Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 22. junija 1940
Štev. 141 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lli
SEOVENEC
letefoni nredništva to uprave: 404)1, 4(W)a, 40413, 40-04, 40-05 — Izhaja vaak dan ijntraj razea ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račnn Ljubljana številka 10.050 in 10.349 u inserate.
U prava:
Kopitarjeva ulica številka 6.
Konec francosko-angleške zveze
Sklep Francije, da prične pogajanja za mir z Nemčijo in z Italijo, je dovedel do preloma zveze z Veliko Britanijo. Sicer je ta zveza bila razmeroma mlada, kajti v času, ko je Nemčija zopet zasedla Porenje, je Anglija pustila Francijo na cedilu, ki se je hotela z orožjem zoperstaviti Hitlerjevi Nemčiji radi prelomitve versajske pogodbe. Anglija se tedaj za francoske razloge ni veliko brigala, ampak jc že nekaj mesecev pozneje podpisala z Nemčijo ceio pogodbo, ki je urejala medsebojno oboroževanje na morju. Dotična pomorska pogodba je bila v prilog Britanije in je bila sklenjena popolnoma brez sodelovanja in vprašanja Francije.
Tesno sodelovanje angleško - francoske politike je najnovejšega izvora. Pričelo se je prav za prav šele ob drugi delitvi Češkoslovaške, to se pravi v tistem trenutku, ko je Nemčija zasedla Prago in je narodni socializem razglasil, da se ne bori več za načela združitve nemškega naroda, kateri cilj je bil dosežen, ampak da bo poslej vodil borbo za »nemški življenjski prostor«.
Šele tedaj so na Angleškem pričeli razumevati, da ima nemška dinamika pomen, ki presega ozke srednje evropske meje in da se ji Anglija more ustaviti samo s pomočjo Francije. Od tega trenutka dalje je Anglija na celi črti začela podpirati francosko celinsko politiko v Evropi. S tem je Francija dobila ne.-kakšno nadomestilo za Sovjetijo, ki se je pričela izmikati. Vseeno pa je ta politika, ki 6ta jo od tega trenutka dalje Francija in Anglija vodili na evropski celini, bila nekoliko enostranska: na eni strani francoska vojaška sila ni ustrezala oni širokopotezni francoski celinski politiki, ki je prepletala skoraj celo Evropo, na drugi strani pa Anglija, kot izrazita pomorska sila. ni bila najpripravnejše orožje za učinkovito francosko celinsko politiko. Da se izrazimo bolj jasno: v trenutku, ko je Anglija podala svoje jamstvo Poljski, se je angažirala dokaj drzno, ker v resnici ni imela nobenih primernih sredstev, da bi Poljski pomagala, če bi bila od Nemčije napadena.
So to ugotovitve, ki so obče znane. Anglija pred letom dni ni imela več kot samo eno stvarno silo in to je bilo njeno brodovje. In ravno zato, ker je to njeno glavno orožje še do danes, ga do sedaj še tudi ni v odločilni meri uporabila in ga tudi ne misli uporabiti, razen v skrajni sili. Ako je namreč po-tolčeno britansko brodovje, potem je konec britanskega imperija, čeprav bi Anglija še obstojala, dasi kajpada izpostavljena zelo nevarnim napadom z evropske celine. 2e nagon samoohrane Angležem torej narekuje, da ne trosijo s svojo mornarico, ampak jo hranijo za odločilna dejanja in jo šele tedaj uporabijo kadar bo v nevarnosti njihovo lastno otočje in pota, ki do njega vodijo.
Za širokopotezno celinsko vojskovanje Anglija Franciji saj v doglednem času ni mogla bogve kaj nuditi. Tako je v glavnem Franciji pripadla skrb, kako se bo zoperstavila velikanski nemški premoči. Ne mislimo tukaj zmanjševati odlične vloge angleškega letalstva v dosedanji vojski kakor tudi ne pogumnega zadržanja britanske mornarice, ki je bistveno pripomogla k rešitvi čet iz Flandrije, čeprav so bile njene izgube znatne. Prav tako se nc sme podcenjevati pomoči britanskega ekspedicijskega zbora v Belgiji in na Sommi in potem na Seini. Gre le za razmerje sil v obeh bitkah na zapadni fronti in za dejstvo, ki ga je tudi maršal Petain podčrtal, da britanske suhozemske sile niso mogle v zadostnem številu podpreti Francije v njenem odločilnem boju. Glavni vzrok pa je v tem, da Anglija ni pravočasno poklicala svojega moštva pod orožje in da šele sedaj v zadnjem času nekoliko hitrejše kliče nove letnike pod zastavo. Ne gre torej za očitke, prav tako kakor tudi predsednik francoske vlade maršal Petain ni hotel Angležem ničesar očitati, temveč gre le za ugotovitev dejstev, ki so nesporna.
Izven razprave mora ostati silen napor Angležev, ki je presenetil in ki so v zadnjih časih vse storili, da bi učinkovito podprli zavezniško stvar, bodisi pri suhozemski vojski ali na morju ali v zraku. Francozi sami so jim dali vse priznanje in tudi sedanja francoska vlada. '
.,, i	i*.	, " ' ,, Tako pa so
morali Francozi z dosti šibkejšo armado nositi skoraj izključno vso težo dveh silovitih bitk na zapadu in ko je v nedeljo zvečer Anglija predlagala Franciji »neločljivo zvezo« obeh imperijev, je njena ponudba prišla prepozno. Jasno je namreč moralo biti za vsakogar, da bi pri nadaljevanju boja žrtve ne bile enako porazdeljene. Ze sedaj je morala Francija plačati mnogo težji krvni davek in morala bi ga v taki zvezi popolnoma nesorazmerno plačevati še dolge mesece, preden bi Angleži izvežbali kakšnih 50 divizij, ki bi bile potrebne, medtem ko Francija že od septembra lanskega leta stoji z vso svojo vojaško močjo na bojišču. Razen tega pa tudi položaj Francije in Anglije po zadnjem porazu ni več isti. Francija, ki je bila poražena v Evropi in ki je zgubila celo svoje glavno mesto, ni več imperij, medtem ko je Anglija še nedotaknjena na svojem otoku in je slej ko prej glava velikega angleškega imperija.
Premirje se sklepa v Compiegneu
V istem gozdu in istem železniškem vozu so bili v Hitlerjevi navzočnosti izročeni francoskim zastopnikom pogoji za premirje
Compiegne, 21. junija. DNB: Točno na tistem mestu in v istem vagonu, v katerem je maršal Focb novembra 1918 sprejel nemško odjioslanstvo za sldenitev premirja, toda pod nedvomno dostojnej-šimi okoliščinami, s katerimi niso hoteli ponižati potolčenega sovražnika, so danes francoski pooblaščenci sprejeli iz ust pooblaščenca vrhovnega poveljnika nemške oborožene sile generala Keitela pogoje, pod katerimi je nemška vojska voljna pristati na premirje. Na vseh poteh, ki vodijo v Compiegneski gozd so bili postavljeni stražniki. Obenem je bil s kordonom onemogočen dostop nepoklicanih tudi v okolico tega gozda. Nekaj stran od poti, ki vodi h kraju, kjer je bilo sklenjeno premirje lela 1018 in kjer naj bi bili razgovori za premirje 1940, se nahaja velik šotor za francoske delegate. Njihov šotor je udobno urejen. Na mizi se nahaja koledar, ki že kaže zgodovinski dan 21. j n.. ja 1940. Na drugih mižali se nahajajo mape in pisalni pribor, kadilni pribor itd. Spomenik, ki je bil postavljen na kraju, kjer je bilo sklenjeno premirje 1918, je pokrit z nemškimi zastavami. Na glavni poti, ki vodi h kraju pogajanj, je postavljena častna četa dveh vodov pehote in enega voda letalcev. Dva tira vodila od lam. Med tema tiroma se nahaja spominska plošča z napisom: Tukaj se je U. novembra 1918 zrušila zločinska namera nemškega cesarstva, katero so premagali svobodni narodi, nad katerimi ie Nemčija pokazala svoje osvojevalne namene. Sedaj je neposredno zraven te spominske plošče postavljena četa vodje rajha. Točno na kraju, kjer so bila 11. novembra 1918, se nahajajo vagoni, v katerih so bili tedaj pogajanja in v katerih bodo danes predstavniki premagane Francije poslušali pogoje za premirje. Notranjost vagonov ni posebno okrašena. V sredi je velika miza, na kateri so bele platnice za pisanje s pozlačenim nemškim grbom. Na drugem tiru je sr>ominska plošča, ki kaže kraj, kjer je bil vagon tedanjih nemških delegalov. Tu je tudi sjxmienik maršalu Fochu. Na mestu, kjer so bili takrat vagoni nemških delegatov, se nahajajo zastopniki domačega in tujega tiska, neposredno pred njimi pa so zasedli prostor spremljevalci generala Keitla, zastopniki admiralitete in častni gostje. Med njimi je bil tudi vodja SS Himmler, minister Laminers, ravnatelj tiska dr. Dietricli, načelnik operativnega oddelka poveljstva državne sile Bohrmann, general Jodl, general Bodenschatz, general Gleise Horslenau ter osebni in vojaški pribočniki vodje rajha. Nekoliko pred 15. je bila razvrščena častna četa. 01) 15.15 je z avtomobilom prispel vodja rajha. Hitler je obšel častno četo. Nato je vodja rajha, ki je za trenutek obstal pred spominsko ploščo, stopil v vagon. Nekoliko kasneje ob 15.30 se je pojavilo francosko odposlanstvo, katero so včeraj, v četrtek, spustili v nemške sprednje črte nekje pri Toursu. Francoske delegate je spremljal načelnik štaba glavnega poveljnika kopenske vojske general v. Tippelskirch. Delegati so prenočili v nekem pariškem hotelu in so zjutraj prispeli do Compiegne. Do samega sestanka jih je pripeljal polkovnik Thomas, poveljnik glavnega stana vodje rajha. Čim se je francoska delegacija
pojavila, jo častna četa slala mirno. Vodja rajha je jiozdravil vsakega |x>sameznega francoskega delegata z nemškim pozdravom. Nato so udeleženci pri pogajanjih zavzeli svoje prostore. Vodja rajha se ie vsedel na bočno srednje mesto ob mizi.
Hitler v Compiegneu
Berlin, 21. junija, t. Štefani: Danes popoldne je bilo objavljeno, da je vodja rajha Hitler sprejel francoske pooblaščence v gozdu pri Compiegneu.
Hitler se je pripeljal v gozd malo pred 15.50 popoldne, in sicer v spremstvu zunanjega ministra von Ribben tropa, svojega namestnika Rudolfa II e s s a , generala v. B r a u r h i t s c h a in generala Keitela. Hitlerja sta pozdravila G b r i n g in R ii d c r.
Francosko zastopstvo je prišlo malo prej, in sicer so prišli general Ilutzinger, član francoskega vrhovnega vojnega sveta, general B e r g e r e t. podadmirat L e 1 u c in veleposlanik Leon N o e I.
Vodja rajha Hitler je izročil pogoje za premirje v gozdu Compiegne na istem mestu, kjer je v letu 1918 maršal Foch sprejel nemške posredovalce. Na tistem mestu, kjer je stal jedilni voz maršala Foclia, so zgradili leta 1919 veliko spominsko betonsko ploščo okoli železniškega tira. Sedaj so na prav isto mesto pripeljali isti jedilni voz, v katerem je dne II. novembra 1918 maršal izročil nemškim zastopnikom pogoje za premirje. Na istem mestu je sedaj vodja rajha Hitler ob 15.50 popoldne izročil irancoskim pooblaščencem pogoje za premirje.
Vse, kar se je danes zgodilo v gozdu pri Compiegneu, je povračilo za krivico, ki se je zgodila Nemčiji. Dostojno postopanje s častno poraženim sovražnikom je v velikem nasprotju s tistim, ko so iz mržnje tako postopali z Nemčijo, dasi nemška vojska takrat ni bila poražena.

1
Železniški voz, v katerem jo bilo II. novembra 1918 podpisano premirje. — V prav istem jedilnem voz ti in 11:1 istem mestu so francoskim pooblaščencem 21. junija 1!)40 izročili pogoje premirja. — Na sliki je drugi od leve maršal Foch, ki odnaša v aktovki podpisano premirje, četrti pa jo tedanji Fochov načelnik Slaba, polkovnik AVcvgand. sedanji Irancoski vojni minister.
Uvod k pogojem
Ch. Baudvin, Irancoski zunanji minister
Na ukaz vodje rajha je general Keitel pre-čital naslednji uvod o pogojih za premirje:
Zaupajoč v zagotovila, ki jih je Nemčiji dal predsednik Wilson in ki so jih potrdili zavezniki, so nemške oborožene sile v novembru 1918 položile orožje. Tako bi se naj končala vojna z nemškim narodom, ki je nemški narod ni hotel. Sovražnikove sile so bile v veliki premoči, toda nemška suho-zemska vojska, mornarica in letalstvo niso bili poraženi.
Ko pa je prišlo nemško odposlanstvo, da bi sprejelo pogoje za premirje, pa so zavezniki prelomili vse obljube, ki so jih slovesno podali.
Dne 11. novembra 1918 se je prav v tem vlaku začela doba trpljenja nemškega naroda. Vse, kar je bilo mogoče naložiti kakšnemu narodu v pogledu nečasli, ponižanja in materialnega trpljenja, se je začelo na tem mestu. Pozabljene obljube in zatajene prisege so se zvalile na narod, ki po štirih letih junaškega odpora ni pričakoval ničesar drugega kot to, da bi se mu izpolnile obljube, ki so jih dajali demokratski državniki.
Dne 3. septembra 1959 — 25 let po izbruhu svetovne vojne — sta Anglija in Francija brez razloga napovedali vojno Nemčiji.
Sedaj je orožje odločilo o usodi vojne. Francija je poražena. Francoska vlada je zaprosila nemško vlado, da naj ji sporoči
Reynaud pri Petainu
Bordeaux, 21. junija t. Reuter: Danes zjutraj je bivši predsednik francoske vlade Reynaud obiskal maršala Petaina in se z njim dalj časa pogovarjal.
Zanimivo je, da so inozemski listi že več dni pisali o tem, kako je Reynaud že odpotoval iz Francije. Časnikarji so ga videli že v Lizboni, kjer se je takoj z ameriškim letalom »Clipper« odpeljal v Ameriko. »Clipper« pa ta teden sploh ni od-letel v Ameriko in sedaj se vidi, da tudi Reynaud sploh še ni zapustil Francije.
Pod tako neenakimi pogoji zveza med Anglijo in Francijo za Francoze ni mogla imeti smisla, ker bi nujno francoski del v tej zvezi mogel zavzeti le drugo mesto. Ne vemo, kakšni bodo pogoji, ki jih bosta Nemčija in Italija diktirali Franciji. Gotovo si ni treba delati nobenih iluzij, da bi ti pogoji ne bili trdi. Kajti Nemčija hoče Francijo ne le popolnoma odtrgati od Anglije, ampak hoče francosko ozemlje uporabiti tudi kot ogrcnno celinsko bazo za širokopotezne napade na Anglijo. Franciji bo v novem obdobju evropske politike verjetno pripadla le celinska vloga in še ta v tisti meri, kakor bo hotela Nemčija.
Prva naloga Francije po tem porazu bo, da se notranje obnovi. Pri tem bo verjetno vsaj še nekaj časa oblast ostala v rokah ormaae, ki je edini urejen element v državi
in edini zmožen, da prepreči notranje nemire in razkroj, ki grozi ponižanemu in do dna duše poteptanemu narodu, ki ne bo štedil z očitki odgovornosti za sedanji strašni položaj in bo krivce iskal predvsem v vseh vodilnih
Političnih strankah. In drugič bo tudi nova lancija, pa naj bo mir že kakršen koli, skušala in morala živeti kot evropska država. Pri tem se zdi naravno, da bo kljub sedanjemu stanju iskala naravnega naslona pri ostalih latinskih sestrah, pri Španiji in Ua'ir., ki sta že prevzeli nove politične oblike, katerim bo verjetno tudi povojna Francija sledila. Zmaga nad Francijo pomenja tudi zmago nad evropsko demokracijo. Zaradi tega sklepamo, da sedanji prelom francosko - angleške zveze ni samo prehodna epizoda v političnih in diplomatičnih odnošajih, ampak je pričelek nove zgodovinske dobe za ceiinsko Evropo.
pogoje za premirje. Če je bil določen zgodovinski gozd v Compiegneu za izročitev teh pogojev, tedaj je bilo to storjeno zaradi tistega krivičnega dejanja, ki se naj enkrat za vselej preda zgodovini in spominu, da to ni bilo častno za Francijo in da jc to tedaj sunilo Nemčijo v največjo sramoto.
Po junaškem odporu jc bila Francija poražena po krvavih bitkah in se je zrušila. Nemčija pa nc misli tako hrabremu nasprotniku dajati jiogojev, ki bi bili sramotni.
Namen
nemških zahtev pa [e
1.	da se prepreči ponovno vojskovanje proti Nemčiji;
2.	Nemčija mora prejeti vse varščine zn nadaljevanje vojskovanja proti Angiiij, ki je bilo Nemčiji vsiljeno, prav tako pa morajo biti sprejeta vsa predhodna določila za vpo-stavo novega miru; bistvene določbe pa morajo obsegali vse to. kar jc potrebno, da se popravijo vse krivice in vsa škoda, ki so bile s silo prizadejane nemškemu narodu.
Potem ko jc bil prečitan uvod v določbe o premirju, je vodja rajha zapustil kraj pogajanj, godba pa je zaigrala »D c u t s c h I a n d iiber
A 11 c s !«
Francoski zastopniki v telefonski zvezi s svoio vlado
Berlin. 21. junija, t. DNB porota, da so pogajanja v gozdu pri Compiegneu ob 19 zvečer še zmeraj trajala. Takoj po Hitlerjevem odhodu so se začeli razgovori. Francoski zastopniki imajo na razpolago telefon, jio katerem imajo neposredno zvezo s svojo vlado v Bordeauxu.
Francoski zastopniki so zapustili kmalu po 17 vagon in so se ob 18 vrnili v vagon ler nadaljevali pogajanja z generalom Kcitclom.
Laval podpira Petaina
Bordeaux, 21. junija. AA. Havas: Pelit Pa-risien« poroča, da je bila včeraj pod pcedsedstvom narodnega poslanca in župana v Bordeaiixa Mar-queta seja parlamentarcev, ki bivajo v Bordeauxu. Na seji je bilo okrog 50 poslaiiccv. Govoril je Pierre Laval, ki je rekel, da države ni mogoče rešili z nadaljevanjem vojne. Posebna dcpntacija, v kateri so bili Marqiiet, Laval in Germain Martin je bila pooblaščena, da je predsednilii ilade maršalu Petainu izrekla svoje prepričanje o enodušnem zaupanju narodnih poslancev, ki so v Bordeauxu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemunska vrem. napoved: Pretežno oblačno in nestalno vreme skoro v vsej državi. Tu pa tam bodo nevihte in nalivi. Toplota brez bistvene spremembe.
Vzroki francoskega poraza
Tankov in letal v Franciji sploh niso izdelovali v množinah
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tankov in letal v Franciji sploh niso izdel. ▼ množ.
London, 21. junija. AA. Reuter: Stalni Reuter-jev dopisnik v Franciji, ki se je izkrcal v nekem južno- angleškem pristanišču piše med drugim:
Poraz francoske vojske ter sklep francoske vlade glede kapitulacije se pripisuje v francoskih objektivnih krogih velikim razlikam mnenja med člani francoske vlade. Tudi vrhovno poveljništvo francoske vojske ni pripisovalo kak poseben pomen tankom in letalstvu, temveč jih je smatralo za pomožne vrste orožja. Vrhovno poveljništvo je računalo na pozocij. in trdnjavsko vojno. General De Gaul-le, ki je predvidel nemško taktiko in inspiciral Rey-uaudovo knjigo o mehanizirani vojni ter naročil serijsko izdelavo tankov in letal, je naletel na opozicijo vrhovnega poveljništva. Ncmci so se takoj v začetku vojne o priliki borb v gozdovih Warndt prepričali o slabosti francoskih tankov ter so pospešili ustanovitev oklopnih divizij, tako da so na boj&ču 100 km lahko vrgli v borbo 4000 tankov. Ko se je Nemcem posrečilo prit.*ez most na Meusi, ki zaradi iatalne napake ni bil vržen v zrak, se je morala francoska deveta armada umakniti ter omogočiti strašen predor, ki ga ni bilo več mogoče zamašiti.
Izgube, ki so potem nastale, so bile take, da junaštvo, sijajna taktka in neprestane borbe niso mogle nadomestiti te izgube. To je bila pot k zmagi in Nemci so se krepko držali. Francozi so bili premagani zaradi pomanjkanja tankov in letal. S sklepom, da se prestolnica ne bo branila, je tudi javno mnenje izgubilo zaupanje. Ze ko je vlada prispela v Tours, so začeli krožiti glasovi o nameravani kapitulaciji. Poslan je bil zadnji poziv Rooseveltu. Zastonj so Reynaud, Mandel in drugi skušali odvrniti Petaina in generala Weygnada od tega, da bi sklenila mir. Še vedno med seboj razprta je francoska vlada 13. junija odpotovala v Bordeaux.
Desorgenizacija, ki je vladala v Toursu, sploh
ni bila nobena desorganizacija v primeri z ono v Bordeauxu. Ureditev je bila primitivna in pomanjkanje organizacije je še povečalo poraz. Sledil je sklep o rekonstrukciji vlade, tako da so prišli v rjo samo ljudje, ki so bili pripravljeni skleniti premirje.
