter poravnajo stroške z odstopom primernega zemljišča. Tako bo Sicilija z izvedbo učinkovite agrarne reforme prišla po vlada v Turčiji. Petrolej se sme sedaj uporabljati le za razsvetljavo, ne j>a tudi za v Turčiji zelo razširjene petrolejske kuhalnike. Ker državni petrolejski urad ni znal .priskrbeti zadostne množine petroleja, je bil urad razpuščen in upajo, da bo ameriška družba dobavljala Turčiji zadosti njej potrebnega petroleja. čejo izvršiti, izvede vse Zavod zal dolgih stoletjih tudi do enotnega razdelitev in kolonizacijo sieilijan- režima agrarne proizvodnje v skla-ske veleposesti, ki potem vse stro-|du s kmetijstvom cele države. Novi petroleiski režim mam mm m m m v7 ur cm Ukinitev sprejemanja civilnih pošiljk lesa, oglja in premoga za postajo Ljubljana Direkcija železnic sporoča: S takojšnjo veljavnostjo se ukine na postajah prog Metlika—Ljubljana — Rakovnik, Straža-Toplice—Novo mesto, Št. Janž—Trebnje in Kočevje—Grosuplje sprejemanje civilnih vozovnih pošiljk lesa, oglja in premoga za namembno postajo Ljubljana. Izvzete so pošiljke, ki so namenjene za industrijske tire na postaji Ljubljana. Medpotne pošiljke morejo izteči. Civilne vozovne pošiljke lesa, oglja in premoga za Ljubljano se morejo predati na postajah navedenih prog le za namembni postaji Ljubijana-Šiška ali Ljubljana-Rakovnik, po pošiljateljevi izbiri. Uvoz in razdeljevanje zemeljskega olja sta bila dosedaj v Turčiji v oblasti državnega petrolejskega urada. Pred kratkim pa je sklenilo' turško trgovinsko ministrstvo pogodbo z ameriško družbo Sokony Vacuum Oil Company, po kateri prevzame ta družba vso oskrbo Turčije s petrolejem. Državni petrolejski urad pa se je razpustil razen ene podružnice v Ankari. Petrolej se uporablja v Turčiji razen v industriji tudi v zelo veliki meri za razsvetljavo, zlasti v kmetskih okrajih. Da se razvidi obseg te potrošnje, je treba omeniti, da pripada od 18 milijonov celotnega prebivalstva samo ena četrtina mestnemu prebivalstvu. Ce jeseni peljejo kmetje na trg svoje pridelke ali če ce sezonski delavci vračajo iz rudnikov ali tovarn domov, si nakupujejo bile enake ničli. L. 1934. so dosegle zopet 6388 ton in so narasle 1. 1937. na 18.510 ton, 1. 1938. na 25.641 in 1. 1939. na 24.376 ton. Zaradi vojne so nato padle v letu 1940. na samo 7036 ton. Kakor smo že omenili, nima Turčija nikake pomembnejše lastne petrolejske proizvodnje, čeprav se že iz najstarejših časov ve, da so ležišča zemeljskega olja v Turčiji. Ponekod zemeljsko olje pro-nika iz zemlje, drugod pa kaže zemeljski plin, da se mora tam nahajati zemeljsko olje. Rusi so v prejšnji vojni temeljito preiskali ozemlje v vzhodni Anatoliji glede zemeljskega olja ter so hoteli v .primeru zmage zahtevati to ozemlje za sebe, ker so bili prepričani, da se tu nadaljujejo kavkaška petrolejska polja. Rusi so tudi že navozili večino za vrtanje potrebnega materiala. To petrolejsko za izkupiček od svojih žetvenih l ozemlje, ki leži med mesti Sivas pridelkov oz. svojih mezd v prvi | in Erzerum je vzbudilo tudi za- 14. oktobra; Razne trgovine, razna industrijska podjetja. 20. oktobra: Sodavičarji, delikatese, alkohol in brezalkoholne trgovine. vrsti bombažno blago, sladkor in petrolej. Po podatkih Statističnega izkaza iz 1. 1942. je Turčija od 1. 1937. dalje uvozila povprečno po 40.000 do 45.000 ton petroleja na leto. Ta količina je v skladu z letno potrošnjo države, ker je lastna proizvodnja petroleja čisto neznatna. Zadnji uradni podatki o turškem uvozu petroleja so iz 1. 1940, katerega leta je Turčija uvozila 39.980 ton petroleja v vrednosti 2,319.000 turških funtov. Do 1. 1932 je bila Rusija glavni dobavitelj petroleja. Takrat je izr vozila Rusija v Turčijo 25.000 ton, a že naslednje leto je padla ta količina na 8000 ton. L. 1938. je ruski izvoz narastel na 10.000 ton, v letu 1940. pa padel na samo 478 ton. Na drugem mestu je bila prej kot dobavitelj petroleja Romunija, ki pa je 1. 1940. prišla z 281.705 tonami na prvo mesto. Pred tem pa so bile romunske dobave zelo spremenljive in so se gibale med 8000 in 17.000 tonami. Ameriške dobave so znašale v 1. 1924 7700 ton, naslednje leto so padle pod 4000 ton, nadaljnja leta pa pod 1000 ton, v letih 1930. do 1932. pa nimanje drugih narodov. Najprej se je zanimal za ta ležišča ameriški kapital, nato pa angleški. Eksponenti tega kapitala so skušali dobiti od turške vlade koncesijo za izkoriščanje teh ležišč. S spretnimi manevri pa se je posrečilo Angležem, ki so se bali, da bi nova ležišča škodovala s tako težavo pridobljenim mosulskim ležiščem, da so se prizadevanja ameriških eksponentov ponesrečila. Turška vlada se je kasneje sama zanimala za ta ležišča, ker pa je bila zaposlena z velikopotezno industrializacijo dežele, ni mogla doseči še nikakih pomembnejših uspehov. Danes se morda pridobivajo v bližini Vanskega jezera manjše količine zemeljskega olja in enako tudi v krajih, v katerih olje pronika iz zemlje, toda narodno gospodarsko je Turčija za kritje svoje porabe petroleja še popolnoma navezana na uvoz iz inozemstva. Kako velik je bil uvoz petroleja v Turčijo po letu 1940., ni znano, ker se od tedaj ne objavljajo nobene številke o turški zunanji trgovini. Da pa ta uvoz ni bil velik, sledi iz velikega pomanjkanja petroleja, ki sedaj Določanje cen z všteto kontrolno pristojbino Dogaja se, da nekatere tvrdke se vedno oferirajo v Kraljevino blago, ki je podvrženo pri izvozu iz te pokrajine kontrolni pristojbini (zlasti velja to za les), pri čemer ločijo ceno blaga od pristojbine, ki jo običajno prevalju-jejo na kupca. Na temelju naredbe št. 54 z dne 26. junija 1941 ter člena 4. naredbe št. 133 z dne 26. junija 1942-XX o cenah lesa se opozarja, da mora cena, določena za prodaje izven pokrajine, vsebovati kontrolno pristojbino. Visoki komisariat je že prijavil nekatere tvrdke, ki so oferirale blago po cenah, v katerih ni bila všteta kontrolna pristojbina in ki na ta ali oni način posebej obremenjujejo z imenovano pristojbino kupca blaga. Hrvatski dogovor o voznih listih Hrvatski potniški urad »Croatia-Put« je sklenil s tujskoprometnimi uradi Nemčije, Italije, Madžarske, Romunije, Slovaške, Bolgarske in Švice dogovor o medsebojni prodaji voznih listov. Mitropa bo dajala železniške vozne liste tudi za zasedeno ozemlje. S Španijo, Švedsko, Dansko in Turčijo pa se o tem vodijo še pogajanja. Bolgarska zunanja trgovina V primerjavi med prvo letošnjo in lansko polovico leta se je bolgarska zunanja trgovina precej povečala po količini in vrednosti. Izvoz je bil lani 142.000 ton, letos 180.000 ton, uvoz pa lani 159.000 ton, letos 189.000 ton. Vrednost je bila pri izvozu lani 2628, letos 5401 milijon levov, pri uvozu pa lani 3.3, letos 5.2 milijarde levov. Bolgarska zunanja trgovina je bila letos v prvi polovici leta za 180 milijonov aktivna, lani v prvem polletju pa za 622 milijonov pasivna. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 2. oktobra 1942-XX. Štev. 78. f Franc in Mara Kocjančič Za isto boleznijo sta unvrla v kratkem presledku šestih dni Franc Kocjančič in njegova žena Mara roj. Perhavec. Kakor sta bila vse življenje nerazidružljiva celota, tako sta tudi skupaj odšla v večnost. Pokojni Franc Kocjančič je bil mož dela, vestnega in natančnega dela. Kot takšen se je izkazal kot železniški uradnik, prav tako pa tudi kot vodja velike tovarne- za lepenko v Breznem nad Mariborom. Gospodarski napredek našega naroda mu je bil vedno pri srcu. Bil je zato tudi dober prijatelj našega lista tor njegov zvest naročnik. Osebno je bil znan po svoji poštenosti, zavednosti in dobrosrčnosti. Zato je imel povsod številne in zveste prijatelje. Njegova soproga Mara pa je bila znana kot skrbna gospodinja ter vzorna mati. Njuna omrt je zato vzbudila tako med beograjskimi Slovenci, ko tudi v naši pokrajini in na Carsu globoko sočustvovanje. Bodi obema ohranjen časten spomin! Havodila za revizijo cen e? pogodbah za oddalo savnah del b) inšpektorja tehnične službe Visokega komisariata; Denarstvo Iz italijanskega gospodarstva Italijanski izvoz konoplje je 1. 