Premirje ne bo isto kakor leta 1918
Berlin, 21. junija. AA. DNB: »Deutsche Allge-meine Zeitung« objavlja članek o priliki pogajanj za sklenitev premirja. List med drugim pravi:
Francija je premagana. Premagana je država, ki je skupno z nekaterimi drugimi državami delala na to, da sc poniža Nemčija in da se ohrani sovraštvo proti nemškemu narodu in Nemčiji. Francija ni hotela poslušati glasu svoje vesti. Ta Francija je danes prišla v položaj, da mora zahtevati premirje. Toda sedanje premirje nima ničesar podobnega s premirjem leta 1918.
List piše nato o veliki zmagi nemške vo)ske, doseženi v relativno kratkem času. Premagana Francija naj sedaj razmišlja o svojih napakah, ki jih je napravila in ki so spravile Evropo v nevzdržno stanje. Te napake so bile začetek cele vrste nastopov proti nemškemu narodu, kjer so povzročile reakcijo, kar je samo po sebi razumljivo.
Nato piše list o neposrednih vzrokih sedanje vojne in razvoju vojne operacije ter zmagi nemškega orožja. Na kraju pravi: Nemčija je pristala na pogajanja s francosko delegacijo. Francoska delegacija, ki jo je pooblastil maršal Petain, bo sprejeta. Od teh pogajanj zavisi nadaljnja usoda Francije,
»Berliner Borsen Zeitung« ugotavlja, da se je tudi zadnji ekspedicijski zbor angleške vojske vrnil v Anglijo-
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 21. junija. AA. Štefani: Sporočilo št. 10 štaba vrhovnega poveljstva državne oborožene sile:
V	noči med 20. in 21. junijem so bila izvedena močna in precizna bombardiranja pomorskih oporišč na Bizerti in na Malti. Ogledniška leta stalno čuvajo nad pomorskimi in letalskimi oporišči v Sredozemlju.
V	severni Afriki še vedno potekajo operacije na vzhodni meji. Navzlic temu, da so operacije zelo omejene, pa je sovražnik izgubil dosedaj že več kot 10 letal. Okrog pobrežij je bilo izredno močno bombardiranje letalskega oporišča v Msršu Metrohuhu, pri čemer je bila povzročena velika škoda in povzročeni veliki požari. V vzhodni Afriki sta bili zbiti ob brezuspešnem napadu na naše letalsko oporišče Diavclo dve angleški letali. So-vražaik je zelo zmanjšal polete 6vojih letal nad našim narodnim ozemljem. Vržena je v celem ena bomba, ki je padla nedaleč na polje od Imperia.
Rim, 21. junija. AA. DNB: Tržaški Piccolo poroča: Na libijski meji je bil odbit angleški napad, ki je bil izveden z velikim številom tankov. Italijanske sile so bombardirale Solui.
Angleška letala nai severno Italijo
London, 21. junija, t. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja danes, da so angleška letala 24 ur potem, ko je Italija vstopila v vojno, uspešno bombardirala italijanske tov ar.ne v severni Italiji. Letala so bombardirala letalsko tovarno »Ansal-do« v Genovi in »Fiat« v Turinu. Letalcem je bilo nročeno, da naj izvrše poskus poleta nad Alpami in ta poskus se je obnesel. Letala so pri tem tr.o-rala leteti tako visoko in v takih razmerah, da so si letalci morali pomagati z rezervami oksigena in z maskami proti preredketnu zraku. Med poletom je padal gost sneg in zato je bila orientacija zelo slaba. Polet je bil zelo tvegan in so ga letalci opravili v nočnih in zgodnjih jutranjih urah.
Letala so se morala ob Alpah spuščati strmo nad Turin in njihov polet je mesto in protiletalsko obrambo tako presenetil, da so letala lahko letala prav nizko. Tri ure so angleška letala bombardirala Turin in metala težke eksplozivne bombe. Angle-> ški letalci so nad mesto spustili močne osvetljevalne rakete, ki so prav točno pokazale položaj vsega mesta in Fiatove tovarne so postale hitro in jasno vidne. Raketo na padalu je spustilo že prvo angleško letalo, ki je priletelo nad mesto. Raketa je nato dolgo krožila nad mestom.
Letala so začela spuščati bocnbc in pri tem so v tovarnah Fiata nastale take eksplozije in tak požar, da je letalcem v letalih za več minut vzelo vid, dasi so bila letala 5000 čevljev visoko (1500 metrov). Nato so padale bombe na južni del tovarn. Tja je padlo osem težkih bomb, ki so napravile veliko škodo in povzročile ogromne požare.
Bombe so padle tudi na železniško križišče in tovorni kolodvor severno od mesta. Na postaji je bilo ravno več tovornih vlakov.
V Genovi 60 bombe padale na severu na tovarne »Ansaldo«, Bombe 6o povzročile številne hude eksplozije.
Pri drugem letalskem napadu tmo bombardirali letalske tovarne severovzhodno od Milana in so bile bombardirane tovarne »Breda«. V Turinu je bila napadena tudi tovma letal »Caproni«. V Genovi so letala bombardirala tudi železarne.
Kairo, 21. junija. Havas: V zračnih borbah, ki so se vodile včeraj nad Burbukotn, 60 bila zbita tri italijanska lovska letala, dve pa močno poškodovani. Eno angleško lovcfco letalo se ni vrnilo.
Južnoafriški bombniki in lovci so z uspehom bombardirali in napadli letališče v Jevalu v italijanski vzhodni Afriki. Uničeni sta bili dve letali, tri pa poškodovana.
V borbah, ki so nato nastale na tem odseku, je bilo zbito še eno italijansko letalo, drugo pa prisiljeno spustiti se. Eno angleško letalo se ni vmilo. 150 milj vzhodno od Adena je bilo neko italijansko trimotorno letalo prisiljeno spustiti se, ter je bila posadka ujeta. V toku zadnjih 24 ur je sovražnik izgubil osem letal. Angleži pa dve letali.
Džibuti, 21. junija. AA. Reuter: Demantira se vest, da bi se Džibuti nahajal v plamenu. Nad Dži-butijem sploh niso letela italijanska letala, ter tudi niso bile vržene zažigalne bombe, ki naj bi bile povzročile požar
Stockholm, 21. junija, b. Reuter: Londonski dopisniki švedskih listov poročajo, da je javnost zelo radovedna, kaj je bilo sklenjeno nna včerajšnji tajni seji britanskega parlamenta. Čeprav ni bilo mogoče ugotoviti, o čem so razpravljali, se je izvedelo, da je britanski parlament proučeval nove vojne ukrepe, ki jih je treba storiti po porazu Francije in ki bi se morali spremeniti v delo, kakor hitro se bo razbistril mednarodni položaj po kapitulaciji Francije. Glavna točka novega vojnega načrta se nanaša na obrambo britanskega otočja ter so že izdani ukrepi, da se državna obramba dovede v čim boljše stanje. Mobilizacija ljudstva se bo izvršila do skrajnih možnosti.
Med prvimi ukrepi, ki so bili predloženi, so oni glede civilnega prebivalstva, ki naj bi šlo skozi gotovo vojaško izobrazbo. Kolikor se je zvedelo iz parlamentarnih kuloarjev in iz glasovite časnikarske Fleet-Street, Velika Britanija ne namerava ustvariti vojsko kontinentalnega obsega, temveč bo
Nemško vojno poročitr
Francoski odpor v Maginotovl črti ponehal Povečana delavnost na morju
Glavni stan vodje rajha, 21. junija. AA. DNB:
Vrhovno poveljstvo sporoča:
Premiki naših čet za zavzetje Normandije, Bre-tagne in pokrajine med izlivom Loire in doline reke Rhone se nadaljujejo po določenem načrtu. Naše nagle čete, ki napredujejo v Burgundiji, so po bprbi zavzele Lijon. Pri zavzetju Neversa so naše čete zavzele tudi 700 novih tankov in oklopnih avtomobilov.
V	Alzaciji in Loreni se nadaljuje čiščenje linije Maginol od posameznih sovražnih oddelkov, ki še delno dajejo odpor. Deli francoskih čet, ki so bili obkoljeni v severni Loreni, so razbiti in jih najia-damo. Posamezni sovražni oddelki se še drže v zahodnem delu Vogezov, kjer je znana višina, znana iz svetovne vojne Hartmansweiller. kjer so se v svetovni vojni biie hude borbe. Sedaj je ta točka zavzeta.
Naše letalske sile so tudi 20. junija nadaljevale z napadi na prometne žile sovražnika za bojiščem.
Blizu 1'alatinskega gozda so naše letalske sile Štuka podrle veliko število utrdb v Maginotovi črti ter jih uničile z bombardiranjem in so s tem strle sovražnikov odpor. Pri borbah v Alzaciji, kjer smo zavzeli Slrasbourg, Colmar in Schlestat, so naše letalske sile dajale močno podporo naši pehoti. Nemška letala, kakor tudi lovska letala so včeraj izvedla napade na ladje pred pristaniščem ob izlivu Loire. kakor tudi na izlivu Gironde, ter so pri tej priliki potopile neko prevozno ladjo z 10.000 tonami ter eno sovražno pomožno ladjo štirih tisoč ton.
V	noči med 20. in 21- so sovražne letalske sile izvedle mnogo poletov nad severno Nemčijo, kjer so kakor do sedaj metale bombe na nevojaške objekte. Storjena škoda je neznatna. Toda pri tem je bilo ubitih več civilnih oseb. Skupne izgube so-
vražnika so včeraj znašale šest letal, od katerih so bila štiri zbita od protiletalskega topništva. Dve naši letali se nista vrnili na svoja oporišča.
Naše podmornice poročajo, da so potopile štiri angleške trgovske ladje, med njimi tudi ladjo podjetja Royal Mail od 11.000 ton. Pri naglem prodoru skozi oklopne in betenirane utrdbe Maginotove črte, katerega so izvedle naše pehotne čete in pionirji z velikimi junaštvi in težko borbo, je bilo zasedenih več sovražnih utrdb. Posebno so se s hrabrostjo in neustrašenostjo odlikovali poveljnik pehotnega polka jiolkovnik Svalbe in major VVilderniut, kakor ludi poročnik v. Ketelhot.
Angleška letala nad Nemčijo
Koln, 21. junija. AA. DNB: Ob priliki letalskega napada, ki so ga zavezniki izvedli med 18. in
19.	junijem, so padle bombe na predmestja ob desni obali Rena. Ubite so bile štiri, osebe, od katerih so bili trije policijski uradniki, ki so opravljali svojo dolžnost. Porušena je bila ena stanovanjska hiša, več pa poškodovanih. V noči med 19. in
20.	junijem je bil ponoven letalski napad na Koln. Sovražnik je z velike višine metal bombe, ki so padale na mestne četrti, kjer biva civilno prebivalstvo. Bombe so poškodovale precej hiš. Ubiti sta bili dve osebi.
Mannlieim, 21. junija. AA. DNB: V teku noči so angleška lelala letela nad Mannheinioni in Ludwigshafenom, vendar se jim ni posrečilo napraviti posebne škode, ker so bombe padale le v bližini omenjenih mest.
v
Francoski begunci v Švici
Bern, 21. junija. I. L. Uradna švicarska brzojavna agencija poroča, da je število francoskih vojakov, ki je pribežalo na švicarsko ozemlje, v četrtek zjutraj prekoračilo 40.000 mož. Francoske čete pa nepretrgoma prihajajo v čim večjem številu. Proti večeru v četrtek je znašalo njihovo število že 63.000 mož. Med njimi je cela divizija 20.000 mož, med katerimi je 8000 Poljakov. Dospel je ogromen artiljerijski zbor s 1000 topovi velikega kalibra. Dospel je tudi cel letalski park. Računajo ,da bo že v kratkem to število preseglo 100.000. Nemške avtokolone, ki so jih francoski vojaki srečali na poti, jih niso ustavljale, ker ni mogoče bežečih vojakov odpravljati kot ujetnike v Nemčijo, ker bi to vzelo preveč časa ip dela, pa tudi prehraniti bi jih ne bilo lahko. Nemci so ponekod bežečim vojakom pokazali celo najkrajšo pot do švicarske meje. Vojaki so hudo zdelani in posebno obutev je zelo trpela, ker so nekateri reveži korakali peš celih 400 km. Mnogi švicarski krogi trdijo spričo tega, ker se med zaplenjenim vojnim materijalom francoskih čet nahajajo nerabljene strojnice in čisto novi tanki plamenometi, da je v nekaterih edinicah morala delovati defetistična propaganda v izredni meri. Pa to so samo domneve. V Švico je pribežalo tudi mnogo generalov. Seveda je vse to velika nadloga za Švico, ki pa za begunce vzorno skrbi in jih namešča tudi visoko v gorah. Veliko je tudi ranjencev, ki jih spravljajo takoj v bolnišnice in za nje z vso požrtvovalnostjo skrbe. Najbolj zanimivo je bilo, ko je prišel oddelek, med katerim
ravlja na obrambo
raje zgrabila manjšo, loda dobro opremljeno in še bolje izvežbano vojsko. Ta vojska bo imela v glavnem nalogo, da onemogoči vdor nemške vojske v notranjost države. Nadalje trdijo, da namerava Velika Britanija spremeniti številne že preizkušene metode, ki sta jih že zdavnaj uporabili Nemčija in Italija in bo obenem izvedla tudi najstrožje nadzorstvo nad prebivalstvom, kar doslej nikakor ni bilo mogoče uvesti v Veliki Britaniji.
London, 21. junija. AA. Havas: Izvedelo se je, da je bilo o priliki predsnočnjega bombardiranja gotovih krajev Anglije ubitih 68 oseb. Materialna škoda ni velika. Zbita so bila štiri nemška letala.
London, 21. junija. AA. Reuter: Uradno sporočilo o seji sjjodnjega doma pravi, da se je debata nanašala na obrambo Londona in na druga vprašanja. Uradno sporočilo o tajni seji zgornjega doma pravi, da je vlada podala na tej seji deklaracijo o obrambi metropole in da je gornji dom to deklaracijo proučil.
Francoska vojna poročila
Bordenu*. 21. junija. AA'. Havas. Jutranje poročilo vrhovnega francoskega poveljstva pravi, da vzdolž Loire ni bilo nobenih znatnejših spremenil). Sovražnik je napredoval do Lyona. Francoske čete se uj>irajo nemškemu pritisku v Vogezih.
Nekje v Franciji. 21. junija, b. Reuter. V pretekli noči so se vodile krvave borbe v področju Maginotove črte. Posamezne trdnjave sc še vedno branijo. Izgube so na obeh straneh velike. Južno od Toursa daje francoska vojska sijajen odpor sovražnikom. Nemci so razširili boje na vse področje Loire. Motorizirani oddelki so prodrli že do pod-, nožja Alp. Sedaj pričakujejo istočasen napad itali-
janskih in nemških čet, s čemer hočejo prebiti škimi divizijami in je malo upanja, da bi se mogla izogniti obkolitvi.
Tours se noče vdati
Bordeaux, 21. junija, b. Reuter. Predstavnik vlade je izjavil nocoj, da se v Toursu odigravajo izredni dogodki, ker se mesto noče predati nemškim četam. Pod vodstvom mestnega župana je prešlo vse prebivalstvo v obrambo. Prebivalci Toursa so obenem demolirali tudi vse, kar bi moglo Nemčiji služiti v vojne namene. Položaj na fronti je v glavnem nespremenjen.
J		agnM
		'i »mffl/tTHaml
		
		l^iiiiiS^^^fl^fciL/ * X^I]HBHra
'IBP Jf«k	žSHShM HL^IB	t E^jSHgtafl
Framuski Unk pripravljen !>oj. -r Fnaccsfcv Jcte topnižarjev na BOho*"
so kmalu spoznali 50 miličnikov iz španske državljanske vojne, ki so bili svojčas pribežali v Švico, so pa tam zagrešili razne zločinne, pa so pravočasno zbežali. Zdaj so jih seveda zopet zaprli.
Madrid, 21. juija. Vedno več francoskih čet in letalcev prihaja na pirenejsko mejo in se udaja španskim obmejnim stražam. To so oddelki, ki beže iz zapadne Francije, kjer prodirajo nemške armade skoro brez vsakega odpora.
Ženeva, 21. junija. AA. DNB: List »La Suisse« piše, da je prispela na švicarsko mejo skupina 45 avtomobilov, v katerih je bil štab 45. francosktga zbora pod poveljstvom generala Heiga. Tega so internirali nekje v notranjosti Švice. Med francoskimi četami, ki so bile v zadnjih 2 dneh razoro-žene, je tudi polk kolonijalnih čet in 2000 ranjenih francoskih vojakov, ki so jih namestili v bolnišnicah.
Bern, 21. junija. AA. Štefani: Danes so poslali v koncentracijsko taborišče okrog 16.000 poljskih in okrog 20.000 francoskih vojakov, ki so prestopili mejo. Med njimi se nahajata tudi en poljski in en francoski general, ki je očitno imel nalogo sestaviti novo armado v Besanssonu. Med temi četami so trije polki afriške konjenice z 2000 konji, veliko oklepnik avtomobilov, topov vseh kalibrov in raznih vozil.
Francoski begunci v Angliji
London, 21. junija. Reuter: Glavni dopisnik agencije Reuter' v Franciji je poslal iz neke luke v Južni Angliji tole brzojavko:
Prispeli smo nocoj sem s parnikom, ki je poleg normalnega števila potnikov pripeljal iz Francije še čez 1300 beguncev, od katerih so mnogi iz Bruslja in Pariza. Naša ladja ponavadi prevozi 180 potnikov. Medtem ko je bila ladja vsidrana v ustju Girondo, so nemški bombnik1 leteli nizko nad njo ter jo napadali. Ob tej priliki je bil zbit en nemški bombnik. Na ladji so se med drugim nahajali bivši angleški veleposlanik v Madridu sir Maurice Peterson, bivši francoski letalski minister
Sierre Cot, baron Robert Rotschild, francoski ramatik Henry Bernstein ter bivši belgijski minister Jaspar. V zadnjem trenutku so vkrcali na ladjo 12 ranjenih Angležev.
Francoski begunci smejo biti v Španiji samo 24 ur
Irun, 2i. junija. AA. DNB: Zaradi vedno večjega prehoda francoskih beguncev v Španijo so španska oblastva ojačale kontrolo na špansko-francoski meji. Ker se beguncem dovoljuje največ 24 ur bivanja v državi, nadaljujejo takoj pot na Portugalsko.
Poljska se bo vojskovala naprei
London, 21 junija, b. Poljska vlada je sklenila, da bo nadaljevala borbo za osvoboditev.
Prekinjen promet med Francijo in Švico
Ženeva, 21. junija. AA. DNB: Med Francijo in Švico je do nadaljne odredbe prekinjen promet.
Vojvoda Windsorski se vrne v Anglijo
London, 21. junija. Reuter: Londonski pooblaščeni krogi izjavljajo, da je popolnoma neosnovana neresna trditev nemškega in italijanskega tiska, da je bilo izdano povelje za omejitev gibanja wind-sorskega vojvode, oziroma da se tako povelje namerava izdati. Vojvoda se še ni vrnil v Anglijo, podvzeti so pa vsi ukrepi za njegovo varnost.
Madrid, 21. junija. A A. Reuter: Vojvoda in vojvodinja Windsorska sta prispela iz Francije v Barcelono. Odpotovala bosta v Madrid, od tod pa v Lizbono, kjer se bosta vkrcala verjetno na pot v Anglijo.
Nezaželena ameriška časnikarja
Berlin, 21. junija, b. Zunanji minister je mmes sporočil tujini časnikarjem, da je bila vlada prisiljena odstraniti s tiskovne konference ameriška časnikarja Killa in Barnessa. Zunanji minister je obrazložil ta ukrep s tem, da sta omenjena ameriška časnikarja tendenciozno in neresnično obveščala ameriško javnost o dogodkih na bojiščih
Romunija se bo naslonila na os Rim-Berlin
Bukarešta, 21. junija, m. Romunski politični krogi, kakor tudi vsa romunska javnost se še nadalje bavi s kapitulacijo Francije ter poudarjajo, da bo poraz Francije imel dalekosežne posledice za nadaljnji razvoj romunske zunanje politike.
Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se bo Romunija sicer še nadalje na vso moč trudila, da za vsako ceno ohrani mir in očuva svojo nevtralnost, toda v vseh svojih akcijah, da doseže ta cilj, se bo odslej naslanjala na sili osišča Rim—Berlin. Na ta način misli Romunija tudi obdržati ravnotežje odnošajev velesil na Donavi, predvsem ob njenem izlivu v Črno morje. To razpoloženje romunske politične javnosti je našlo veren izraz tudi v romunskem časopisju.
Tako današnji list »Curentul« objavlja v uvodniku, v katerem pravi, da bo Romunija nadalje vodila politično silo osišča in še bolj zbližala svoje odnošaje z Nemčijo in Italijo. To sodelovanje pa bo poverjeno osebam, ki sedanji položaj smatrajo za najboljšo konjunkturo, za svoje osebne interese in ambicije. Po zatrjevanju teh krogov Nemčija in Italija v Romuniji ne iščeta germanofilov in italo-filov, temveč Romune, ki bodo branili prave interese romunske države.
Romunski politični krogi, ki odobravajo romunsko notranjo politiko, vidijo v razsulu, v katerega so vrgle Francijo razne ljudske masonske vlade, najboljše opravičilo za pravilno vodstvo romunske notranje politike. Romunsko časopisje poudarja, da je bila ta politika kralja Karla nad vse modra in dobro premišljena.
S tem vprašanjem se bavi »Romania« in pravi, da je monarhija vir romunske nacionalne zavesti, krščanska vera temelj mladine, vse pa osnova nove romunske državne ureditve, ki je disciplinirala vse prejšnje centrifugalne sile. V bodoče bodo vsi Romuni ene same misli in ena sama akcija, poudarja ta list. Zanimivo je, da »Romania« odgovarja tudi na zadnji govor predsednika madžarske vlade grofa Telekija, ki ga je imel v parlamentu in v katerem omenja krivico trianonske mirovne pogodbe. Romunija je vedno želela sodelovanja z vsemi narodi ter je znova zunanji minister dr. Cigurtu izjavil, da politika ohranitve neodvisnosti državnih mej z dobrimi odnošaji z vsemi državami, predvsem pa z vsemi sosedami, zahteva razumevanje položaja ter
njene prilagoditve na podlagi narodnih romunskih koristi, ki so določene z zemljepisnimi pravicami in z zgodovinskim razvojem. V zvezi s tem dobro poučeni romunski krogi izjavljajo, da ni izključeno, da je Romunija že dobila gotova jamstva za svoje meje od Nemčije, kar bi se lahko sklepalo iz pisanja uradnih romunskih časopisov.
Bukarešta, 21. junija, m. Snoči se je vrnila v Bukarešto skupina romunskih inženirjev s profesorjem Manuelescom na čelu, ki je na obisku v Berlinu in drugih nemških industrijskih mestih. Po povratku romunskih inženirjev vse romunsko časopisje jx>udarja prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni romunski gostje. Dobro poučeni politični krogi smatrajo, da ima prof. Manuelescu izredno dobre zveze z 2tlezno gardo. Manuelescu bo baje v najkrajšem času vstopil v stroko narodnega preporoda.
Novi sovjetski poslanik v Sofiji
Sofija, 21. junija, m. Za novega sovjetskega jioslanika v Sofiji je imenovan Aleskander Andre-jevič Lavriščev, dosedanji upravnik poslov sovjetskega poslaništva. Poslanik Lavriščev spada med odlične sovjetske mlade diplomate. V Sofijo je prišel skupno z bivšim sofijskim in sedanjim buka-reštanskim sovjetskim poslanikom Lavrentijevim kot prvi tajnik poslaništva.
Bolgarski poslanik v Moskvi umrl
Moskva, 21. junija. DNB. Bolgarski poslanik Hristov je nenadoma umrl. Zadela f?a je srčna kap. Todor Hristov je nastopil mesto poslanika v Moskvi februarja t. 1.	*
Moskva. 21. junija. AA. DNB. Predsednik So-vjeta Kalinin je poslal kralju Borisu brzojavko, s katero izraža sožalje o priliki nenadne smrti bolgarskega poslanika v Moskvi Todora Hristova. Predsednik sovjetske vlade in komisar za zunanje zadeve Molotov pa je poslal podobno brzojavko predsedniku vlade Filovu kakor tudi zunanjemu ministru Popovu.
Tine Gorjup: Kranj (1940). Z razstave v kranjski gimnaziji
Amerika ima vlado narodne obrambe
Vlada ni koncentracijska in republikanci v vladi ne zastopajo svoje stranke
Washington, 21. junija. Reuter. Rooseveltov tajnik Early je izjavil, da ga je predsednik Roosevelt pooblastil imenovati novo koalicijsko vlado, vlado narodne obrambe. Roosevelt je dejal, je izjavil Early, da je republikance pozval v koalicijsko vlado r imenu narodne obrambe, poudarjajoč, da je narodna solidarnost neobhodno potrebna v sedanjih časih.
Washington, 21. junija. AA'. Reuter. Bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover je izjavil, da Stimson in Knox vstopata v vlado, da bi osebno sodelovala, ne predstavljata pa republikanske stranke. Zato s tem ni rešeno vprašanje koalicije obeh strank.
Roosevelt ne bo več kandidiral
Filadelfija, 21. junija, b. Predsedniški kandidat Landon je podal izjavo, da je predsednik Združenih držav Roosevelt dal novima ministroma Stimsonu in Knoxu jamstva, da pri prihodnjih predsedniških volitvah ne bo tretjič kandidiral za predsednika Združenih držav. Roosevelt je s tem podprl sestavo koalicijske vlade.
Predlog za vojno obveznost
Washington, 21. junija. Reuter. Senator Berg je predložil snoči predlog o obvezni vojaški službi za moške med 18. in 65. letom. Ta zakonski načrt je posledica posrečene propagande, ki jo vodi pol-
kovnik" Adler, podpredsednik založniškega podjetja »Newyork Timesa«.
Washington, 21. junija. AA. DNB. Demokratski senator Berg je vložil zakonski predlog, v katerem zahteva uvedbo splošne vojaške obveznosti v Zedinjenih državah. Vojna obveznost naj obsega vse državljane med 18. in 65. letom. Vsi moški med 21. in 45. letom naj bi pripadali operativni vojski, vsi ostali, t. j. od 18. do 21. in od 45. do 65. leta pa domobranski vojski.
Amerika še ne more poseči v vojno
Rim, 21. junija. AA. Štefani. Nemčija in Italija se pripravljata, da bosta odigrali zadnje dejanje v tej vojni, pravi »Giornale d'ltalia«. To dejanje je
napad na Veliko Britanijo. Očitno je, da poskuša Velika Britanija ohraniti francoski odpor proti Italijanom in Nemcem, da bi se tako vojna podaljšala in da bi prišlo kasneje do vojaške intervencije Združenih držav. Odpor Francije po zaprošenem premirju bi mogel pripeljali samo do uničevanja ljudi in do poslabšanja pogojev, ki sta jih postavili Italija in Nemčija. Odgovorna francoska vlada ve in maršal Petain se trudi, da bi rešil tisto, kar se rešili da. V vsakem primeru, če bi se posrečili angleški poskusi, pa bi bil odgovor Italije in Nemčije zelo učinkovit. Nemčija in Italija nimata namena kršiti Monroejeve doktrine, ker bi morebitna intervencija Združenih držav v evropski vojni pomenila predvsem zahodnim silam priliko, da v bodoče intervenirajo v ameriških stvareh. Sicer pa vsi vedo, da bi poseg Združenih držav v Evropo sprožil druga vprašanja na Tihem Oceanu, kjer ima Amerika svoje življenjske koristi.
Washinp;ton, 21. junija. AA. Reuter. Senat jo sprejel predlog, da se pošljejo v Evropo ladje ameriškega Rdečega križa, toda nobena teh ladij ne ho smela brez posebnega dovoljenja pluti v conah, ki so blokirane.
Nevvvork, 21. junija. AA". Reuter. Pod nazivom »Odbor USA« se je ustanovil v Newyorku odbor, ki bo skrbel za otroke, katere bodo iz Evrope preselili v Ameriko. Začasni predsednik tega odbora je Rooseveltova soproga.
Washington, 21. junija, b. Tukaj so prepričani, da bo nova ameriška vlada naletela na nekatere težave na kongresu. Demokratski senator Clark je izjavil:
To je nezaslišano, to je smatrati kot predigro za predlog, da Združene države stopijo v vojno. Demokratska senatorja Walsh in Reynolds sta podala izjave v istem smislu, Iz Bele hiše je bilo sporočeno, da se niso objavili razlogi za ostavko bivšega izolacionističnega vojnega ministra Woo-dripga, ker sp bili preveč osebni. Woodring je dejal, da je odstopil zaradi izjav predsednika Roosevelta. Glede svojega programa je še enkrat izjavil, da je za nevmešavanje v tuje zadeve, ki se ameriškega Rpdročja ne tičejo. Upanje v ameriško intervencijo se je okrepilo. Izgledi za odpor Velike Britanije so izredno ugodni, zlasti po izjavi Beaverbroka, da izgube britanskega letalstva v zadnjih tednih niso bile velike in da so več kot izenačene z novimi letali.
Novi red" v Aziji
Skrivnosti božje Hubezni
Pesnik Robert de Lamenais nam pripoveduje sledeče:
Bila sta dva soseda, oba oženjena in očeta mnogih otrok. Ker je takrat v deželi divjala huda vojska, je eden izmed njiju bil v velikih skrbeh, kaj bo z njegovo ženo in otroki, ako bi bil poklican v vojsko in padel ali pa se vrnil pohabljen. Ta misel jc glodala njegovo srce, kakor gloje črv jabolko.
Nekega dne, ko jc spet delal na polju in bil ves petrt, jc v polju zagledal dve gnezdi z mladiči. Med delom zagleda ptico roparico, ki se jc vrgla na eno izmed gnezd in odnesla mater, ki sc jc vila v njenih krempljih in presunljivo zakričala v smrtnem strahu. Mož je bil še bolj presuiijcn. Smrt matere je tudi smrt mladičev, si je dejal. Kaj bo z mojimi otroki, če jim smrt ugrabi očeta? In bil jc ves (lan mračen in žalosten in cclo noč ni spal.
Rano jutro se je spet podal na polje in Sel pogledat gnezdo, kjer jc pričakoval, da bo našel enega ali drugega od mladičev že mrtvega. Toda ko pogleda v gnezdo, je ves presenečen. Mladiči so bili vsi živi in vidno vsi nakrmljoni. Začuden se je skril za nek grm in počakal, kaj bo. Kmalu zapazi mater iz drugega gnezda, ki je napitala najprej svoje mladiče, potem pa mladiče iz drugega gnezda, da so bili vsi enako siti in zadovoljni.
To je povedal zvečer svojemu sosedu, ki mu jc nato dejal: »Čemu si si prizadeval toliko skrbi? Bog nikoli nc zapusti svojih. Njegova ljubezen ima skrivnosti, katerih nc poznamo. Mi pa hočemo verjeti, zaupati in ljubiti ter hoditi svojo pot v miru. Če umrem jaz. boš ti oče mojim otrokom, Jc umreš prej ti, bom jaz skrbel za tvoje.«
ff
Že večkrat smo poudarjali, da je sedanja evropska vojna, ki že zdaj riše na obzorje bodočnost, ki je bo deležna Evropa, v. zvezi z dogodki, ki se odigravajo v Aziji že od leta 1931., ko je Japonska začela svoj pohod na Kitajsko. Bilo je usodnega pomena za evropske velesile, da takrat niso znale zaustaviti početja, o katerem ni bilo tako težko predvidevati, kakšne posledice bo imelo tudi za našo t celjno. Zakaj čisto jasno je bilo, da vodja kitajske države maršal Cankajšek nehote zastopa stvar Evrope, dočim je bil namen Japonske, kakor so njeni politiki opetovano sami izjavili, da ustanovi v Aziji nov red, lo je da požene evropske velesile iz Azije. In vendar je prav tisto Društvo narodov, ki se leta 1931. ni upalo podvzeti korakov proti Japonski, ki je bila član tega društva, medtem ko je pozneje prisililo skoraj vse svoje članice, da so sklenile izvajati sankcije proti Italiji v zadevi Abe-sinije in s tem zakrivilo položaj, kakršnega imamo pred seboj v Evropi danes.
Res da Japonska s svojo politiko nasproti Kitajski do danes nima prave sreče. Kakor vemo, je bližnji cilj Japonske bi! ta. da bi ustvarila sodelovanje med Kitajsko, Mandžurijo in Mongolijo pod nadvlado Japonske. Neposredni namen tega je bil, da se polasti velikih bogastev kitajske države, daljni in končni njen namen pa je ta, da bi s pomočjo gospodarskih zalog pa tudi ljudskega mate-teriala dežel, ki štejejo 400 milijonov prebivalcev, sebi izvojevala hegemonijo nad vso Azijo, kolikor ni v rokah Rusije. Nobena tajnost ni, da teži Japonska za gospodstvom nad vsem Malajskim polotočjem, nad Filipini in nad Avstralijo; na azijski celini sami pa bi mogla Japonska postati gospodar francoskih indokitajskih kolonij in dobiti politično in gospodarsko nadmoč in vpliv v Zadnji Indiji, kjer ima že danes tesne zveze z Birmo, pa v Srednji Indiji, kjer vsi sovražniki Anglije danes netijo revolucijo. Prav za prav ni samo glavna, ampak tudi edina prava ovira tem načrtom kitajski vodja maršal Cankajšek, ki se že 9 let učinkovito upira japonski hegenionialni politiki na azijski celini in je tako naravni zaveznik Zedinjenih držav Amerike, Anglije, Francije in Nizozemske, ki nimajo v Aziji samo velike kolonialne posesti (izvzemši Ameriko), ampak tudi ogromne gospodarske koristi v kapita-lih, ki so jih tam nalagali skoraj eno celo stoletje. Toda če bi bilo odvisno od evropskih velesil, bi bila Japonska že danes, ko so se te velesile spoprijele v boju za biti ali ne biti na zapadu, njihov naj- 1 nevarnejši nasprotnik. Ce bi se Japonski bilo posrečilo, da si Kitajsko podvrže, bi danes Indija bila že v plamenih, kar bi lahko pomenilo smrtni udarec za najmočnejšo velesilo Evrope in sveta sploh, to je za Anglijo. Japonska bi v takem primeru, če bi znala obenem poravnati vse svoje račune z Rusijo in si z njo razdeliti območje vpliva v Aziji, I
imela svobodne roke nasproti Zedinjenim državam Amerike, ki je njen najbolj nevarni nasprotnik na Tihem oceanu. Tako pa brani evropske interese Cankajšek sam in Japonska je danes v tem pogledu še vedno tam, kjer je bila pred devetimi leti.
Ker je Japonska uvidela, da ni mogoče vojaško osvojiti države s tako ogromno površino in čudovito prirodno odpornostjo ljudstva, zato je v začetku letošnjega leta sklenila pogodbo s kitajskim politikom Vančingvejem, ki ga je postavila na čelo severnim in tihomorskim provincam Kitaja, upajoč da se bo njemu posrečilo počasi pridobiti vpliv na kitajski narod in primorati Čankajšeka, da sklene z Japonsko mirovno pogodbo, ki bi vpregla kitajske ljudske in gospodarske sile v voz jajionske politike. Obenem se je pomirila s Sovjeti, s katerimi se je določila meja med bivšimi kitajskimi, danes japonski nadvladi podrejenimi severnimi kitajskimi provincami in med ruskim Daljnim vzhodom. Vse to pa ni moglo streti Čankajšeka, ki slej-koprej zahteva, da Japonska vrne osvojene najbogatejše ' pokrajine kitajske države, preden bo mogel skleniti z njo mir ali kakršno koli politično in gospodarsko pogodbo. To pa pomeni, da se Japonska ne more vmešati v vojno evropskih velesil, kakor bi se rada, ampak da je slejkoprej vezana na Kitajskem, zaradi česar se tudi ne more postaviti po robu Zedinjenim državam severne Amerike, ki jo tako rekoč stražijo na vsej dolžini Tihega oceana. Zato Japonska tudi ni mogla poseči vmes, ko sta si Anglija in Amerika zagotovili prvenstven položaj v velikih nizozemskih kolonijah v Aziji, ko so le-te po zlomu materne dežele ostale brez varstva, ki bi si ga bila najraje zagotovila Japonska, pa ji brani Cankajšek, ki zaposluje večino njenih oboroženih sil.	/
Japonska politika pa se odlikuje po vztrajnosti in premetenosti. Ker se stvari na Kitajskem ne razvijajo po njeni volji, kaže prijazen obraz tako Ameriki, kakor Angliji in Franciji in razvija vprav čudovito spravljivo politiko »sporazumnega postopanja v Aziji« in ima pri tem kakor vidimo tudi uspeh. Pri tem pride Japonski seveda nad vse prav, da Anglija in Francija ne moreta v Aziji vzdrževati več kopnih in pomorskih sil, na katere bi se bilo treba ozirati. Tako Anglija kakor Francija nimata danes več resnih ugovorov proti izpraznjenju Šanghaja, ki je bil s svojim internacionalnim mestom najmočnejša tuja ovira za japonsko politiko nasproti Kitaju. Drug zelo neugoden moment za politiko in interese evropskih velesil v Aziji je usoda, ki je doletela v Evropi francosko armado, tako da danes ne bo nihče mogel Japonski učinkovito preprečiti, da se ne polasti francoskih kolonij, na tako imenovanem Indokitajskem: Tonkinga, Anama, Kambodže in Kočinčine, ki šteje nad 700 tisoč kvadratnih kilometrov in kakih 20 milijonov
Gospodarski sporazum med Italijo in Jugoslavijo
Rim, 21. junija. AA. Štefani: Italijnnsko-jugoslovnnski mešani gospodarski odbor, ki je te dni zasedal v Rimu zaradi določitve načrta o trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo v letu 1941, je končal včeraj svoje delo. Predsednika obeh delegacij sta podpisala sporazum.
Zapletljajev med Nemčijo in Sovjetijo ne bo
Berlin, 21. junija. AA. DNB: Ker se v zadnjih dneh v angleškem tisku stalno pojavljajo vesti o koncentraciji neverjetno močnih ruskih sil na nemški vzhodni meji v zvezi z rusko akcijo proti Litvi, je Reuter 19. junija javil iz Kovna, da so opazili gibanja nemških čet v vzhodni Prusiji. Z uradne nemške strani se ob priliki te trditve kategorično izjavlja, da ni bilo nemških vojaških gibanj na neinško-Iitvanski meji. Nemški politični krogi izjavljajo, da v Angliji prikazujejo vedno isto sliko, ker vest o ameriški pomoči, kakor se zdi, ne vleče več, poskuša sedaj Reuter prepričati angleški narod v teh resnih dneh, da je treba pričakovati zapletljajev med Nemčijo in Rusijo.
Berlin, 21. junija, b. Sovjetska zveza je bila doslej obvarovana od vojne in je zaradi tega predvsem pokazala zanimanje za gospodarske in politične zadeve ter jn skušala ohraniti dobre odnošaje z vsemi državami, zlasti pa 7. balkanskimi, ki za vsako ceno hočejo ohraniti mir in dosedanje stanje in ne dopuščajo, da bi se druge države vmešavale v njihove notranje stvari.
Majski v angleškem zunanjem ministrstvu
London, 21. junija. AA Reuter: Sovjetski veleposlanik Majski je obiskal danes zunanje ministrstvo, kjer je več kakor eno uro razpravljal z državnim podtajnikom Buttlerjem.
Volitve v Sovjetiji
Moskva, 21. junija. Tass: Volitev narodnih predstavnikov v vrhovnem sovjetu, ki so se vršile 16; t. 111. v karelijsko-finski republiki, se je udeležilo 99.06% sku|>nega števila upravičenih volivcev. Za kandidate komunističnega bloka in izvenstran-karske kandidate je glasovalo 98.48% glasovalcev (?). Izvoljenih je bilo 133 poslancev, od teh 113 komunistov in 22 nestrankarjev. Med izvoljenimi oredstavniki je 21 žensk.
Turčija si bo prisvojila Sirijo
Ankara, 21. junija, b. Pomočnik šefa tur-šKegn glavnega štaba Tyndys bo napravil daljši obisk Siriji, nad katero namerava Turčija prevzeti varstvo v danem trenutku. Smatrajo, da bo ta trenutek nastopil takoj, kakor hitro pride do končnega poloma Francije.
Damask, 21. jun. Reuter: Položaj v Siriji je še nadalje popolnoma miren. Glavni poveljnik vojnih sil na bližnjem vzhodu general Mitelhauser je naglasil v proglasu, objavljenem prebivalstvu, dn je odločen ohraniti mir in udušiti vsak poskus nemirov, V vsej Siriji so podvzeti energični ukrepi.
Taylor bolan
Nevvjork, 21. junija. Reuter: Rimski dopisnik »Nevvyork Timesa« poroča, da je osebni Rooseveltov zastopnik pri sv. očetu Taylor resno zbolel. Taylor je star 65 let.
Španske ladje v Gibraltarju
Madrid, 21. jun. AA. DNB: španska ladja »Sevilla« je bila ustavljena na potu med Južno Ameriko in Cadion ter odpeljana zaradi kontrole v Gibraltar. V Gibraltarju se nahaja v preiskavi še neka druga španska ladja.
prebivalstva ter razpolaga z bogatimi gospodarskimi viri. Pa tudi Anglija v zadnjm času Japonski veliko popušča, tako da sta edini jez japonski ekspanzijski politiki Cankajšek in Zedinjene države Severne Amerike.
^Ce bi padel kitajski jez, bi padla tudi najmočnejša ovira, ki ne preči Japonski samo, da dobi hegemonijo v Aziji, ampak ji tudi zapira pot, po kateri bi njen vpliv segal odločilno tudi v Evropo, ki sama sebe slabi in pogublja. Seveda bo Japonska slejkoprej z njej lastno trdovratnostjo delala naprej, da bi se ustanovil v Aziji »novi red« in ta njena trdovratnost je poglavitni vzrok, da Zedinjene države Severne Amerike ne morejo pomagati svojim prijateljicam v Evropi tako, kakor bi rade.