1!)38. znašal 237.000 metrskih stotov. Pri svetovnem izvozu konoplje je imela Italija v predvojnih letih prvenstvo. Površina nasadov konoplje je v letih 1928. do 1932. znašala povprečno 75.000 ha, I. 1938. je dosegla 91.000 ha, pozneje pa se jie še povečala. Največ konoplje in konopljinih izdelkov je Italija pred vojno izvažala v Nemčijo, Francijo in Anglijo. Cene olivnega olja ostanejo letos po odredbi kmetijskega ministrstva nespremenjene. Maksimalna cena za stot najboljšega olivnega olja je 1550 lir. Nedavno so bile določene tudi količine, ki jih dobe pridelovalci za potrošnjo v svojih gospodinjstvih. Na vsakega člana družine pride 10 kg olja. To olje dobe pridelovalci od onih oljarn, katerim so oddali svoj pridelek oliv. Pridelek koruze je skoraj v vseh italijanskih pokrajinah prav dober. Nasadi koruze obsegajo približno 1.5 milijona ha, povprečni hektarski pridelek pa je nad 20 stotov Svilene in polsvilcne samovez-nice se smejo po odredbi korpora cijskega ministrstva odslej izdelo vati le v tipiziranih vrstah. Dolo čeni so tudi termini, do kdaj smejo tovarnarji ter trgovci na debelo in drobno prodajati netipizirane sa-moveznice. V trgovini na drobno je ta prodaja dovoljena do 30. novembra. Cene ovčjega sira v pokrajinah Veneziie Giulie je kmetijsko ministrstvo določilo takole (prva cena v trgovini na debelo, druga v trgovini na drobno): Udine 19.50 in 22,30, Fiume 19.50 in 22.20, Pola 19.50 in 22.10, Gorizia 19.50 in 22.20, Trieste 19J50 in 22.40, Zara 19.55 in 22.10 lire. Netipizirano kmetijsko orodje se sme po odredbi kmetijskega mini-. strstva prodajati samo do konca leta po cenah, ki so določene za tipizirano orodje. Te cene se ravnajo predvsem po teži uporabljenega železa in jekla. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Člen 1. — V pogodbe za oddajo javnih del, za katere veljajo z razpisom ministrstva za gradbe bivše kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1940 št. 15330 odobreni splošni pogoji za javna dela in dobave, ki bi se sklenile za dela, trajajoča več ko šest mesecev in pri katerih bi mogle kolebati cene, se lahko vnese določilo, s katerim si gradbeni gospodar pridržuje pravico revidirati in spremeniti cene, če bi spoznal, da so se te spremenile za več ko 10% pri celotnem delu. Povišanje cen ne velja za tisto količino dela, ki bi ga bilo podjetje po mnenju gradbenega gospodarja moglo opraviti, ni ga pa izvršilo v razmerju s časom, ki je potekel od časa oddaje, niti ne velja za material, ki je bil že poprej dobavljen na gradil išče. Člen 2. — V primerih, v katerih se je v smislu prednjega člena odredila revizija cen za oddajo del, ker je nastala po celotnem opravljenem delu razlika v ceni za več ko 10%, ima revizija veljavnost samo za tisti del razlike, ki presega ta odstotek. Za novi znesek /.a dela, dobljen iz revizije, velja pogodbeni popust. Revizija je dopustna tudi med izvajanjem dela, pridržkom izravnave po dokon-anju dela. Člen 3. — Zoper odločbo, s katero se revizija deloma dovoljuje ali odklanja, je dopustna pritožba jo naslednjih členih. Člen 4. — Pritožbo je vložiti pri Visokem komisariatu v nepodaljš-jivem roku tridesetih dni od pri-občitve sklepa gradbenega gospodarja glede revizije cen. Člen 5. — O pritožbi je pristojna oddati mnenje komisija, ustanovljena pri Visokem komisariatu, je sestavljena iz: a) funkcionarja Visokega komisariata s položajem podprefekta, cot predsednika; Priv. hrvatska industrijska in trgovinska d. d. je objavila svoj prvi računski zaključek, ki izkazu je pri glavnici 50 milijonov kun 4.96 milijona kun čistega dobička. Turška Državna kmetijska banka v Ankari ima sedaj v vsej Turčiji 267 podružnic in agentur. Blagovna kreditna pisma je uvedla Slovaška narodna banka. Gospodarska podjetja dobe te papirje proti zastavi svojih blagovnih zalog. Vloge v slovaških denarnih zavodih zelo naraščajo in so se samo v poletnih mesecih zvišale za 300 milijonov Ks. Kovance iz srebra in bakra bodo po neki švedski vesti zamenjali v Združenih državah Sev. Amerike z novci iz plastičnega stekla. Ta vest OOOOOOOO XXXXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOI c) korporacijskega inšpektorja Visokega komisariata; d) ravnatelja računovodstva Visokega komisariata; e) enega predstavnika Pokrajinske zveze delodajalcev; f) enega predstavnika sindikata gradbenih podjetnikov ali obrtniške skupnosti, kateri pripada pritožnik; g) enega predstavnika službe za vodstvo oddajanja del; h) enega predstavnika ustanov, ki morda prispevajo k finansiranju dela. Člen 6. — Stroške za poslovanje komisije nosijo pritožniki, ki mo-1 pa še ni potrjena, rajo v la namen vplačati na tekoči račun Visokega komisariata pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine znesek, ki ga določi predsednik komisije v razmerju s celotnim zahtevanim povračilom. Izplačila se odrejajo z nakazili, ki jih vidira Visoki komisar. Člen 7. — O pritožbi odloči po dobljenem mnenju komisije nepri-zivno Visoki komisar. Čten 8. — Mimo revizije cen na način in v mejah iz prednjih členov velja, da je prevzemnik dela sprejel cene za dela po izmerah ter cene in plačevanje po kosu, znižane za licitacijski popust, povsem po pogojih pogodbe, izvršilnih normah ter splošnih in specialnih pogojih, ter mora prevzemnik izjaviti v ponudbi, da se po svojem, na lastni nem preračunu so zato stalnfe, neodvisne od kakršne koli okol-nosti. Člen 9. — Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 20. septembra 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Gospodarske ves!! Rag. B. " Via Gesu 12 - Milano (2) Prodotti chimici per l’hidustria e agricoltura 000000000000000000000000000000030000000 xxx>oooo ponudbi, da se po r stni riziko napravlje- [■ iu z njimi strinja in L b, nespremenljive in L COTONIFICIO VALLETICINO TVORHICfl BOMBAŽA Milano Via Principe Umberto, 34 [ Prodaia tkanin, oblačilnih predmetov in obutve Delniška družba Predovič je prenesla svoj sedež iz Beograda v Zagreb. Zorka, d. d. za kemično industrijo v Beogradu je zaključila lansko poslovno leto pri glavnici 25 milijonov din s čistim dobičkom 0.18 milijona din. čisti dobiček se prenese na nov račun. Komisar za cene v Srbiji je predpisal naslednje najvišje cene za sadje: jabolka po 5 do 8 din, kutine po 8, grozdje po 14 din in češplje po 5 do 8 din za kg. Cene veljajo za nakup pri pridelovalcu. Brzojavni promet med Hrvatsko in nezasedeno Francijo je bil obnovljen. Romunski ministrski svet je zvišal cene tobačnih izdelkov za približno eno tretjino. Ker se je tudi zelo povečal konsum tobaka v Romuniji od 460 na 820 gramov na osebo, se bodo državni dohodki od tobaka zelo povečali. Enotni formularji za račune so se uvedli zaradi varčevanja s papirjem v Nemčiji. Formularji so dopustni le v treh velikostih. Največji imajo obliko pisemske pole, srednji velikost polovico pole, najmanjši pa velikost dopisnic. Formularji se morajo uporabljati na obeh straneh. Po podatkih romunskega kmetijskega ministrstva je v Romuniji 5,422.000 goved In konj, 12,400.000 svinj, koz in ovc ter skoraj 30 milijonov zajcev in perutnine. Rib so v zadnjih 20 letih nalovili povprečno po 26.6 milijona rib na leto. Od teh je bilo 3 in pol milijona morskih rib. Madžarsko-nemška industrijska pogajanja so bila uspešno končana in zaključni protokol je bil že podpisan. Pogajanja so se nanašala na probleme energijskega gospodarstva, livarn, tekstilne industrije, papirnic, kemične in predelujoče lesne industrije. Francoske vinske cene so bile na novo urejene. Dosedaj so uživala razne ugodnosti kvalitetna vina, ker se je njih izvoz pospeševal. Sedaj pa se gleda predvsem na to, da se oskrbi domači trg in zato bodo dovoljene ugodnosti domačim cenenim vinom. Danska je uvozila povprečno na mesec blaga za 92 milijonov kron v 1. 