Dve obletnici
»Slovenski delavec« prinaša uvodnik s tem naslovom, kjer se peča s 50letnico papeževe okrožnico >Qradragesiino anno«, ki bosta obe drugo leto. V članku obravnava pomen teh dveh okrožnic za katoliško gibanje po svetu ter našo dolžnost, ravnati se po njin. Na koncu pa pravi: »Tudi v teli težkih dneh verujemo, da ne delamo zaman. Previdnosti zaupamo in v njeno pravičnost verujemo. Delo bo rodilo svoj sad, spoznana resnica nas bo odrešila. Mnogo smo sicer zamudili, prepočasi smo se oklepali Cerkve... Kako bomo ti dve obletnici slavili? Upamo, da vkljub drugačnemu pričakovanju vendar le v duhu teh okrožnic. Nikjer naj v knjižnih predalih ne ostaneta zaprašeni, nebrani, nedoumeti. Drugo leto nas mora združiti vse, ki smo dobre volje, okrog duha teh dveh okrožnic. Načrti za novo družbo morajo zmagati, morajo se uresničiti. Kar je bilo zamujenega, moramo nadomestiti, kar je bilo nasprotovanj, jih bomo obžalovali. 7. združenimi močmi se bomo poprijeli velike naloge ter s Cerkvijo v ljubezni zmagali. Že zdaj je treba misliti na ti dve važni obletnici, že zdaj je treba delati za uspešno proslavo. Drugo leto bi bilo že prepozno. Takrat bi mogli ustvariti le nekaj zunanjega, le nekaj videza, a nič resničnega.«
Vloga Rusije v naši usodi
V zagrebški »Novi Evropi« je izšel članek g. Ante Cil-iga, ki je dalj časa prebival v Sovjetski Rusiji in ki med drugim takole sodi: »Kar se tiče vloge Rusije v naši usodi, moramo ugotoviti dve stvari: Najprej, da pozitivna pomoč in vloga Rusije v današnjem položaju južnih Slovanov ne moreta biti veliki. Rusija je daleč od nas, boriti se mora z velikimi notranjimi težavami, zaradi česar je danes njena glavna skrb ta, kako bi nas v svoji mednarodni igri izkoristila, ne pa kako bi nam pomagala. Drugič pa je to, ako bi se mogli res poslužiti tistih sila majhnih možnosti, ki jih nam odkrivajo novi odnošaji z Rusijo, da moramo še poprej Srbi in Hrvati urediti svoje medsebojne odnošaje ter da nastopimo v Moskvi enotno. Ce bomo hodili Stalina prosit pomoči vsak zase, bomo oboji propadli... Rusija je brez dvoma največja sila slovanstva. Vendar zaradi tega še ne smemo prezreti drugega dejstva, da Rusija vodi mnogo bolj rusko kakor pa slovansko politiko. Kdor hoče voditi slovansko, demokratsko, človečansko politiko, mora najprej začeti pri sebi, s svojimi sosedi: Rusi in Poljaki, Cehi in Slovaki, Srbi in Hrvati...«
Tepene ljudske fronte
Rdeči križ nujno prosi
Danes in jutri se vrši širom Slovenije velika nabiralna akcija v prid Rdečemu križu. Mnogo sto požrtvovalnih nabiralk in nabiralcev se trudi po ulicah in nabira darove za Rdeči križ. V plemenitem delu tekmujejo odborniki in odbornice, bolničarji in bolničarke, samarijani in samari-janke, da dosežejo najlepši uspeh.
V Ljubljani je akcija zavzela najobsežnejši in vse hvale vredni obseg. Rdečemu križu pomagajo pri njegovem zbiranju tudi številne druge človekoljubne, prosvetne in nacionalne organizacije. Pri nabiralnih mizah sodelujejo med drugimi odbornice in člani podružnic Ciril-Metodove družbe, Kluba Primork, ljubljanskih sokolskih društev, Krščanske ženske zveze, Ruskega Rdečega križa, Splošnega ženskega društva, Zveze akademskih žen, Združenja gledaliških igralcev. Skavtske organizacije, fantovski in prosvetni odseki, Kolo jugoslovanskih sester, dekliški krožki, magistratne uradnice, Dom učiteljic, društva Ate-na, Soča, Jadranska Straža, Kneginja Zorka, Krščansko žensko društvo, akademska društva Edin-stvo, Jugoslavija in Savica, Zveza gospodinj, Go-stilničarska gospodinjska šola, Kolodvorski misi-jon itd., vse tekmuje za Rdeči križ! Plemenite
ljubljanske žene so na delu z nabiralniki Rdečega križa neglede na politično in svetovnonazorsko opredeljenost. Soproge sedanjih in bivših visokih dostojanstvenikov sodelujejo z našimi odborniki, bolničarkami in bolničarji iz vseh slojbv:
Rdeči križ nujno prosi! Vsako leto apelira na dobra srca, letos je pa njegov apel posebno živ in odločen. V resni dobi, v kateri živimo, ne smemo biti nepripravljeni. Oprema naših rezervnih bolnišnic je nezadostna. Naše ambulante za prvo pomoč imajo mnogo premalo sredstev in materiala. Ce se primeri elementarna katastrofa, potres, poplava, epidemija, zlasti pa, če izbruhne proti vsemu pričakovanju vojna, smo premalo opremljeni in bomo stali skoro praznih rok! Ne bomo mogli lajšati gorja v taki meri, kot se od Rdečega križa pričakuje 1
Zato vneto apeliramo na vse, ki so dobrega srca, brez ozira na stan, spol, vero in politično miselnost, na vse, ki so dobre volje in ljubijo svojo domovino: priskočite Rdečemu križu na pomoč. odzovite se z radostnim srcem klicu njegovih požrtvovalnih sodelavk in nabiralcev! Odprite srce, odprite roke! Dajte in darujte Rdečemu križu 1 — Dr. Oton Fetich
Konec nepotrebne afere
0 komisarju hrvatske banovine pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani
Pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu je bil postavljen za komisarja za likvidacijo dalmatinskega I*Z zasebnih nameščencev g. dr. Rafaeli, tajnik Združenja bančnih in zavarovalnih zavodov v Splitu, z nalogo, da prisostvuje vsem sejam zavoda, da nadzoruje poslovanje zavoda na področju Dalmacije, da pregleda dosedanje poslovanje na tem področju, in stavi banski upravi banovine Hrvatske predlog glede prevzema premoženja članov tega področja.
Ljubljanski PZ ni razmotrival vprašanja, ali je postavitev komisarja zakonita, ali ne, ampak je dr. Rafaeliju, ko je prišel pregledovat poslovanje zavoda, dal vsa naprošena pojasnila, vendar se je že takoj v začetku videlo, da bo vprašanje komisarja imelo neljube posledice. Iz Splita je dobil namreč PZ sporočilo, da odbor izvoljenih dalmatinskih delegatov PZ v Ljubljani komisarja ne priznava in da mu ni hotel dati vpogleda v poslovanje poslovnice PZ v Splitu in da odgovarja PZ v Ljubljani za vso škodo, ki bi nastala dalmatinskim zavarovancem zaradi komisarja.
Gospod dr. Rafaeli je pri svojih nadzoroval-nih poslih nastopal tako, da se je od vsega po-četka videlo, da bo med njim in PZ izbruhnil spor. Gospod dr. Rafaeli je namreč ob pregledu poslovanja večkrat izjavil, da tega ali drugega zavodovega ukrepa nikakor ne bo priznal, čeprav
je bil ta ukrep zakonit in pravilen. Spor se je dejansko začel pri vprašanju komisarjevih stroškov. Dr. Rafreli je namreč zahteval od zavoda, naj mu izplača potnine in sejnine za njegovo delo. Pokojninsid zavod je stal na stališču, da teh stroškov ni dolžan izplačevati, in da naj torej komisarja plača tisti, ki ga je postavil.
Gospod dr. Rafaeli je nato začel priobčevati v hrvatskih časopisih članke proti ljubljanskemu PZ, ter je v njih ljubljanski zavod klevetal, žalil in sumničil. Upravni odbor PZ je zato naprosil ministra socialne politike, da naj sporazumno z gospodom banom banovine Hrvatske prekliče imenovanje komisarja. Obenem je PZ zagrozil gosp. dr. Rafaeliju s tožbo, ako svojih neresničnih trditev in žalitev ne prekliče.
Dne 31. maja 1940 je prejel zavod obvestilo banske uprave banovine Hrvatske, da je ta dr. Rafaelija z dnem 31. maja 1940 razrešila dolžnosti poverjenika pri PZ v Ljubljani. Pred nekaj dnevi pa je PZ dobil brzojavko, ki jo je poslal g. dr. Rafaeli in v kateri sporoča, da je poslal časopisom zahtevanf popravek.
Tako se je končala ta res nepotrebna afera s komisarjem pri PZ v Ljubljani. S tem pa so tudi bile ovržene vse klevete o nepravilnem poslovanju ljubljanskega PZ in s tem je zavod dobil zadoščenje, kakršno mu po vsej pravici gre.
Zadnja številka »Slovenskega delavca« prinaša članek o tepenih ljudskih frontah, kjer med drugim tako le pravi: »Pred nekaj leti je brezbožni internacionalizera vrgel v liberalno urejene države krilatico: »V boj za pravice ljudskih mas je treba strniti vse tabore v eno ljudsko fronto!« Ljudska fronta je tako postala v kratkem najnovejša moda. Tudi pri nas se jih je mnogo zavzemalo za njo. Ljudska froota je zagospodarila na Španskem, Češkem in v Franciji. Izkazala se je po izredni demagogiji in po velikem brezplodnem zapravljanju časa. Dočim 60 v avtoritarno urejenih državah z vso silo pospeševali delavnost, so ljudsko fdontaški pokreti sanjarili o kar največjem brezdelju. Bil je to beg pred dolžnostjo in odgovornostjo. Nihče ni več mislil na domovino, nihče ni več čutil s svojim narodom... Gesla o svobodi, enakosti in bratstvu 60 se izpačila, ker 60 iz njih pregnali Boga. Vodje so v teh geslih gledali le vbao za narodne množice, sami pa 60 z njimi skrivali osebne sebične težnje po tiraniji. Glavni boj so napovedali Bogu. Zato jim je bil na čelu zapisan pogin. Ljudske fronte so tako kmalu pomrle... Eni so 6poznali, da bo treba zaobrniti krmilo v čisto drugo smer, drugi pa so pot slepcev nadaljevali ... Nič niso slišali grmenja, ki je pošastno vstajalo na obzorju prav tako v imenu enakosti, svobode in bratstva ter vpilo po zemlji, po morjih, po rudnikih in po človeški krvi. Ko je končno z vso silo planilo na dan, je internacionalno bratstvo odpovedalo. Režimi ljudskih front so do gluposti zaskrbljeni sami zase prepuščali trpljenju in porazom narode pod enakim vodstvom. Ljudska fronta je tako žela svoj neuspeh, žela ga bo še dalje. Vsi odtenki miselnosti ljudskih front bodo šli nujno po usodni poti te-ptnih raradi lenobe, zanikmosti, nezvestobe in pomanjkanja čuta odgovornosti, če ne bodo v zadnjih urah zgodovine na celi črti odločno obrnili v drugačno smer.«
Zanimiva politična pravda v Belgradu
Listi poročajo iz Belgrada 20. t. m„ da je pred belgrajskim okrožnim sodiščem bila obravnava v tožbi vdove ter hčerk serdarja bivše črnogorske voj- g ske Janka Vukoliča, bivšega armadnega generala, zoper Jovana Gjonoviča, Gligorija Božoviča in Stje-pana Lopičiča. Tožbo je zastopal dr. Ribar. Obtoženi so. da so napisali oziroma se strinjali s trditvijo, češ da je serdar Janko Vukotič izročil takratnemu avstro-ogrskemu poslaniku na Cetinju baronu Kuh-nu tako imenovani revolucionarni statut, ki je zaradi njega nastal leta 1909 tako imenovani vele-izdajniški proces v Zagrebu. Obtoženci so pri obravnavi izjavili, da niso imeli namena žaliti rajnega serdarja Vukotiča. Zastopnik tožbe je v svojem govoru med drugim dejal: »Ko je bil veleizdajniškl proces aboliran, si nisem mogel misliti, da bom kot eden izmed branilcev moral braniti serdarja Vukoliča. Nam je bilo znano, da je »revolucionarni statut« napisal Milan Pribičevič ter da je Gjorgje Na-stič bil eden izmed tistih, ki je igral vlogo v nacionalnem gibanju, istočasno pa je ponujal svoje usluge avstrijski oblasti, in da bi nikdar ne bilo tistega procesa, ako ne bi bilo njega.« Kakor je povedal dr. Ribar, je Nastič dobil oni statut od Milana Pri-bičeviča, da bi ga prebral najprej sam, nato pa dal naprej rajnemu Petru Kočiču.
»Seljačko kolo« in SDS
Bivši predsednik SDS Adam Pribičevič je srbske kmete na Hrvatskem organiziral v »Seljačkem kolu«. Ta organizacija formalno sicer ni bila politična, vendar je delovala za SDS. Bilo je tudi umevno, saj je bil predsednik te organizacije in SDS obenem Adam Pribičevič. Kakor pa poročajo zdaj zagrebški listi, je te dni »Seljačko kolo« imelo svojo sejo v Zagrebu, kjer so obravnavali vprašanje, ali naj se »Seljačko koloc kot organizacija včlani v SDS. Ker pa navzočni člani vodstva niso bili vsi enih misli glede tega, so sklenili, naj o tem sklepa občni zbor »Scljačkega kola«. To je precej zanimiv sklep.
Zahteve banovinskih uslužbencev
Belgrad, 21. junija, m. Te^-dni je bila. v Novem Sadu seja Zveze združenih banovinskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije pod vodstvom svet. dr. Su-" bolina. Na seji so se pretresala vsa vprašanja, ki se tičejo banovinskih uslužbencev. Izdelana je bila spomenica, ki jo je prvi podpredsednik združenja banovinskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije Jože Pire izročil merodajnim činiteljem v posameznih ministrstvih. G. Pire je bil sprejet tudi pri ministru za gradbe dr. Kreku.
Hrvatski ban v Belgradu
Belgrad, 21. junija, m. Ban banovine Hrvatske se še danes mudi v Belgradu ter je imel dopoldne konferenco s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, nato sta pa skupno z dr. šubašičem obiskala predsednika vlade g. Cvetkoviča ter sta imela z njim daljši razgovor. Po tej konferenci sta imela daljši razgovor z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje. Popoldne pa je bil ban dr. šubašič sprejet v avdienci pri knezu namestniku Pavlu.
Reis ul ulema Spaho pride v Zagreb
Zagreb, 21. junija, b. V ponedeljek 24. t. m. ob 4.25 popoldne pride prvič od ustanovitve banovine Hrvatske v Zagreb verski glavar muslimanov reis ul ulema fehiin efendi Spaho. V Zagrebu mu pripravljajo prisrčen sprejem ,
Jugoslovanska ladja v Odesi
Konstanza, 21. junija, AA. V tukajšnje pristanišče je priplula jugoslovanska ladja Lovčen. ki je last zetske plovidbe d. d. na povratku iz Odese. Ladja Lovčen vzdržuje redno progo med jugoslovanskimi pristanišči na Jadranu in pristanišči ob Črnem morju ter je prvikrat pristala v Odesi. Ladja je bila tri dni v sovjetskem pristanišču. Po izjavi kapitana ladje Marinoviča in članov posadke, je bila jugoslovanska ladja lepo sprejeta od sovjetskih oblasti. Predstavniki mesta Odese in pristaniških oblasti so prišli na ladjo Lovčen, nakar je kapitan Marinovič vmil obisk. Med tridnevnim bivanjem v Odesi so si čsatniki ladje in mornarji kot gostje mesta Odese udeležili raznih zabav ter si ogledali mesto.
Morilci dr. šufiaja obsojeni
Zagreb, 21. junija, b. Z veliko nestrpnostjo so pričakovali obsodbe v procesu Branka Zwergerja in tovarišev. Razsodba je bila proglašena ob 12, ko je v sodno dvorano stopil predsednik senata Šalovac z ostalimi sodniki, državnim pravdnikom in obtoženci. Predsednik senata je prebral obsodbo, po kateri so bili obsojeni: Branko Zvverger na dosmrtno ječo, Ljubomir Beloševič na 5 let ječe, Stevo Večerinac pa je bil oproščen. Omenjeni so bili obtoženi, da so 18. februarja 1931 ubili dr. Šufiaja v Dalmatinski ulici. Državni pravdnik je vložil revizijo zaradi prenizko odmerjene kazni.
Varaždin, 21. junija, b. V tukajšnji tovarni Ho-net Mundu so najprej odpovedali 800 delavcem, včeraj popoldne pa je ponovno dobilo odpoved nadaljnjih 200 delavcev.
Osebne novice
Belgrad, 21. junija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazem kr. namestnikov in na predlog ministra za ptt. so bili postavljeni: v ministrstvu za ptt za vrhovnega poverjenika 3/1 Ivan Briški, doslej svetnik 4/1 pri ravnateljstvu pošte v Zagrebu; za poverjenika v ministrstvu ptt Ivan Pavlič, dosedaj višji svetnik ministrstva za ptt. Za načelnika rfnapndarskega oddelka ministrstva za ptt v 31 Jo-
sip Galjer, dosedaj višji svetnik poštnega ravnateljstva v Zagrebu. Za direktorja v 3/2 pri poštni direkciji v Novem Sadu Slavoljub Kučera, dosedaj višji svetnik poštnega ravnateljstva v Zagrebu. Za pomočnika ravnatelja v 3/2 v poštnem ravnateljstvu v Zagrebu inž. Ivan Majdarič, dosedaj načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za ptt., za pomočnika direktorja v 3/2 pri poštnem ravnateljstvu v Belgradu Dragotin Stankovič, dosedaj svetnik istega ravnateljstva. Za ravnatelja 3/1 pri poštnem ravnateljstvu v Sarajevu Franjo Domik, dosedaj poštni ravnatelj v Novem Sada
Novi minister za telesno vzgojo prevzel resor
Belgrad, 21. junija, m. Novi minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič je bil dopoldne zaprisežen v predsedstvu vlade. Takoj po zaprisegi je odšel v zaupani ntu resor, kjer ga je pričakoval bivši minister Jevrem Tomič, od katerega je prevzel vse posle'v tem ministrstvu. G. Jevrem Tomič se je nato odpeljal kot novi predsednik belgrajske občine v mestno občino, kjer je od dosedanjega predsednika Vojina Djuričiča prevzel posle.
Belgrad, 21. junija. AA. Minister za ljudsko telesno ljudsko vzgojo Dušan Pantič bo sprejemal senatorje in bivše narodne poslance kakor tudi ostalo občinstvo vsak delavnik ob 11 dopoldne. Iz kabineta ministra za ljudsko telesno vzgojo.
Za nase železničar[e
Belgrad, 21. junija, m. V Belgradu se je te dni mudil bivši poslanec Pavle Masič zaradi priznanja delavskih let železniških uslužbencev in zaradi odkupu zemljišča za nov ranžirni kolodvor, kurilnice in delavnice med Ljubljano in Zalogom. Sprejet je bil tudi pri gradbenem ministru dr. Kreku, nato pa pri prometnem ministru inž. Besliču. Resorni minister inž. Besi i č je za vsa ta vprašanja pokazal svoje razumevanje in naklonjenost za ugodno rešitev ter je obljubil, da bo vprašanje delavskih let uredil s posebno uredbo.
V Belgradu se je mudil bivši poslanec dr. J. Koče, ki je kot tajnik TOI in referent za gostinstvo vodil deputacijo zbornic iz vseh turističnih krajev naše države ter je v vseh ministrstvih izročil spomenico teh z.l>ornic zaradi zaščitnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izdati za gostinsko obrt.
Belgrajske novice
Belgrad, 20. junija. AA. Po končani plenarni seji glavnega odbora Jugorasa so delegati obiskali Oplenac in Avalo. kjer 60 položili vence. V delegaciji je bilo 52 delegatov iz vseh krajev v dr« žavi.
Belgrad, 21. junija. AA. Danes dopoldne je gradbeni minister dr. Miha Krek sprejel v 6vojem kabinetu bivšega ministra Franca Snoja.
Belgrad, 21. junija, m. V ministrstvu za trgovino in industrijo se izdeluje osnutek uredbe o pre-skrbovanju industrije s surovinami. Uredba ima izključno okvirni značaj. Ker pa uredba ni ustrezala namenu, 60 jo merodajni krogi zavrnili ter je sedaj trgovinski minister pričel izdelovati nov osnutek.
Belgrad, 21. junija, m. V Belgrad je dopotoval naš sofijski poslanik Vladimir Milanovič.
Belgrad, 21. junija, m. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je danes opoldne obiskal po-mladinsko razstavo umetnikov, ki je včeraj bila zaprta za občinstvo. Ob tej priliki je predsednik vlade nakupil umetnin za 30.000 din. 10.000 pa je dal podpore za siromašne umetnike.
Tretjeredniški izlet k Novi Štifti pri Ribnici v nedeljo dne 23. junija. Vlak odide ob 5.25 zjutraj. Vzamemo nedeljsko povratno karto. Vrnemo se zvečer ob 8.21. — Voditelj
Washington, 21. junija. AA. DNB: Severo-ameriški generalni konzul v Wellingtoni (Nova Zelandija) je sporočil, da se je potniška ladja »Nvagara« potopila zaradi eksplozije v blagovnem oddelku. Vzrok eksplozije ni znan. Vsi potniki, ki so se nahajali na ladjah, eo bili rešeni.
V Parizu
V Parizu z umljivo napetostjo pričakujejo, kakšne pogoje je postavila Nemčija francoski vladi in ali jih bo general Petain sprejel. Nemški avtomobili z radiofoni naznanjajo po vseh ulicah, da bo Francija položila orožje.