1942, proti 111 milijonom v 1. 1941 in 125.6 milijona v 1. 1940. Izvoz pa se je znižal v prvem polletju 1942 povprečno mesečno od 112 na 89.5 milijonov kron. Trgovinska bilanca je nekoliko pasivna. V Združenih državah Sev. Amerike bodo v kratkem racionirali potrošnjo mleka, presnega masla in sira. Od Visokega komisarja, Urada za kontrolo cen, je bilo objavljeno naslednje opozorilo za vse trgovce, ki prodajajo tkanine, oblačilne predmete ter obutev: Po nekaterih pregledih, ki jih je izvršil Urad za kontrolo cen po tigovinah za prodajo na drobno sukna, oblačilnih predmetov in obutve, je ugotovljeno, da vodijo obrati samo register prodaj, namesto da bi vodili register nakupov in prodaj, ki je predviden v čl. 1 naredbe 122 .od 7. oktobra 1941-XIX, objavljene v Služb, listu za Ljubljansko pokrajino št. 82 preteklega leta. Zato se trgovci opozarjajo, da se sicer more izvrševati kontrola prodaj s pregledom »Registra prodaj«, dočim se kontrola nakupov, če se ne upoštevajo svoje-časno predložene originalne pri jave, ki tvorijo začetno nakupno dotacijo, more izvrševati ob sedanjem stvarnem položaju samo na osnovi računov, kar pa ne prika- n i barva, plesira in Ih urah kemično snai li> Ul011 obleke, klobuke svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Zs f U urab itd. Škrobi in tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. zuje stvarne zaloge obrata, ako niso računi vpisani s podatki do- I tičnega nabavnega bona v registru nakupov in prodaj, katerega pa trgovci ne vodijo. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je bilo po Pokrajinskem svetu korporacij opozorjeno na te nedostatke z naročilom, da se I opozore vsi prizadeti na predpise | glede obveznega vodenja ^Registra nakupov in prodaj«, vsebova-1 ne v okrožnici Vis. kom. VIII, št. 30/35 1942 od 12. 4. 1942-XX, ker se bodo v nasprotnem primeru proti kršiteljem uporabile zakonite kazenske sankcije. Združenje trgovcev Ljubljanske ] pokrajine! ponovno opozarja vse trgovce, ki prodajajo nadrobno sukno, oblačilne predmete ter obu-1 tev, da urede registre prodaj in nakupov v smislu gornjih predpisov, ki so bili objavljeni v »Trgovskem listu« št. 31 z dne 21. aprila I 1942. leta. Potrebne tiskovine do- ] bo trgovci v pisarni Združenja. V Beogradu sta umrla po kratki in hudi bolezni Mara Kocjančič roj. Perhavec in njen soprog Franc Kocjančič višji železniški uradnik v p. in bivši prokurist tovarne za lepenko v Breznem nad Mariborom. Mara Kociančič je bila pokopana 16. septembra Franc pa 22. septembra na beograjskem pokopališču. Beograd, Gorlaio. Ljubljana, Sirie, Divaccia, Lesecce. Žalujoče rodbine : Kocjančič, Kocjan, Valenti, Mohorčič, Miovič, Železnikar. Da niu di 25 anni ■ Že več ko 25 let i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile sue-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fate anche Voi una prova e doman-date-il listino presso la se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri S. A. Heumann MILANO. Via Stilicone 39 II mio bambino & a letto con 1’influenza... Moj otrok je zbolel za influenco... Le cosi oe forme influenzali compren-dono, accanto alla vera infiuenza, quel complesso di malattie invcrnali rappre-sentate da tosse, febbre, faringiti, tra-cheiti, bronchiti. In tutfi i malanni da raffredamento č rimedio sovrano la Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga n vendita in lutie le farmacie Dobi se v vsaki lekarni E’INUTILE SOFFRIRE1 ZAKAJ BI TRPELI! RODINA. Contro il raffreddore e le forme Influenzall Zoper prehla d in oblike in fin e n c e Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.