Prebivalstvo je žalostno, prenaša pa svojo nesrečo z dostojanstvom ter se tolaži vsaj s tem, da bo prelivanje krvi nehalo. Malo jih je, ki se uda-jajo nadi, da bodo mirovni pogoji Nemčije mili. Pretežna večina se zaveda, da bo treba kapitulirati brezpogojno in pravijo, da je treba sprejeti usodo pogumno. Med štirimi stenami seveda se srce omehča in ljudje objokujejo narodno nesrečo. Število samoumorov je zadnje dni silno poskočilo, posebno med Zidi. Tisti Židi, ki so še ostali in druge osebe, zlasti izmed emigrantov, se skrivajo po gozdovih pariške okolice. Začele so se aretacije in so Nemci zaprli tudi veliko takih ljudi, ki jih je bil zaprl bivši notranji minister Mandel kot člane 5. kolone, pa so ob vhodu nemških čet bile izpuščene. Zdaj jih pa Nemoi dolžijo, da so delali proti njim. V zvezi s tem poročajo, da je dal Mandel zapreti veliko ljudi, ki so bili v resnici nedolžni, pa so jih osumili njihovi osebni sovražniki ali pa so bili strankarski nasprotniki Reynaudovega režima. Sam papežev nuncij msgr. Valeri je bil zaradi tega primoran, da je za mnoge izmed teh ljudi posredoval pri maršalu Petainu. Nemška išče posebno nemške in italijanske emigrante ah takoimenovane protifašistovske elemente.
Sicer pa nuja Pariz skoraj že normalno sliko življenja, razen da številne nemške vojaške patrulje po 5 mož s puško in fotografsko kamero korakajo po ulicah. Na najbolj važnih križiščih in trgih stoje motorizirane straže. Na slavnem trgu de la Concorde se vršijo vsak dan parade nemških čet. Nemška zastava s kljukastim križem, ki je plapolala prve dni nad Slavolokom, pod katerim počivajo kosti neznanega junaka, je bila kmalu sneta, plapola pa še vedno nad Invalidskim domom, v katerem počiva v kripti truplo Napoleona.
Vodovod, plinarne in električne centrale že delujejo in odprte so sedaj tudi že vse trgovine na ukaz nemškega vojaškega guvernerja. Nemški vojaki kupujejo velike količine blaga, ki jih plačujejo z boni, v katerih je ena marka zaračunana z 20 Iranki. (Po poročilu »United Press«.)
Velik požar v Tokiu
Tokio, 21. junija, b. V japonski četrti, kjer so vse vladine zgradbe, je nastal ponoči požar, ki je najprej uničil finančno ministrstvo in ministrstvo za narodno gospodarstvo, nato pa še nekatere druge vladne zgradbe. Ogen) se je razširil zaradi tega tako naglo, ker je vlada po zadnjem potresu večino zgradb zgradila Iz lesa. Gasilci so 6e sicer prizadevali, da bi požar omejili, pa se jim ni posrečilo, ker je primanjkovalo vode. Požar se je nato razširil še na mesto ter je izbruhnil na 12 krajih. Škoda je ogromna. Požar se je razširil zelo naglo, ker je pihal močan veter, ki se je pomiril šele po nekai urah.
Gospodarski sporazum med Italijo in Japonsko
Rim, 21. junija. AA. DNB. Izve se, da so itali-jansko-japonska gospodarska pogajanja, ki so se vršila v Italiji v času, ko je tam bivala japonska prijateljska komisija, sedaj končana. Nove pogodbe predvidevajo tudi izmenjavo dobrin med Italijo in Mandžurijo. Pogodbe bodo podpisane danes opoldne v Ritnu.
Veleposlanik Sato, vodja japonske misije, ki se nahaja v Italiji od začetka junija, bo danes sprejet v avdienco pri Mussoliniju.
Drobne novice
Madrid, 21. junija. AA. V gotovih delih severne Španije, posebno v pokrajinah ob francoski meji je bil zaradi velikih nalivov prekinjen promet, tako da so vlaki imeli po več ur zamude.
Moskva, 21. junija. AA. Tass: Včeraj je prispela v Moskvo danska trgovinska delegacija.
New York, 21. j unija. Reuter: Ameriški filmski igralec Robert Montbomerv, ki je kot prostovoljec služil kot šofer v neki ambulanti, se je vrnil v New York.
Madrid, 21. junija. AA. DNB: Včeraj se je v Španijo vrnilo 150 deklic in dečkov, ki so še od časa državljanske vojne živeli v Franciji.
Stockholm, 21. junija. AA. DNB: Neki švedski inženir je znašel plin iz lesa, katerega bo mogoče uporabljal' kot pogonsko sredstvo za motorne čolne.
Francoski ranjenec v spremstvu nemškega vojaka
G&Ap&daKStvjo
Po koliko kmet prodaja in kupuje
V zadnjem trimesečnem poročilu Narodne banke za dobo januar—marec so objavljeni zanimivi podatki o razvoju cen kmetijskih proizvodov in o škarjah. Škarje so kot znano nesorazmerje med cenami, ki jili dobi kmet za svoje proizvode in cenami, ki jih kmet plačuje za potrebne proizvode.
Narodna banka je sestavila predvsem seznani predmetov, ki jih kmet prodaja in kupuje po njih važnosti v kinetskem gospodarstvu. Razume se, da slika ni v vseh pokrajinah države enaka, ker so razmere drugačne v žitorodnih krajih kot v pasivnih krajih.
i Kaj prodaja kmet
Če vzamemo vse proizvode, ki jih kmet prodaja kot 100, dobimo, da so najvažnejši predmeti, ki jih kmet prodaja, naslednji: žitarice 34.77% skupne vsote (od tega koruza 10.58, pšenica 10.17% itd.), industrijske rastline 2.75 (od tega največ konoplja 1.61% in hmelj 0.47%), povrtnine in krmila: 7.24% (od lega največ krompir 4.83 in fižol 1.09%), sadje in sadni proizvodi 10.97% (od tega vino 6.35%, češplje 1.22, orehi 1.56 in žganje 1.7%), živina in proizvodi 37.27% (od tega goveda 12, svinje 9.54, ovce 4.22, perutnina 2.28, sir 3.27, jajca 3.68, kože drobnice 1.63% itd.) in drva 7% skupne vsote. Ze iz pregleda je razvidno, da velja la tabela za žitorodne kraje kakor so Vojvodina, Srem, severna Srbija itd.
če vzamemo cene teh proizvodov kot 100 v letu 1937, dobimo, da so decembra 1938 te cene znašale 117.52, avgusta pa 112.26. Nato pa je nastopil skok in cene so narasle januarja na 136.81, marca na 149.58 (torej za približno polovico). Najbolj so narasle cene industrijskih rastlin, najmanj pa cene sadja in izdelkov iz sadja kakor tudi drv. Nad povprečjem so narasle tudi cene povrtnine in krmil.
t, Kaj kmet kupuje
Po podatkih Narodne banke je od skupne nakupne vsote kmeta odpadlo na predmete za prehrano 28.94% (lo so predvsem sladkor 19.31, jedilno olje 5, kava 1.64, riž 1.81 in pivo 1.18%), za obleko se izda 33.30% vseh naku|>ov) (bombažno predivo 13.19%. volnene tkanine 4.30, bombažno predivo 3.90, anilinske barve 2.50, umetna svila 1.76 in gumijaste opanke 7.65%. nadalje odpade na kulturne n ostale iKilrebe 20.88% (petrolej 8.44, pisalni papir 2.57, čaša z.a vodo 6.44, emajlirana posoda 3.43%) in končno na gradbeni materijal 16.88% (od tega jelove deske 4.78. hrastove doge 1.03. opeka 2.84. strešniki 1.75, žeblji 1.46, plug 5.02%). Skupno tvorijo vsi izdatki za te predmete I
100% in če vzamemo vsoto, ki jo je moral kmet izdati za nakup teh predmetov ieta 1937 kot 100. dobimo, da je znašal izdatek v isti namen decembra 1938 102.74, avgusta 1939 104, januarja 1940 124.14 in marca 125.31%. Od leta 1937 pa do marca 1940 so najbolj narasle cene v tehle skupinah: gradbeni materijal z.a 39.97%. ker je indeksna številka narasla na 139.97. obleka in obutev za 37.68%, predmetov z.a prehrano z.a 8.50 in predmetov za kulturne in ostale potrebe za 177r.
Primerjava indeksa cen predmetov, katere mora kmet kupovati in katere prodaja, nam kaže naslednjo sliko (vse cene so vzete leta 1937 kot 100):
prodaja kupuje marec 1938	110.06 104.57
junij	122.20 102.90
september	120.31 102.67
december	117.52 102.74
marec 1939	114.35 103.38
junij	118.63 103.32
avgust	112.26 104.0
januar 1940	136.81 121.14
marec	149.58 125.31
To pomeni, da so cene do avgusta 1939 za one predmete, ki jih kmet prodaja, bolj narastle kakor cene onih predmetov, katere kmet kupuje. Še bolj pa se je to pokazalo v začetku vojne in v nadalj-nem |>oteku. Razlika je znašala n. pr. januarja 1938 5.49 točke, avgusta 1939 8.26%. v marcu 1940 pa je razlika narasla že na 23.27 točke. To pomeni, da se je kupna moč kmeta veliko bolj povečala v zadnjih časih in da so škarje i>ostale ugodnejše za kmeta. Vendar nam doba samo dveh let pove še premalo, da bi poix>lnoma presodili razvoj škarij v korist kmeta.
Seveda pa je treba vpoštevati še važno dejstvo. na katerega opozarja sama Narodna banka. Cene za nekatere industrijske surovine so bile letos znatno povečane, tako n. pr. za vse oljarice, |x>sebno pa za semena sončnic za 38.15%, bombažnega vlakna za 62%, sladkorne pese z.a 4.55% in ricunosevega semena z.a 11.5%. Vsekakor bo to imelo za posledico tudi podražitev izdelkov n. pr. olja, bombažnih tkanin, sladkorja itd.
Narodna banka končno navaja, da se pripravlja tozadevno obsežno delo, ki ca dela skupno z Zvezo kmetijskih zbornic in da bodo kmalu objavljeni novi podatki o načinu sestave teh indeksov kakor tudi nove, bolj točne indeksne številke. To delo vsekakor zasluži pozornost, ker obdeluje važno polje dela ter bo lahko služilo merodajnini faktorjem z.a drugačno vodenie gospodarske in soci-jalne politike kot doslej.
Potrošnja sadja in sadnih pridelkov v naših mestih in trgih Slovenije v letu 1939
Po statističnih podatkih, katere smo prejeli, smo v letu 1939 konsurairali naslednje množine sadja in sadnih izdatkov v naših mestih in trgih: V Ljubljani 2,500.000 kg svežega sadja, v ostalih mestih in trgih pa: grozdja 240.305 kg, jabolk 1,443.150 kilogramov, hrušk 517.240 kg, sliv 469.690 kg, marelic 82.298 kg, breskev 104.815 kg, češenj 332.595 kilogramov, malin 41.295 kg, višenj 25.068 kg, jagod 27.680 kg, orehov 103.215 kg, marmelade 147.870 kg in suhega sadja 457.965 kg. Skupna poraba svežega sadja v naših mestih in trgih Slovenije v letu 1939 je znašala: 5,887.411 kilogramov, predelanega sadja: 147.870 kg in suhega sadja 457.965 kilogramov.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiška knjiga je do 20. junija ta mesec zaznamovala že 159 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 11,325.639 din. Zaznamovane so bile v okolici prav male kupčije parcel za vrednost od 300 din naprej, v mestu nasprotno so bile prav velike kupčije. Med večjimi kupčijami navajamo:
Soroczy Marija roj. Plevnik, posestnica in kur-jačeva soproga pri D. M. v Polju, je prodala Mirku Koviiu, tehničnemu uradniku državnih železnic v Kresnicah št. 26, nepremičnino vi. št. 363 k. o. Slape, obstoječo iz hiše št. 97 pri D. M. v Polju, vrta in travnika za 85.300 din.
Kronich Marija roj. Perles, posestnica v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5, je prodala nedl. Janezu Svetlitu, sinu notarja v Tržiču, parcelo št. 439-19 k. o. Petrsko predmestje L del, v izmeri 406 m* za 45.000 din.
Tvrdka I. Knez, komanditna družba v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. je prodala Janku Sviglju, posestniku in trgovcu v Selščku, pošta Begunje pri Cerknici, posestvo vlož. št. 964 in 363 k. o. Dobrova
za 588.000 din.	. »
Koman Josip, posestnik v Ljubljani, Tyrseva cesta št 181, in njegova žena Frančiška sta prodala Antonu Burkeljci, zosebnemu uradniku, Ljubljana VII, Ruska cesta št. 1, parcelo št. 522-10 k. o. Stozice v izmeri 714 m1 za 15.000 din,	'
Dečinan Anton, posestnik v Ljubljani, Poljanska cesta št. 10, je prodal Leonu Kavčniku, inženirju in industrijcu, Topusko, Hrvatska, in njegovi ženi Sonji parcelo št. 166-11 k. o. Poljansko predmestje, v izmeri 802 m3 za 251.000 din.
Lončar Karel, hišni posestnik in bančni uradnik v Ljubljani, Ravnikarjeva ulica št. 6, je prodal gdč. Zofiji .lerele, učiteljici v Kamniku, sedaj v Vodicah na Gorenjskem, parcelo št. 27-16 in parcelo št. 27-3 k. o. Petrsko predmestje II. del za 60.000 din.
Inž. Ivan Poženel, Ljubljana, Kodeljevo, je prodal Jožefi Erklavtevi, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova ulica šl. 47, parcelo št. 168-10 k. o. Udmat, v izmeri 618 m5 za 30.000 din.
Chiodi Jernej, posestnik v Vevčah, odnosno pri D. M. v Polju, je prodal Zori in Mileni 'lagarjevi, zasebnicama v Lubečini pri Celju, parcelo št. 793-4 k. o. Slape, v izmeri 1106 m5 za 22.120 din.
Sever Štefan, posestnik v Slapah št. 29 pri D. M. v Polju, je prodal Antonu Bahorcu. uradniku papirnice v Vevčah, parcelo št. 807-2 k. o. Slape, v izmeri 1244 m5 za 17.416 din.
Ahlin Frančiška, posestnica v Ljubljani, Kar-lovška cesta št. 17, je prodala Francetu fogatnrju, železničarju v Srednji vasi št. 23 pri Škofljici, parcelo št. 2-4 k. o. Rudnik, v izmeri 550 m» za 10.000 dinarjev,
*
Uvoz riža. Iz Belgrada poročajo, da se je te dni mudil v Sofiji devizni ravnatelj Narodne banke g. Kosta Liubisavlievič, ki je uredil nekatera vprašanja v zvezi s kompenzacijami. Dosežen je spo-
razum o uvozu večjih količin riža iz Bolgarije in sicer v zameno za modro galico in kavstično sodo. Izključno pravico za uvoz riža iz Bolgarije bo dobila Priv. izvozna družba, kakor tudi za uvoz iz Italije.	. ■ .	SN[, , ,,
Izvoz zgodnje povrtnine v Nemčijo. Priv. izvozna družba sporoča izvoznikom, da so za izvoz v Nemčijo odrejene naslednje cene: grah .v,-vrečicah 18, fižol v vrečicah 21, paradižniki (holandski paketi) 20 mark za 100 kg franko jugoslovansko-nemška meja. Te cene veljajo za dobavo do konca tek. meseca.
Slinovka in parkljevka v Sloveniji. Po najnovejšem štirinajstdnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni ponemamo. da obstoja ta bolezen le še v naslednjih okrajih: Okraj Maribor levi breg: Sv. Jakobski dom obč. Sv. Jakob v Slov. goricah; Cerknica obč. St. Ilj v Slov. goricah. Okraj Slov. gradeč: Selo obč Velenje.
Dne 24. junija bo v pisarni referenta inženje-rije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za j>ostavitev šupe na aerodromu v Mariboru; 25. junija za oddajo del za popravilo krova vojašnice »Vojvode Mišica« v Ljubljani in dne 5. julija za popravilo objekta vojašnice »Kralja Petra« v Ljubljani.
Bosansko industrijska in trgovska banka, Belgrad. Glavnica 4.0, bilančna vsota 18.95 (23.5), bru-todonos 1.85 (2.1), izguba 0.1 (0.1), skupno 0.2 milij. din. — Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni: Adolf Jakovljevič, dr. Ž i trn Frommer, Štefan Lederer, Ivo Račič in Albert Singer (vsi razen prvega iz Zagreba).
Zorka, prva jugoslov. d. d. za kemično industrijo. Belgrad. Glavnica 25.0 (15.0), bilančna vsota 152.66 (126.43). brulodonos 18.2 (17.74), čisti dobiček brez prenosa 2.34 (2.1), s prenosom vred 6.84 (5.9) ntilij. din. dividende 6 din (1938 7.20 din čistili) na delnico imenske vrednosti 100 din.
Posebno pazite, kaj bolnik pije!
^H^S^V Pitje ni le za zdravega človeka zelo ^Hr v.žno, temveč tudi ta bolnika mnogokrat važnejše od hrane 1
Zato pijte VI in Vaš bolnik čim češče naSo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
MLADOST IN LEPOTO VAM PRINAŠAM!
Mladostne poteze niso odvisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Vaše kože. — Poskusite vsaj enkrat NIVKOI Zakaj samo NIVEA vsebuje EU-CER1T, ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava koža lahko izraža mlad'^ stne in sveže poteze.
'NIVEA'
^ CREME
Zagreb — zasebni kliring!
S(?lun 100 drahem . , . , . 40 denar
Belgrad — zasebni kliring: Jolun 100 drahem , » . . . . 40.15— 40.85
Curih. Belgrad 10, London 15.60, New York 343, Milan 22.50, Madrid 40—, Berlin 178.25, Stockholm 106.25.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 390 denar v Zagrebu 392 denar v Belgradu 397 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 92 denar, agrarji 48 denar, vojna škoda promptna 590 denar, begluške obveznice 61 denar, daim. agrarji 55—56, 8% Blerovo posojilo 94—95, 7% Blerovo posojilo 84—85, 1% posojilo Drž. hip. banke 100.50 denar, 7% stab. posojilo 90—91. — Delnice: Narodna banka 7.750 denar, Trboveljska 255 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 94 blago, vojna škoda promptna 392 denar, begluške obveznice 55—58 (58), 4% severni agrarji 49.50 blago, 8% Blerovo posojilo 95 blago, 7% Blerovo posojilo 80—85. — Delnice: Priv. agrarna banka 174 blago. Trboveljska 255—260 (260), Gutmann 55-60, Sladk. tov. Osijek 220—225.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 91 denar, vojna škoda promptna 392 denar, begluške obveznice 56 denar, 8% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% Blerovo posojilo 84.50 denar (85, 84.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar (101), 7% stab. posojilo 90 denar (90.50). — Delnice: Narodna banka 7.800 denar, Priv. agrarna banka) 177 denar.
la in
215— bač. kasa
Žitni trg
Sombor. Pšenica, bač. okol. N. Sad. »red bačka, branjska in bač okol. Sombor, sred. slavonska 254—256, gor. bačka, gornia banaška 256— 258 južč ban. 250—252, bač ladja Tisa šlep 2a 258—360. — Oves: bač. srem. in slav 217M. — Rž: bač. 215-217^. — Ječmen 64—65 kg 213—215. — Koruza- bačka dupl. 224—226. — Moka- bač. Og, Ogg 370—390; 2) 345—365; 5) 325—345, 6) 305-325; 7) 275—295-8) 177^—182;,;. — Otrobi: bačko in sremski juta vreče 170—172,'^, somborske stari brez vreče 150-152H. Ostalo nepremenjeno. Promet srednji.
Novi Sad. Pšenica: Bač. okol. N. Sad, gor. banačka 257—259, gor bač 258—260; srem-ska, slavonska 25.6—259 bač. ladia Tisa 259—26. — Rž: bačka 217 50—220, banaška 215—217.50. — Ječmen: bač. in srems. 64—65 kg 212—215. — Koruza: bač in bač. par lndji|a in Vršac 220—
230. Ostalo nespremenieno. Tendenca čvrsta. _
Promet srednji.
Živinski sejmi
Ljubljana, 19. junija. Dogon: 33 volov, 8 krav, 4 teleta, 42 kenj in 163 prašičev z.-\ rejo. Prodanih je bilo: 13 volov, 3 krave, 2 teleti, 12 konj in 126 prašičev. Cene naslednje: voli od 5.50—7 50 din, krave od 5—6 75 in teleta po 9 din za kg žive teže. Mladi prašički za rejo od 17j—250 din in konji od 500—4000 din za glavo.
Živinski in svinjski sejem v Ptuju dne 18. in 19. junija t. I. Dogon: 42 volov, 244 krav, 15 bikov, 25 juncev, 62 telic, 2 teleti, 53 konj, 12 žrebet, 56 prascev in 25 svinj. Prodanih je bilo: 29 volov. 140 krav, 13 bikov, 6 juncev, 39 telic, 1 tele, 17 konj, 7 žrebet in 37 prašičev. Cene naslednje: voli od 5—7.50 din, krave od 4—7 din, biki od 5—7 din. junci od 5—6.50 din. telice od 5.50—7.50 din, teleta 7 din, pršutarji po 9 din, debele svinje 10 din in svinje za pleme 0 din. za kg žive teže. Mladi prasci 6 do 12 tednov stari od 100 din do 150 din, konji od 1300—6000 din in žrebeta 1400 din do 3000 din za glavo.

Letalski napad
Borze
21. junij.
Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14,90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5.480.865 din, na belgrajski 7.546.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 280.000 din,
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 156.10— 159.30
Newyork 100 dolarjev..... 4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov..... 1001.83—1011.83
Ljubljana — svobodno tržišče:
Sofija 100 din . ...... 87.00— 92.00
London 1 funt....... 193.10— 196.30
New York 100 dolarjev .... 5480,—5520,— Ženeva 100 frankov...... 1238.—1248,—
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka	t i 14.70— 14.90
Niti najboljša zavetišča proti letalskim napadom, niti plinske maske in vse druge zaščitne potrebščine ob nenadnem letalskem napadu ne koristijo mnogo, če prebivalstvo ne ostane hladnokrvno in razsodno. To so pokazale bridke izkušnje v mestih, ki so bila v sedanji vojni prvič napadena i z. zraka. Zaradi tega je dolžnost slehernega, da se do zadnjih podrobnosti pouči o vseh navodilih, ki veljajo za primer letalskega napada. Odredba g. liana dr. M. Natlačena daje jasne smernice tako za načine javljanja letalskih napadov, kakor tudi navodila za ravnanje med letalskim napadom in po končanem napadu. Naj he bo nikogar, ki ue bi poznal teh navodil do zadnjih potankosti.
Kako se naznanjajo letalski napadi.
a)	V krajih, kjer so na razpolago samo cerkveni zvonovi, naj se z njimi tri minute s prekinitvami motno zvoni, eventeulno na uačin »plat fcvona bijet.
b)	V krajih, kjer so na razpolago sirene, se daje tudi znak s tri minute trajajočim tuljenjem, in sicer z nekaj prekinitvami na minuto (ca 6—10).
r) V krajih, kjer so na razpolago topovi, se odda po možnosti nekaj topovskih strelov, in sicer naglo zaporedoma.
Znak, da je nevarnost sovražnih letal
minula.
a)	V krajih, kjer so na razpolago cerkveni zvonovi, se izvede tri minute trajajoče neprekinjeno l>otrkav,anje zvonov.
b)	V krajih, kjer so na razpolago tovarniške ali druge sirene, se izvede tudi triminutno neprekinjeno tuljenje s sirenami.
Posameznim važnim ustanovam (železn. upravi, krajem z veliko razvito industrijo) se prijioroča, da uporabljajo kot znak nevarnosti oziroma pre-stanek nevarnosti še sledeče optične znake: za na-znanjenje nevarnosti zastave z belo-rdečo barvo, predeljeno z diagonalo, kot znak prestanka nevarnosti pn služi odstranitev te zastave.
Ti znaki veljajo razen v primeru vojne tudi ob protiletalskih vežbah v mirnem času.
Dela in ponašanje prebivalstva ob letalskem
napadu.
Vprvi vrsti moramo ohraniti mirno kril
V	poslopjih: Proč od oken in vrat, ker radovednost je pogubna! Izključimo električno razsvetljavo in plinski vod. Ce je v stavbi glavni dovod plina (običajno v kleti), zadostuje, da hišni nadzornik zapre ta vod. Po možnosti pogasimo ogenj v pečeh in ognjiščih. Vodovoda ne izključimo! Okna pustimo kakor so, bodisi odprta ali zaprta. Za seboj zapirajmo vrata ter se takoj podajmo v hišno zaklonišče. Kdor ima plinsko masko, naj jo vzame s seboj. V stanovanju ostanejo eventuelno samo težko bolni in njih strežnik, ako bolniki v zaklonišču ne bi vzdržali. Glavni dohod v stavbo mora biti v mestih stalno odklenjen, da se lahko zatečejo vanjo oni, ki bi jih letalski napad presenetil na ulici.
V	zakloniifu: 1. V zaklonišču je kajenje prepovedano, ravno lako raba svetilk z odprtim |>la-menom (petrolejke, sveče itd.), ker moramo štediti s kisikom.
2. Nepotrebnih predmetov ne jemljimo v zaklonišče. Pač pa naj ima vsaka družina dragoceno-
sti, kot: zlatnino, denar in važne listine spravljene v posebnem kovčegu, ki ga v primeru potrebe lahko vzame s seboj v zaklonišče.
3.	V zaklonišču se moramo pokoravati navodilom nadzornika zaklonišča ali namestnika.
Na prostem: 1. Ko zaslišimo znak preteče nevarnosti in smo na prostem, se podajmo mirno v najbližje javno zaklonišče. Če ca ne moremo doseči, poiščimo zavetje v najbližjem poslopju (v kleti, veži).
2. Če smo na odprtem prostoru in daleč od stavb, poiščimo jio potrebi takoj primerno kritje, I bodisi v jarku, jam: itd. V,najslabšem primeru se I vlezimo na tla, da se na ta način obvarujemo pred I drobci bomb.
! 3. Ako pridemo slučajno v zastrupljeno ozračje I in nimamo pri sebi plinske maske, vzemimo kot zasilno nadomestilo robček, ki ga namočimo v kako tekočino (vodo) oziroma, ki smo vanj zavili vlažno zemljo ali zmečkano svežo travo. Tak robec tiščimo na nos in usta. Korakajmo počasi vstran od vetra ali proti vetru oziroma na višje ležeče kraje, da pridemo tako hitreje na čisti zrak.
4.	Vozila z vprežno živino se morajo takoj odstraniti z glavnih prometnih cest v stranske ulice ali ceste. Živino izprezimo in na kratko privežimo, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki smo ga prej zavrli. Privezovanje živine ob hidrante iu pri studencih je nedopustno!
5.	Motorna vozila se morajo ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz, in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hidrantov, studencev, cestnih križišč in mostov.
6.	Prepovedano je kakršna koli vozila postaviti pred vhodom v javna zaklonišča, bolnišnice, rešilne postaje, na tračnicah cestne železnice, prometnih otokih, mostovili. na cestnih ovinkih ter v ozkih in nepreglednih ulicah.
7.	Vozila cestne železnice je treba ustaviti v najmanjši medsebojni razdalji 10 m, in to tako, da ostanejo cestna križišča prosta.
8.	Vozniki, spremljevalci in potniki vozil naj poiščejo najbližje javno zaklonišče, ali če tega ne dosežejo, kako drugo zavetje.
Ravnanje po napadu.
1.	Zaklonišče zapustimo šele. ko je bil dan znak. da je nevarnost minula in ko je to odredil nadzornik zaklonišča ali njegov namestnik. Nato zaklonišče očistimo, uredimo in prezračimo.
2.	Za primer ugotovitve bojnih plinov in strupov, ali če obstoja sum, da je bil napad izvršen z njimi (to razodeva neobičajen vonj ali draženje sluznic oči. nosu, grla), je treba to takoj javiti blokovnemu vodji, oziroma rajonskemu (krajevnemu) vodstvu protiletalske zaščite.
3.	Na ulici pazimo na • poškodovane žire, električne napeljave, da ne pridemo v stik z električnim tokom, dalje na razpokano zidovje (nevarnost rušenja).
4.	Bombe, ki se ni razpočila, se ne dotikajmo, pač pa obvestimo o najdbi blokovnega vodjo, oziroma rajonsko (krajevno) vodstvo portiletalske zaščite.
5.	Prostorov, ki so bili ob napadu prizadeti, se izogibajmo zaradi morebitne nevarnosti pred bojnimi strupi in plini in da ne motimo reševalne akcije.
6.	Letake, ki bi jih trosil sovražnik iz letal, je treba pobrati in takoj oddati oblastvoin
ne novice
Koledar
Sobota. 22. junija; Ahaci j, mučenec; Pavlin i\ol„ škof.
Nedelja, 21. junija: 6. pobinkoštna nedelja. Agripinu, devica in miičenica, Ldiltrudu, kijjica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v Zgornji šiški mirno v Gospodu zaspala č. sestra Marija Tajda Tome, bivša večletna voditeljica zavetišču v Bohoričevi ulici. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz dr. Krekove gospodinjske šole na |x>kopališče v Drnvljuh. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je umrla gospa Franja Dei-singer. Doživela je (>7 let. Bila je nad vse skrbna mati, ki je živela samo svoji družini. Pogreb Ivo danes ol> 5 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz banovinske službe
Premeščeni so: Ivan Čresovnik, služitelj pri okr. načelstvu v Logatcu k banski upravi v Ljubljani; Ivan Iljaš zvan. III. skup. pri okr. načelstvu v Gornjem Gradu k okrajnemu načelstvu v Laškem; Drngotin Ačko, upravno-pisarniški uradnik pri okr. načelstvu v Gornjem gradu k okr. načelstvu v Ljutomeru; inž Franc Golob, banov, kmetijski višji svetnik VI. skup. pri drž. kmetijski poskusni postaji v Ljubljani v Higienski zavod v Ljubljani.
Slušatelji glasbene akademije med slepo mladino v Kočevju
Dom slepe mladine v Kočevju je splošno znan po svojem glasbenem udejstvovunju. Večkrat so že gojenci nastopili nu glasbenih produkcijah, iz zavoda pa je bilo tudi že več radio prenosov. Saj je ravno kraljestvo glasbe tisti svet, kamor tudi slepi svobodno stopijo in ravno glasbeno udejstvovan je je tisto blužilno sredstvo, ki slepim lajša njihovo samotno pot.
Ta misel je napotila slušatelje ljubljanske Glasbene akademije, da so se odzvali povabilu uprave zavoda za slepe otroke in v nedeljo, dne 0. junija 1940 priredili v zavodu intimen koncert.
Pod vodstvom ge. prof. Manice Mahkotove so sodelovali ga. Sihinovičeva. gdč. Tirnnovn. gdč. Pnlčičevn in gg. lluhnd. Gregorc. Zaigrali so skladbe Dvorakn, Chopina in drugih, zapeli pa solospeve od Novvmviejskegn. Lajovica in Zajca. Vmesne recitacije Cankarju in Zupančiča je globoko doživeto podal k. Jože Virun.
Izvajane točke so bile deležne navdušenega priznanja tuko od strani zavodskih gojencev kakor tudi od strani navzočega občinstva.
V imenu svojih tovarišev in tovnrišic se je zahvalil ljubljanskim gostom Tone Curič. ki je znan javnosti kot eden najbolj nadarjenih slepili gojencev. Med drugim je povedal tole:
sObisk, s katerim ste nas danes razveselili, bo v našem domu. ki ga po pravici nnzfvnjo hiša glasbe in petja, zapustil hvaležen in trajen spomin na vas. ki ste nas hoteli obogateti z glasbenimi deli višje vrednosti nesebično, rekoč: kar je naše. naj bo vaše... Prinesli Ste nam pesem in druge glasbene umetnine, ki so lepota izmed tisočerih lepot zemlje in katero smo danes tako globoko doživeli.« — Želimo in upamo, da pridete še večkrat med nus!
Ing.Prezljev M0RT0M0LJ
preJek in tekoiina zanesljivo pokoučuje molje v vseh razvojnih oblikah.
Zahtevajte ga v drogerijah in specer. trgovinah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezelj. Wolfova ulica 3. tel. 34-73. Ljubljana.
—	Vse za Rdeči križ! Danes se prične zbirka raznega materiala — posteljnine, obvez.il itd. — za sanitetne ustanove Rdečega križa v dravski banovini. Gotovo ima marsikdo doma kakšno pripravno odvisno stvar, ki bo dobrodošla zbiralnemu namenu. Dajte jo Rdečemu križu, da bo laže izvrševal svoje plemenite človekoljubne naloge! Ako pa nimate nič primernega, sezite čim globlje v žep in — darujte v gotovini. Nihče naj ne odkloni prošenj nabiralk in nabiralcev I
—	V. »češnjev dan« v Brusnicah pri Novem mestu Ik> letos v nedeljo, 30. junija. Otvoritev razstave in češnjevega sejma bo po prihodu dopoldanskega vlaka, ki pride v Novo mesto ob desetih. Iz Novega mestu bo vozil avtobus g. Kosa. Črcšnje bodo letos izredno lepe, ker niso tako polne kot lansko leto, in prav primerne za vkuhuvunje. Obisk razstave lahko združite z izletom v št. Jernej, kjer bodo prejšnji dan. na praznik, konjske dirke. — Pridite in pozabite ob sladkih češnjah, brušniških liru-stavkah, grenkosti življenja.
—	Zveza bojevnikov razpisuje šest podpor po 100 din iz ustanove »Podporni sklad Martina Coluriča«. Pravico do pod po-e imajo državljani kraljevine Jugoslavije, ki imajo domovin-stvo na ozemlju dravske banovine, in sicer: revni bojevniki (vojaki) iz svetovne vojne (1914—1918), revne vdove in sirote padlih vojakov iz. svetovne vojne, revni invalidi, vdove in sirote tudi iz. drugih vojn in revne sirote sploh. Prosilci za podpore morajo predložiti pismeno prošnjo in dokazila invaliditete, ubo-štva, pristojnosti, bivališču, udeležbe v vojni ter nravstveno izpričevalo. Na prošnjo naj občine ali skitpinc bojevnikov potrdijo potrebo podpore. Rok zn vlaganje prošenj je do 6. julija 1940. Prošnje naj se pošiljajo nu Zvezo bojevnikov, hotel Metropol, Ljubljana.
—	Na Sušak, Bnkar in Crikvenico od 29. do 50. junija z avtobusom za 300 din. Prijave in informacije v Izlctni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, tel. 22-50.
—	Matura na novomeški gimnaziji. Višji tečajni iz.pit se je vršit-nu državni gimnaziji v Novem mestu od 11. do 20. juniju 1040. K izpitu se je prijavilo 22 kandidatov (nied njimi en privntist) in lil kandidatk. Izpit so napraVili: Aliačič Ivana (oproščena ustnega izpila), Dukovec jviljemina, Gariner Slavira, Gosak Klizabctu. Gregorec Ana, Gunde Milan, Hebar Vera, Hočevar Albert, lvanetič Jurij, Jug Ljudmila, Kavčič Pavla, Kiissel Smiljan, Kle-nienčič Sonja, Kočevnr Frančiška (oproščena ustnega izpita), Lenček Radislav, Mali Ana, Marinček Ivan, Misjak Alojz, Planinec Franc. Podržaj Franc, Polajnar Ciril. Povit Dušan. Rechberger Vilibald, Režek Borut, Schilich Nikolaj, Skebe Ciril, Šile Dra-gotin, šoulavy Ljudmila (oproščena ustnega iz.jiita), Štrukelj Lovro, šlukelj Anton, Zagorc Saša, Zurc Jožef (o|>roščen ustnega izpita) in Kalan Slavko (privatist). Popravni izpit iz enega predmeta imata dva kandidata.
Kopalne obleke - (ista volna - stare nlike cene
ATvOJZTJ POTRATO PRKJ
JO S. KUNC & C o.
ljuuljana . miklošičeva cesta
—	Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani.
Završne (diplomske), izpile, ki so bili od H. do 15. ju-uija poti predsedstvom direktorja inž. Novaka, so opravili v tem roku sledeči absolventi: a) na arh. gradbenem odseku: Antončič Josip, Auer Anton, Kadunc Jožef, Marovt Janez, Martinec Anton, Na-stran Ivan, Umaii Jožef, Pavlovčič Alojzij, Renis Konrad, Runovc Franc. Skvarč Stanislav, Sulinian-Grudsinskv Ivan, Zerdin Štefan; b) na strojnem odseku: Ambrožič Bogdan, Arzeiišek Alojz, Begus Friderik, Brili Zvonimir, Cirman Ivan, Cebular Lu-dovik, Germek Jožef, Gosak Martin, Jerančič Edvard, Jošar Štefan, Koren Dušan, Lenarčič Boris, Li|>oglavšek Stanislav, Noč Vladimir. Puh Borislav, Kani Ivan, Skačej Otinar, Terlep Matija, Wedani Jožef; c) na elektrotehniškem odseku: Blažič Vladi-slav, Dolenc. Andrej, Drimivc Rudolf, Drobne Jožef, Justin Janko. Kolesa Janez. Kontler Zlatko, Kožuh Jožef, Kužnik Josip, Ladinik Janez, LenarSič Ivan, Mrak Alojzij, Počivavšek Marijan, Por Josiji, Trani-puš Ladislav, Vidrajz Franc, Zabavnik Josip, Zakot-nik Janez, Zavec Vilhelni, Zupančič Bruno.
—	Drž. delovodska šola v Ljubljani. Završne izpile, ki so bili od 3. do 18. junija pod predsedstvom direktorja inž. Novaka, so opravili kandidati: a) na gradbenem oddelku: Arko Stanislav, Bagari Franc, Blažič Karel, Hojkar Frančišek, Majerič Alojzij, Mavrič Anton, Novak Bojan, Petek Alojzij, Robič Ciril, Sodnik Anion, Svete Stanislav, Zupan Janez, Zandar Stanislav, Želez.nikar Peter; b) na strojnem mojstrskem oddelku: Aiitik Alojzij, Arh Ivan, Baloh Frančišek, Camernik Stanislav, Dovečar Franc, Fin-žgar Frančišek, Furlan Ivan, Gorogranc Anton, Gr-čar Janez, llillinger Ivan, Kebe Alojzij, Kregar Adolf, Krpan Matevž, Krulej Radoš, Krušec Štefan, Lavrič Ciril, Lukman Ciril, Maraž Milan, MohoriČ Jožef, Novak Jožef, Osterman Adolf, Pečar Franc, Pezdirec Ivan, Potočnik Dušan. Radaj Herman, Ro-žej Alojzij, Svetek Dušan, Vozelj Rado, Vjbinc Miroslav, Zapušek Danilo, Zavadlal Zdravko; c) na clek-lroinntulater»ke>n oddelku: Brujer Dominik, Kruielj Vladimir, Natek Srečko, Perko Bogdan, Plantail Ladislav, Zoru Miloš. Žnidaršič Sava; d) na mfziirskenf mojstrskem oddelku: Celar Danijel, Cestnik Alojzij, Dolžan Janez, Dorbež Stanislav, Grošelj Jakob, Lu-žar Jožef. Medvesek Matija, Grešnik Alojzij, Pod-repšek Jurij, Stopar Anton, Štefko Karel, Nartnik Franc.
—	Muturantinje drž. žen. učiteljišča v Ljubljani iz lela 1025 vabim, da se udeleže sestanka ob 15 letnici mature, ki bo dne 3. julija 1040 ob 0 dopoldne na vrtu restavracije »Zvezda« v Ljubljani. Izlet ni izključen. Nu veselo svidenje! Mihič-Audol-šek Mila.
—	Kolodvorska restavracija na postaji Ce-lje. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s I. septembrom 1940 |xi predpisih pravilniku 155 v zakup za nedoločen čas kol. restavracijo srednje vrste in stanovanjske prostore na |hi-staji Celje. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 40.000 din, če reklektunt nima nobenega inventarja iu opreme; v nasprotnem primeru [in 12.000 din. mora pa predložiti dokaz o po-sesti inventarja in opreme Letim zakupnina za obratne prostore znnšo 4000 din, a letna najemnina za stanovanjske prostore 2400 din. Prošnje se vlagajo do vključno 27. julija t I. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani, do katerega dne ob II. uri je položiti pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 1000 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev ,e dobe pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, solni št. 59 odn. 54 in pri šefu postaje Celje,
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Rog. po min. soc. pol. ln n. zdr. S br. 1.1.485, 25. V. 35.
—	Občutljivi polti Vašega lica najbolj prija redno večerno umivanje s Svlti-cleasing mlekom, dkg 2.50 din v drogeriji Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Žeparji na vlakih. Nn vožnji od Litije do Kresnic je neznan žepar izmaknil učiteljici Olgi kramer iz šmnrtnegn pri Litiji ročno tor-biso s 750 din., V potniškem vluku. ki vozi z Jesenic v Ljubljano, jin je nekdo odnesel Leopoldu Grozniku črno usnjato denarnico s 300 din. Zdi se, da sc žeparji, ki so v začetku junija prihiteli z jltga in katerim so postala tla v Ljubljani prevroča, sedaj vozijo po naših progah naokrog in izmikajo denurnicc vsem tistim, ki ne pazijo dovolj.
—	Putnikova izleta v nedeljo; Lognrska dolina, Kurešček—Turjak. Prijave do sobote.
—	Velika tatvina denarja na Lokah pri Trbovljah. le dni je neznan vlomilec odnesel gostilničarju Ivanu Lesjaku na l-okali 20.000 din. N: še /nuno. kako se je utilu>tapil v liišof posrečilo pa iiiii je dobiti v roke dve listnici, v katerih je bilo denar ju za 20.000 din. Orožniki preiskujejo zadevo z vso temeljitostjo.
—	Da bosi« sialuo zdravi. Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Tatvina rnzfreliva v Črnomlju. Neznan vlomilec je v Črnomlju pri tvrdki Butar Albin odnesel te dni 17 kg razstrelivu znamk« »Kam-niktil«. Poleg tegu se ga je prijel še pu r moških hlač in pur čevljev, pa tudi dežnika ni |xizubil. Nujiravil je škode za 700 din.
Kranj
Zaloslna smrt mladega fanta. Nekoliko nenavaden je samomor na kmetih. V Lelencah nad Kranjem pa se je zgodilo, da se je z revolverjem ustrelil mladi bodoči gospodar Jože Logar. Ko sta bolela z očetom iti delal pismo k notarju, da bi mu oče izročil pos?stvo, se je zjutraj izgovoril, da pride z motornim kolesom takoj z.a očetom. Oče je odšel v Kranj nič hudega sluteč, medtem pa se je mladi Logar ustrelil. Kaj je vzrok smrti, ni znano.
Obiskovalce razstave prof. Tincta Gorjupa
opozarjamo, da je razstava odprta le še v nedeljo, 23. t. m. Kdor še ni videl razstave, naj ne zamudi le prilike.
po cU&avi
*	Nova žtipna cerkev v Zagrebu. Na zagrebški periferiji, na Selški cesti, bo kmalu stala nova cer-kov. Vodstvo župnije bi. Marka Križevčana je sklenilo zaradi velikega števila vernikov zgraditi svojo župno cerkev. Zbranih je že precej darov, ker pa so župljani v glavnem siromašni, je hrvatski mc-tro|)olit in zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac prevzel skrb, da bo cerkev dograjena. Prva dela so se že začela in bo v nedeljo, 23 junija, nadškof dr. Ste|)inac slovesno blagoslovil temeljni kamen. Na slovesnost so povabljeni ludi gg. dr. Maček, inž. Košulič, dr. Krnjevič in zagrebški župan Starčevič. Posebna deputacija bo obiskala ludi bana dr. Šu-bašiča in ga prosila, da se udeleži slovesnosti.
*	Splitsko letališče bodo premestili. Mestni svet v Splitu je soglasno sprejel novi regulacijski načrt z.a Split in uredbo za izvajanje regulacijskega načrta. Na seji je bil tudi sprejet predlog, da se splitsko letališče premesti iz. Sinja na Splitsko polje, da bo bliže mesta. Dosedanje letališče v Sinju bo ostalo le začasno.
*	V Zagrebu se je pocenila živina. Na tedenskem sejmu preteklo sredo v Zagrebu se je nekoliko pocenila živina. Rogate živine so posebno veliko prignali iz. Banata in To|>olovca. Ponudba je bila srednja in so zaradi l°ga cene padle za 50 par pri kilogramu žive teže. Za toliko so se pocenila tudi teleta. Dogon konj je bil srednji, ponudba pa zelo slaba. Tudi cena krmi, katere je bilo na trgu dovolj, je padla.
*	Cisterna z oljem eksplodirala. Iz. Mostara poročajo. V bližini Raške gore se je pripetil zanimiv slučaj eksplozije olja. Vnela se je os pri vagonu. Ogenj je jirišel do olja v čistini in |>o-vzročil eksplozijo. Zaradi eksplozije se je vnelo ;.jrefi -jfag<M«y,v ki ,$ct ^jJU^^pženi z logom, oljem v železnih sodili in smolo v vrečah. Nastal je ogromen požar, ki je povzročil veliko škodo. Ker so zgoreli tudi telefonski drogi ob progi in žice, je bil telefonski promet s Sarajevom prekinjen.
*	Tovorni avtomobil padel v Savo. P. Mili-savljevič je peljal na tovornem avtomobilu 30 zabojev piva in 12 zabojev vina v steklenicah. Pri Makišu ob Obrenovskem jiotu pa je avtomobil nenadoma zdrvel po bregu in se prekucnil v naraslo Savo. Milisavjevio je hitro skočil iz avtomobila in se rešil, ni pa imel časa, da bi obvestil svojega pomočnika Nedeljka Božiloviča. — Avtomobil je oiiležal v vodi in so se videla samo kolesa. Ljudje, ki so |>rihileli na kraj nesreče, so vsi mislili, da je Božilovič že mrtev. V tem pa je vojak Vasilije Ivanoč planil v vodo, odprl vrata pri avtomobilu in izvlekel napol mrtvega Božiloviča. Z umetnim dihanjem so ga spravili spet k sebi. 1'oz.neje so poloviii še steklenice piva in vina ter končno izvlekli iz vode tudi avtomobil.
*	26 ovadb proti policijskemu agentu. V Slavonskem Brodil z velikim zanimanjem pričakujejo razpravo proti policijskemu agentu Todoru Rado-vanoviču, proti kateremu je bilo vloženih 26 ovadb. V vseli teli ovadbah obtožujejo Radovunoviča, da je zagrešit izsiljevanja in prejemal podkupnine od tatov, s katerimi je bil v prijateljskih zvezah. Sumijo pa, da so gotove osebe vložile ovadbe, da bi se maščevale nad Radovanovičem, ki jih je zaradi njihovih kazenskih preslojikov izročal sodišču. Policija je Radovanoviča izpustila iz zapora. Radova-liovič izjavlja, da so ovadbe popolnoma neresnične iu da bo na sodišču dokazal, da je nedolžen. Prosi meščanstvo, naj prijavi vsak primer izsiljevanja in zlornbe, če je on kaj zagreSil.
*	lz vlaka je skočil in se ubil. Na postaji Bosanski Brod se je smrtno ponesrečil 34-letni Jovo Cvjetičanin iz Dervente. Peljal se je v vagonu tovornega vlaka. Ko je vlak privoz.il v bližino postaje, je tako nesrečno skočil iz vagona, da je padel na glavo in bil takoj mrtev.
*	Star obračun. Sejmarji na sejmu v Cazinu so bili priče strašnega umora. Bogatin Golub Cirbič iz Karlica je bil že dolgo časa sprt s siromašnim kmetom Dušanom Kesičem. Pravdala sta se med seboj, ker si je bogatin prilaščal neko njivo, siromak je pa dokazoval, da je on v pravici. Tako sta se vedno bolj sovražila in bogatin je že večkrat navalil na siromaka, ki se mu je pa vedno izmuznil. Na sejmu v Cazinu sla Grbič in Kesič pila, kmalu pa sta se začela prepirati. Naenkrat je Grbič izvlekel nož in na sredi sejma zabodel Kesiča v srce. Kesič se je zgrudil mrlev na tla. Kmetje so hoteli bogatina linčati in ga je policija komaj rešila.
*	Vlak vozil čez paitirico, ki je zaspala nn
progi, pa jc ostala živa. O pravi sreči v nesreči se lahko govori v primeru, ki se je pripetil na železniški progi blizu Blinjskega Kuta na Hrvatskem. Sedemletna deklica Dragica Battušič je pasla krave ob železniškem nasipu. Utrujena od tekanja
Moderna ljubavna drama po romanu L. F. Douglasa KINO MATICA - tel. 21-24
Dorolhy Lamour Aklm Tamiroff
Ob 16,, 19. in 21. uri
DOKTOR FORSTER
v režiji FRANKA BORZAGE
Ali sme imeti zdravnik svoje privatno življenje? - Ali sme zdravnik delati samo za denar, ali za napredek znanosti?
I
Ljubljana, 22. junija
Gledališče
Opera: Sobota, 22. junija, ob 15: Prva javna pevska proizkušuja. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20: Carmen.* Red A. — Nedelja, 23. junija, ob 10 dopoldne: Druga javna pevska preizkušnja. Cene ud 10 din navzdol. Gb 20: Pevska tekma. (Razprodano.)
Radio Ljubljana
Sobota, 22. junija, 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo se v venček poveže inv saka vesele, poskočne ureže — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo 6e v venček poveže in V6aka vesele, poskočne ureže — 14 poročila — 17 Otroška ura: Hači-Bači in njegov balon (članice Nar. gledališča v Ljubljani) — 17.30 Med igračami (plo-šče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Obramba pred zračno pehoto — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (g Franc Terseglav — 20.30 »Zbogom šola!« Pisan večer. Spisal iMrko Ljubič. Izvajajo člani Radijske igralske družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 22. junija; Belgrad; 17.45 Narodne na harmoniki, 22 Zab. kancert — Zagreb; 20 Prenos iz opere — Bratislava; 20.30 Pisan spored — Praga; 18.05 Pisan koncert, 20.15 Kabaret — Bero-miinster: 20 Pisan koncert — Budimpešta; 19.25 Harmonika, 22.10 Ciganski orkester — Bukarešta; 20.20 Plesna glasba — Stockholm-Hoerby; 17.30 Violina in klavir — Sottens: 20.30 Lahka glasba.
Belgrajska kratkovalna postaja; YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdruvniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstv. svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11, telefon št. 32-84.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakarčič, Sv. Jakobu trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cestu 78.
MICKEV ROONET, filmnlci zvezdnik velike bodočnosti lio oCnral vnakouar h svojimi presenetljivimi pustotovSfinnini v od-llr-nem filmu filroni svetn poznane družine Hnrdy. Novi fllinsKl triumf, v katerem sodnik Hardy brani čast svoje drutlne!
OTROCI SODNIKA HARDYJA ^NO SLOGA I
Ob 16., 19. In 31. uri	telefon 27-30	g
za kravami in hude vročine je najprej sedla na tračnice, ko pa je čutila, da se je ioteva spanec, se je vlegla med tračnice. Pasttnca je tako spala precej časa, ko je privozil tovorni vlak v smeri proti Sisku. Vlak ie z običajno brzino vozil proti mestu, kjer je spala pastirica. Šele na kričanje pa-stiričine matere, ki se je pojavila iz koruze, je strojevodja začel ustavljati vlak. Ves ta čas pa je mala deklica mirno spala. Ves vlak je peljal čez njo, ne da bi se ji kaj zgodilo. Bila je le nekoliko ranjena na čelu. Ugotovili so, da je to poškodbo dobila od železne sklopnice, ki je visela na zadnjem vagonu vlaka. Ker je tovorni vlak zaradi kričanja zmanjševal brzino in se ustavljal, je vozil zadnji vagon čez dekletce že čisto počasi. Verjetno je, da se je deklica zaradi ropotanja vagonov zbudila in dvignila glavo, pri tem pa je zadela ob sklopnico.
*	Cela vas je nameravala napasti ženo. ki Je hotela zastrupiti moža. Pred sodiščem v Veliki Ki-kindi se je zagovarjala Kristina Bojkovič, ki je skušala zastrupiti svojega moža. Zaradi tega je vstala cela vas proti Kristini in se je govorilo, da jo bodo pri razpravi napadle priče. Ko je sodišče za to zvedelo, je ukazalo telesno preiskavo prič in so pri njih res našli tri samokrese in več nožev. Priče so razorožili. Ugotovljeno je bilo, da je bil Kristinin mož silno ljubosumen in je pogosto pretepal svojo ženo. Sodišče je Kristino obsodilo na dva meseca zapora.
*	Pijana krava in nesrečni dninar. Na sejem v Sanski Most je prignal siromašni dninar Krupič postavno kravo, ki je predstavljala vse njegovo premoženje. Bil je prisiljen, da proda kravo, ker je njegovi sorodniki zaradi pomanjkanja krme niso več hoteli krmiti. Ves žalosten je vodil Krupič za seboj svojo mlekarico, ki je mukala in ni hotela nikamor. Vsa pot na sejm je bila za Krupiča velika muka. Ko je prišel na sejem, je izročil kravo svojemu znancu, sam pa si je v točilnici privoščil kupico žganja. Njegov prijatelj je medtem tudi pil žganje iz steklenice, ki jo je unel vedno pri sebi. Nato je napojil kravo in v pijanosti vlil v škaf vse žganje, kar ga je še imel v steklenici. Ko je Krupič spet hotel prevzeti svojo kravo, se je ta odtrgala in zbezljala vsa divja med številne sej-marje. Nastala je velika zmešnjava. Krava je pohodila več kmetov in podrla številne lope. Končno je krava odbezljaia proti reki Sani in se vrgla v narasle valove. Cele tri kilometre daleč navzdol je plavala. Nazadnje je postala toliko trezna in pametna, da se je dala odvesti na breg. Medtem pa so kmetje temeljito pretepli lastnika hude krave. Z.a čisto premočeno kravo se je kmalu našel kupec in Krupič je moral sprejeti prvi ponudek, ker so ga obdajali sejmarji, ki so zahtevali odškodnino za zlito pijačo in raztresena jedila. Ranjeni kmetje so zahtevali odškodnino za prestane bolečine. Pozno ponoči se je nesrečni dninar vračal žalosten domov. Od izkupička za kravo mu je ostalo le nekaj dinarjev, ki jih je pa, da bo nesreča popolna, v obupu zapil.
Anekdota
Z berlinskim matematikom profesorjem Di-richletom je bil neki njegov prijatelj skupaj v gledališču, kjer so igrali opero »Don Juan«. Profesor matematike ni bil še nikoli prej v operi, Ko je bila opera končana, je profesor ves razočaran dejal: »Zelo lepo, ampak, kaj je pa s tem prav za jirav dokazano?«
-Uu
»Moj prijatelj Peter me pošilja, da bi prosil za roko vaše hčerke.«
I1UBIIANA
Kam na izlet - kam na oddih?
Planine Slovenije že čakajo, da prične vrvenje po grebenih, stezicah, robovih in ob bistrih gorskih potočkih gorskega carstva. Do gozdnih ineja je zelenje oživelo naravo ter privabilo gorske živali v pisano naročje planin. Na Petrovo bodo že zvončkljale krave-vodnice in vodile črede mliidih neizkušenih teličkov na sočno pašo na Ve-lein polju pod Triglavom. V ta raj, ki cvete ;n kipi od svežosti spomladanske gorske narave, sije toplo sonce in ogreva sivo skalovje, iz katerega se v jutranji zarji dvigajo lahne meglice, ki se izgubljajo v višave.
Počitnice so, šolska mladina je zaključila z dobrimi in slabimi končnimi redi, potrebna je oddiha v gorski narbvi. Toda kam? Najbolj privlačno je vsekakor Bohinisko jezero, kjer vabijo hladni valovi v vroči opoldanski pripeki, kjer drsijo čolni iz čolnarne »Zlatoroga« po temni gladini jezera. Kratki, malo naporni so odtod izleti na Pršivec, na Vogar, na Vogel, na Komno in slično. Ni lepšega od 15-dnevnega bivanja v »Zla-torogu«, pri tečni hrani ter vseh udobnostih, ki jih nudi Bohinj.
Iz Bohinja vodijo pota v naše Julijce. Že takoj iz Bohinjske Bistrice krene razgledna pot proti Črni Prsti. Le dve in pol ure hoje je do Orožnove koče, eno uro pa naprej do vrha Črne Prsti, od koder je prostran razgled na Triglavsko pogorje in na drugi strani daleč tja v Primorje. Od »Zlatoroga« lahko krenemo tudi do slapa Savice ter po složni poti k enajsti serpentini pota, ki vodi na Komno. Sedaj je vsa Komna odeta v zveže zelenje, med katerim je obilica najrazličnejšega planinskega cvetja. Oddih v Domu SPD na Komni je edinstven, saj gledaš skozi okno naravnost v črno oko v dolini — Bohinjsko jezero. Triglavski varstveni park pod Tičarico je pisan od cvetja, šesto Triglavsko jezero pred kočo SPD se kosa z modrino jasnega neba, podlasice kukajo izza skal ter plašno opazujejo turiste, ki se
1 Maša za turiste in Izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj pred odhodom vseh prvih vlakov.
1 Pevska tekma bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 20 zvečer v Operi. Na njej bodo nastopili izbrani najboljši pevci in pevke, ki jih bo izbrala komisija gledaliških strokovnjakov na treh pevskih preizkušnjah. Prvi dve bosta javni in pristopni obtinstvu. Prva bo v soboto ob 15 popoldne, druga v nedeljo ob 10 dopoldne. Za pevski preizkušnji veljajo cene od 10 din navzdol. Vstopnice za pevsko tekmo v nedeljo zvečer so vse razprodane. Glasovanje občinstva za tri najboljše tekmovalce se bo vršilo samo pri nedeljski veterni pevski tekmi. Tretja pevska preizkušnja je namenjena predvsem tistim tekmovalcem, ki se ne morejo prej pripeljati v Ljubljano. Vršila 3e bo v nedeljo ob 16. K tej občinstvo nc bo imelo pristopa.
1 Pododbor Rdečega križa v Ljubljani nujno prosi vse ljubljansko prebivalstvo, da se odzove prošnji nabiralk in nabiralcev za denarne prispevke, s katerimi bo omogočeno izpopolniti skladišče Rdečega križa na Ljubljanskem polju z najjjotrebnejšim sanitetnim materialom. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil, če tudi skromen dar, ker le s skupnimi močmi more tudi ljubljanski Rdeči križ skrbeti za svojo pripravljenost.
1 Kongregacija MP za gospe pri sv. Jožefu se udeleži danes, 22. t. m. ob treh popoldne pogreba umrle članice ge. Franje Deisinger. Pogreb bo izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti.
1 Zadnji dan protiletalske zaščitne razstave, ki je bila 8. t. m. odprta na ljubljanskem velesejmu in ki jo prireja mestni zaščitni urad v Ljubljani, bo v nedeljo, 23. junija t. 1„ na kar opozarjamo vse one, ki si te izredno zanimive in poučne razstave še niso utegnili ogledati. Vstop na razstavo je brezplačen.
1 Vodstvo v razstavi G. A. Kosovih monu-mentalnih slik bo imel v nedeljo, dne 23. junija ob 11. uri akad. slikar prof. Mirko Šubic. Izkoristite zadnjo priliko, da si ogledate to kvalitetno razstavo, ki jo ne le slovenski, temveč tudi srbski in hrvaški tisk imenuje kulturno-umetnostni dogodek. Danes v zadnjih dneh ie namenjen bolniškemu skladu Društva slov. lik. umetnikov.
1 Združeni zasebni in trgovski nameščenci v Ljubljani priredimo v nedeljo 23. t. m. društveni izlet čez Sv. Katarino no Govejek. Odpeljemo se z vlakom ob 8 zjutraj in sicer do postaje Medno. Nato pojdemo peš do Sv. Katarine. Od tu mimo vznožja Grmade in Gont na Govejek, od koder se bomo s postaje Medvode vrnili v Ljubljano. Kupite nedeljske povratne vozovnice do Medvod za 6 din. Vse naše tovarišice in tovariše vljudno vabimo na izlet.
1 Odborniki in člani vseh odsekov društva Rdečega križa v Ljubljani se vabijo, da se zanesljivo zglase v pisarni Rdečega križa dne 22. junija t. 1. od 8 zjutraj dalje, če jim še ni odrejen posel pri nabiralni akciji.
1 Izlet v kraje, kjer so bili kmečki upori, in kjer je živela sv. Ema, bo jutri, v nedeljo, 23. junija. Odhod iz Ljubljane ob 6 izpred kavarne Union. Da se ne bi preveč zamudili med potoma, zato se izletniki ojx>zarjajo, da opravijo sv. mašo že v Ljubljani.	,	, .
1 Vrtnarski odsek podružnice SVD v Ljubljani ima v nedeljo. 23. t. m. ogled vrtnic na vrtu g. Jenko Franca v Medvodah. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 14.36, vrnitev poljubna. Na ta ogled se vljudno vabijo vsi, ki se za gojitev vrtnic zanimajo.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Živahna gradbena delavnost v Strossmayer-jevi ulici. V Poljanskem okraju v splošnem ne zidajo mnogo. Mesto se pač širi mnogo bolj proti severu in severozahodu kakor pa proti vzhodu. Zato je dokaj zanimivo, da so letos na zahodni strani Slrossmaverjeve ulice začeli graditi kar dve trinad-stropni hiši. Pred tremi meseci je začela Zidarska stavbna družba graditi na gornjem delu ceste 18 m dolgo in 12 m široko hišo na nekdanji parceli Ljudske posojilnice. Stavbni gospodar je dr. Bassin iz Ljubljane. V pritličju bo hiša imela dve stanovanji, v prvem nadstropju eno stanovanje, v drugem in tretjem nadstropju pa po dve nadstropji z vso meščansko udobnostjo. Hiša je odmaknjena od ceste in bo zidana v strnjenem sistemu. Prav nasproti izlivu Ciril Metodove ulice pa je Stavbna družba iz Ljubljane začela graditi trinadstropno stanovanjsko hišo, ki bo dolga skoraj 20 m in široka 12 m. Stavbni gospodar je pleskarski mojster feušteršič iz Ljubljane. Ta hiša bo še bolj odmaknjena od ceste kakor gornja in bo imela sedem dvo- in trisobnih
sončijo ni zeleni trati pred planinsko kočo. Če krenemo dalje čez Hribarice, mimo Doliča do Aleksandrovega doma, lahko pogledamo kar na vrh Triglav«. Z vrha se vrnemo na Kredarico, kratek počitek, pa že nadaljujemo pot do Stani-čeve koče, ak) še utegnemo, stopimo na Vrba-novo Spico ali na Rjovino. Poslovimo se od lepih vršacev in krenemo spet nazaj proti dolini; najprej še na Velo Polje in dalje okrog Tosca na Uskovnico in k obrežju Bohinjskega jezera, kjer hladna kopel osveži utrujeno telo. V Triglavskem pogorju so oskrbovane vse planinske postojanke od 28. junija dalje. Gibanje je tudi v tem predelu naših gora nemoteno za onega, ki ima izkaznico s sliko.
Enako milo, pestro in pisano je tudi v Kamniških planinah. Poglejmo v zelene gozdove in travnike Logarske doline; slap Rinka Sumi ob poti na Okrešelj, temnosivo in divje razklano pobočje spremlja planinca proti Savinjskemu sedlu ali v Jermanova vrata. Najvišji vrh, Grintavec, vabi, zato hitro naprej čez Brano, pod Skuto, čez Pode do cilja. Ko si se navžil razgleda, se lahko odločiS ali cez Mlinarsko sedlo v Češko kočo na Ravneh in po počitku naprej na Jezersko, ali pa z vrha Grintovca v Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu in čez Kalško goro na Greben na Krvavec, kjer stoji sredi zelenja visoko nad dolino Kokre ponosni Planinski dom. Iz- Ljubljane je najbliže do vznožja Kamniških planin, ako stopiš do Doma v Kamniški Bistrici, prespiš noč. kreneš naslednji dan v kočo v Jermanovih vratih, preležiš in presanjariš pod »Devicami« ves dan, naslednje jutro pa kreneš dalje čez Planjavo ia Ojstrico, po kratkem odmoru v Domu na Korošici pa stopiš zopet dalje na Presedljaj in čez Konja v Dol, od koder je še pičla ura do Velike Planine. Tu si privošči vsaj osem dni počitka ob kislem mleku z debelo plastjo najslastnejše smetane, ki jo nudijo vsak dan planšarji.
stanovanj. Obe stavbi bosta do jeseni dograjeni in je prav verjetno, da se bodo mogle prve stranke vseliti že v začetku zime.
1 Brivnica na postaji Ljubljana. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. septembrom 1910 j>o predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kol. brivnico na jx>staji Ljubljana. Za obratovanje j>otrebna glavnica znaša 20 tisoč din. če reflektant nima nobenega inventarja in opreme; v nasprotnem primeru pa 6000 din, mora pa biti posest inventarja in oprema dokazana. Letna zakupnina znaša 2000 din. Prošnje se vlagajo do vključno 10. avgusta t. 1. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani, do katerega dne ob II. uri je položiti pri de-pozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 500 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji dr. železnic v Ljubljani, soba št. 59 odn. 54 in pri šefu postaje Ljubljana.
1 Nesrečni padci. 73 letna trgovka Rekar Kristina iz Ljubljane je gredoč po Wolfovi ulici omedlela, padla in se pri tem hudo potolkla po glavi. 38 letna kuharica Rudolf Alojzija z Dolenjske ceste
Pogled na Pariz iz letala. V sredi Trg FEtoile s slavolokom
je šla od zdravnika, pa ji je na Mestnem trgu postalo slabo. Pri padcu si je ranila glavo. Občinski ubogi Ivan Mušič s Sv. Petra ceste, star 68 let, je padel pred Frančiškani in si poškodoval nogo. Srečo v nesreči je imel 57 letni železniški delavec v železniški kurilnici na glavnem kolodvoru Ivan Lesar. Včeraj dopoldne je padel pod vlak in je le malo manjkalo, da ga niso strla kolesa. Bil je dovolj priseben in se je v zadnjem trenutku skolalil s tračnic, tako da je odnesel ie od padca naloniljeno nogo. Vsi se zdravijo v bolnišnici.
I Pri zaprtju, motnji in prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Motociklistova nesreča. Včeraj dopoldne se je na Tržaški cesti v bližini Dolgega mosta zgodila huda prometna nesreča. Blagajniški pomočnik TPD Josip Mačar se je peljal z inotociklom proti Ljubljani. Nad Dolgim mostom mu je pripeljal nasproti tovorni avto. Mačar se je skušal umakniti avtomobilu in je zavil na kraj ceste. Prav v zadnjem trenutku pa je po nesrečnem naključju zopet zavil proti sredini ceste ter zadel s kolesom v avtomobil, ki je prav tedaj vozil mimo. Pri karambolu je Ma-čarja vrglo z motocikla. S prebito lobanjo in zlomljeno nogo je obležal na cesti. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, policija pa je začela z preiskavo.
1 Tatvine koles v Ljubljani, Nastopili so zlati časi za kolesarje, pa jirav tako za kolesarske tatove. Zuto dobi ljubljanska policija skoraj vsak dan prijave o ukradenih kolesih. Tako je bilo te dni izjired gostilne Kavčič na Celovški cesti ukradeno Francu Avblju 1300 din vredno inoško kolo znamke »Coventuri«. Iz garaže v Dragi je bilo Donatu Ravbergerju ukradeno moško kolo znamke »Vesta« vredno 900 din. Iz šupe na dvorišču na Viču pa je nekdo odpeljal Josipu Stradiotu 800 din vredno kolo znamke »Esko«.
Iz sveta in Cerkve
Novi pariški nadškof
Novi pariški nadškof, kardinal Suhard, je uradno nastopil svojo službo. S posebnim odlokom je vse dosedanje imetnike cerkvenih služb v svoji nadškofiji uradno potrdil.
Tančica Veronike
Dragoceno svetinjo, ki ie bila med špansko državljansko vojno ukradena iz stolnice v Jaenu, so našli v Franciji in jo vrnili Španiji. To je kos tančice, ki jo je bil Nicola de Diez-mo prinesel iz Rima in ki je bila od leta 1367 spravljena v jaenski stolnici. Izginilo pa je 1306 draguljev, ki so krasili tancico.
0 nemškem protestantstvu
Kakor poroča list »Nemško-evangelijska korespondenca«, delujejo v Nemčiji zmeraj bolj na to, da bi bile protestantske cerkve tudi ob delavnikih odprte in bi bila ob raznih dnevnih urah tudi službe božje za duhovno zbranost in dušebrižništvo. To gibanje je že tako razširjeno, da je protestantski višji cerkveni svet za to službo božjo ob delavnikih izdal posebno knjižico v obliki molitvenika, ki vsebuje v lepi izvedbi izreke iz sv. pisma in nabožne pesmi. Dalje so izdali tudi razna navodila za knjige, ki bi si jih verniki kupili kot duhovno branje.
V	spomin ogrskega tiskovnega apostola
Da ostane živ spomin na velikega ogrskega apostola tiska, p. Bele Banghe S. L, mu bodo v Budimpešti postavili spomenik. Zbral se je poseben odbor, ki izbira potrebni denar za spomenik. Isti odbor je tudi sklenil, da ustanovi ustanovo p. Banghe. Obresti glavnice naj bi bile za nadaljevanje življenjskega načrta tega velikega jezuita. Po vsej Ogrski so že začeli zbirati prispevke v oba namena.
Obnova pariških cerkva
V	Pragi so obnovili 12 cerkva, med njimi cerkev sv. Jakoba. Prav tako prenavljajo cer-
kev sv. Egidija, ki je bila prvotno zgrajena v romanskem slogu, a so io v spremenili v gotsko cerkev.
Izpolnitev 350 letne zaobljube
Iz Buenos Airesa poročajo: Kardinal Co-pello, nadškof v Buenos Airesu, je posvetil novo cerkev svetemu Bonifaciju in sveti Sabini in je s tem izpolnil zaobljubo, ki jo je mestna občina storila pred 350 leti. Ko je konec 16. stoletja daleč naokoli mesta razsajala kuga in opustošila pokrajino, je mestni svet na slovesni seji imenoval oba svetnika za varuha poljedelstva. Dalje je sklenil, da bo mesto priredilo vsako leto njima v čast posebno procesijo in
jima ijezidalo posebno cerkev. Zaradi raznih ovir pa se je mogla zadnja obljuba uresničiti šele v teh dneh.
Večerne molitve za mladino
Iz Londona poročajo: štiri narodne organizacije, in sicer Katoliško materinsko društvo. Katoliška zveza žena. Anglikanska zveza mater in Narodni svet žena je jirosilo angleški radio, naj sprejme v svoje redne sporede večerne molitve za otroke. Kardinal llinsley in anglikanski primas sta prošnjo jiriporočila.
Krščanska mladinska zveza v Šanghaju
Za katoliške mladeniče so v Šanghaju ustanovili posebno novo katoliško prosvetno središče, ki je že peto v tem mestu.
Slavno svetišče na svetovni razstavi
Na letošnji svetovni razstavi v Nevvvorku bo razstavljena tu<h cerkev Naše ljube Gosjie od mučenikov iz Auriesvillea. Svetišče stoji na tistem kraju, kjer so bili umorjeni sveti Izak Jogues, Rene Goupil in John Laland (sredi 17. stoletja). Indijanska vas Osernon, sedanji Auri-esville, je tudi rojstni kraj znane indijanske deklice iz rodu Mohnnkov, Kateri Tekawitlie, ki bo v kratkem prišteta med blažene.
Vodja gozdovnikov na Peruju
Zu predsednika gozdovnikov na Peruju so izvolili patra Lazurja iz samostanu očetov pre-svetega Srca v Limi, ki je (io vsej Liini znan po svojem dolgoletnem prizadevanju za goz-dovnike. — Po p. Lazarju je sv. Stolica perujskim gozdovnikom dovolila tele svoboščine: duhovniki. ki spremljajo gozdovnike, smejo na osebnem prenosnem oltarju maševati ondi, jer jjozdovniki taborijo, čc jc taborišče preveč oddaljeno od cerkve. Duhovniki smejo gozdovnike tudi povsod spovedovati, kamor jih sjirem-ljajo. Udje drugih mladinskih organizacij, ki taborijo v bližini gozdovnikov, kakor tudi drugi verniki iz soseske, izpolnijo svojo nedeljsko dolžnost, če so pri sv. maši gozdovnikov, kjer morejo iti tudi k sv. spovedi in obhajilu.
Šolsko udejstvovanje avstralskih katoličanov
Zaradi delavnosti zveze kntehistov sydnej-ske nadškofije so v dveh poslednjih letih spravili več ko 1000 otrok iz posvetnih šol v katoliške šole. Pristaši zveze katehistov, ki vsebuje zdaj 437 članov, hodijo v državne šole, poučujejo katoliške šolarje, ki so ondi, in obiskujejo njih družine. Nato dopovedujejo staršem, da verski pouk po katehistih ne more nadomestiti vzgoje v katoliških šolah.
E
Iz Julijske Krajine
Poroka. V župni cerkvi pri Sv. Luciji ob Soči sta v sredo, 12. t. m., sklenila dosmrtno zvezo g. Maks K o m a c, posojilnični knjigovodja v Gorici, in gdč. Jadviga T a 1 j a t iz znane niostarske družine. Poročil ju je ženinov brat g. Vladko Ko-mac, župnik v Ponikvah. Pri sv. maši je ubrano prepeval priznani svetolucijski cerkveni pevski zbor. Mlademu našemu paru obilo sreče in božjega blagoslova!
V vojnem času mora biti civilno prebivalstvo disciplinirano. To potrebno in umestno pravilo či-tamo zadnji teden ponovno v časopisju in v razglasih oblastev. Kolikor se sami lahko prepričamo in kakor posnemamo po listih, se prebivalstvo Julijske Krajine točno pokori vsem disciplinarnim in varnostnim predpisom. Javni lokali so povsod že ob 11 uri zvečer zaprti. Vsa mesta in tudi jiode-želje vestno sledi navodilom glede zatemnitve in je ponoči res vsa dežela |>o<;reznjena v temo. Le tu pa tam zasveti bleda lučka kakega samotnega kolesarja ali pa motijo temino zastrte luči brzeče-ga avtomobila. Vsa poslopja so do kraja zavita v temo in le po glavnim mestnih ulicah in na važnih križiščih je nekoliko razsvetljave. V jasnih nočeh dela samo neugnana ponočevalka luna uporno izjemo: ona mirno sveti in je brezbrižna za varnostne odredbe in vojni metež.
Prvi grob na novem pokopališču v Idriji je dobil 51 letni Franc Koler, mežnar pri Sv. Antonu. Par dni je dobri pokojnik, ki naj počiva v Bogu, kar sam varoval obsežni mirodvor, sedaj je pa že dobil družbo. Pokojne so pripeljali na novo pokopališče z mrtvaškim vozom, ki ga je občina pred kratkim nabavila. Vse mesto je mnenja, da ta voz ni nič kaj primeren za Idrijo in da kaže prav malo okusa.
Ptuj
Uradni dan Zbnrnicn xa TOI v Ljubljani ho
za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, namesto 20 junija, dne 27. junija v prostorih Združenja trgovcev, Narodni dom.
Brežice
»Kadar gosli jokajo«, je naslov gotovo enega najlepših glasbenih filmov, kar jih je predvajal v letošnji sezoni Narodni kino. Priporočamo vsakomur, da si v soboto in nedeljo ogleda ta film, ki je ponos češke filmske produkcije.
Škofja Loka
Avtobusno podjetje »Poljanšek«. proga Žiri— Ljubljana, preloži 23. junija odhod avtobusa od žel. postaje Škofja Loka do Žirov na 7.45 namesto ob 8.45.
Trbovlje
Nabori se vršijo za občino Trbovlje v dneh 26 in 27. junija, za občino llrastnik-Dol pa 28. junija o Občinskem domu v Trbovljah.
»Marko Polo«. največji potovalec srednjega veka iz Benetk na Kitajsko. Ta zgodovinska snov je obdelana v filmu, ki ga predvaja te dni kino Društveni dom v Trliovljah.
Pismo iz Pariza
Ameriški časnikar Oechsner. ki je doživel vhod nemških čet v Pariz, ojii-suje takole življenje teh dni v Parizu:
Življenje v Parizu je žc normalno. Živil je povsod zadosti. Izložbe trgovin so bogate in ni nikjer nobenih ovir za nakupovanje. Tudi elektrika, plin in vodovod, čiščenje cest kakor tudi mestne |)rometne zveze so v redu. Nu tisoče bcguncev, ki so bili odšli iz Parizu, sc jc |io-vrnilo nazaj. Več francoskih znancev, ki sem se z njimi pogovarjal, so odkrito priznali, da so sc močno oddahnili, ko so videli, da ni bilo nikjer nobenega nasilja, šc manj okrutnosti, V njihovih stanovanjih, ki so jih bili zapustili, so dobili vse v najlepšem redu. Povsod so videti skupine nemških vojakov, na Mont Pnrnasu. na Mont Martru in ob Eiffelovem stolpu, kako fotografirajo znamenitosti in skupine svojih tovarišev. Po na|)ctosti prvega dne zasedbe Pariza. ni zdaj pogled nu nemške vojake, ki hodijo z besednjaki okoli in se skušajo po francosko pogovarjati, nič čudnega več. Radovedno in z zanimanjem opazujejo Francozi vse to. kar je tujega videti na cestah. V skupinah postajajo okoli vozil nemških motoriziranih čet. ko popravljajo vozila ali pa jih polnijo z bencinom. Spet in spet zn^ledaš velikanske tovorne avtomobile. ki grmijo po cestah, u nemški bombniki in letala povzročajo še večje hrnmenje na nebu. Mnogo nemških vojakov, ki sem govoril z njimi, in ki od njih skoraj nobeden ni še nikoli videl Pariza, občudovaje zrejo na lepote Pariza, vendar se jim dozdeva, da so pariški prebivalci iz predmestij večji reveži ko nemški.
Poslednji film velike, priljubljene umetnice Pole Ne grl! Poslednjič Vas pretresa njena živa igra, poslednjič boste čuli njen glas, njeno petje v prekrasnem filmu
Kino Union tel. 22-21
Noe odločitve
Pola Negrl
Svetislav Petrov č, Sabire Pelers in drugi. Pre ista ve ob 16., 19. in 21. uri Danes premiera!
KULTURNI OBZORNIK
Za tesnejše sodelovanje med hrvatskim in katoliškim
razumništvom
Pogovor z glavnim urednikom Jeronimskih knjig g. dr. J. Andričem
Na kongresu časnikarjev v Belgradu sem ga dobil med drugimi hrvatskimi tovariši, ko je tih in veselo nasmejan sedel med drugimi in zvesto poslušal razvoj stanovskih dogodkov. Prav vesel sem ga bil, saj je dr. Josip Andrič velik prijatelj Slovencev še iz tistih časov, ko so Krek, Mahnič in tudi Korošec zbirali okoli sebe katoliško mladino iz Hrvatske in pomagali katoliškemu kulturnemu in tudi političnemu gibanju na Hrvatskem. Spada med tiste pionirje, kakor so bili pokojni Rogulja, Markulin, ali Juretič. Grgec itd., ki so bili vedno v tesnem prijateljstvu s slovenskimi kato-lišk imi starešinami, s katerim so drugovali skupno po avstrijskih univerzah, bodisi na Dunaju, v Gradcu ali v Pragu, kjer je študiral tudi dr. Josip Andrič. Ta slovanska orientacija je dr. Andriču ostala vse življenje ter še sedaj zvesto sodeluje pri vseh slovanskih organizacijah, dasi se je kot katoliški Hrvat najbolj navezal na Slovaško. Sedaj piše posebno knjigo o pokojnem Hlinku in pripravlja tudi prevode iz slovaščine za Jeronim-sko društvo, kjer je že izšlo marsikatero Kukuči-novo delo. Njegova zasluga je tudi, da v Knjižnici dobrih romanov izide razmeroma veliko slovanskih del, zlasti poljskih in čeških. Zato sem bil vesel, da sem v teh za siovanstvo tako težkih časih srečal prav njega, ki se ga nisem nadejal, ter sva na sprehodu po belgrajskih ulicah izgovorila marsi-kakšno besedo o usodi Poljakov, o zadržanju Čehov in sedanjem gospodarjenju Slovakov in seveda prišla tudi na naše medsebojno slovensko hrvatsko vzajemnost, ki smo jo tako hrupno začeli znova oznanjati, kakor da še nikdar ni obstojala. Ker sem poznal njegove tesne zveze s Slovenci, zlasti s slovenskimi katoliškimi starešinami in voditelji katoliškega gibanja v slovenski javnosti, sem mu takoj stavil nekaj vprašanj, ki bi zanimale tudi našo javnost, kajti odgovori bi prišli iz ust enega najodličnejših hrvatskih katoliških kulturnih delavcev.
Kakšno je vaše mnenje o kulturnih zvezah med Slovenci in Hrvati?
»Mislim, da ni razboritega Hrvata, ki bi mogel reči, da ni potrebno vzdržavati zvez s Slovenci, kakor tudi ni Slovcnca, ki bi bil mnenja, da niso potrebne vezi med Slovenci in Hrvati. Ko pa tako vsi spoznavamo in čutimo, da so take vezi med nami potrebne — a to spoznanje in prepričanje ni še od včeraj — smo zato prav mi kulturni delavci na eni in drugi strani gotovo prvi, ki moremo in moramo reči, da so kulturne vezi med Hrvati in Slovenci temelj, brez katerega je težko zamisliti kakšnih drugih trajnih zvez Kulturne zveze nas duhovno združujejo — ko pa je izvršeno vsaj do neke mere duhovno zbližanje in medsebojno spoštovanje, tedaj se šele poraja medsebojno razumevanje, medsebojno spoštovanje in medsebojno zaupanje, ter je potem lahko graditi vse drugo, kar je potrebno. UaUU ."asla «•; ojBtlM umu? .«.'
Kako si zamišljate naše medsebojne kulturne vezi?
»Na to vpraSadje-bi-vim-mogel odgovoriti zelo kratko: nam katoliškim Hrvatom in Slovencem je dal v tej zadevi osnovno smer škof dr. Anton Mahnič. On je bil učitelj prav tako eni generaciji katoliških Slovencev, kakor na drugi strani tudi eni generaciji katoliških Hrvatov, ko je globoko v naša srca zasejal katoliški idealizem. In prav ta Mahničev katoliški idealizem je gotovo eden izmed najmočnejših temeljev za kulturno sodelovanje Hrvatov in Slovencev. Slovenci kakor Hrvati smo naroda z globoko katoliško tradicijo ter izrazito katoliško miselnostjo. Tu se torej samo po
sebi ponuja težnja, da se v katoliškem kulturnem delovanju najdemo na isti poti. To znači konkretno: da se naj kulturni deiavči na eni in drugi strani skušajo medsebojno zbližati ter da se med seboj spoznavamo v svojih katoliških kulturnih težnjah in načrtih Toda vse to smo mi delali že poprej, le da se je ta povezanost na mah prekinila in je nastala praznina ki bi jo treba sedaj zopet napolniti. Zato bo treba nadaljevati tam, kjer smo v svoji katoliško-kulturni vzajemnosti prenehali. Moramo iskreno reči, da sem zelo vesel, da je en del hrvatskih književnikov že stopil v žive zveze s slovenskim književnim svetom. To je dobro znamenje, da že začenjamo premagovati predsodke, ki so nam Hrvatom in vam Slovencem zlasti v zadnjih desetih — petnajstih letih one-mogočavali vsako globlje medsebojno sodelovanje.«
Mislite, da so med nami katoličani bile v teh letih res pretrgane vse vezi?
»Ne prav vse. Hrvati smo v tem času izdali roman »Božji mejniki« od Ivana Preglja, in tudi »Deklo Ančko« Finžgarjevo, vi pa ste preveli • in izdali povest V. Deželiča sina »kragulj«. Na svetovni razstavi katoliškega tiska v Vatikanu 1. 1936 smo organizirali skupno sodelovanje ter nastopili enotno v dvorani slovenskega in hrvatskega katoliškega tiska. Naše društvo sv. Jeronima stalno izmenjava svoje knjige z družbo sv. Mohorja. Vaš prerano umrli urednik Lojze Golobič je veliko storil s svojim velikim idealističnim razumevanjem za naše medsebojne stike. Mnogo je pisal o nas ter ie zato tudi nam Hrvatom, ki smo ga poznali in ljubili, bilo hudo, ko nas je tako nenadno zapustil in moral s tega sveta Najnovejšo delo naše katoliške povezanosti pa bo nova velika knjiga '-v življenjepis škofa Mahniča, ki ga je napisal škofov spovednik g. Ignacije Radič in bo izšla v teh dneh v založbi Dobre Štampe v Slavonski Požegi. Ta prva knjiga o življenju in delu škofa Mahniča bo gotovo — v to sem prepričan — tudi globoko odjeknila med vami Slovenci, kakor bo gotovo tudi med nami In na eni kakor tudi drugi 6trani bomo radi segali po tej knjigi, ki "jo že davno potrebujemo. In glejte: ravno s tem v zvezi imam idejo, ki jo nosim že več let v srcu, in o kateri sem že mnegim tudi govoril.«
In ta bi bila?
»Da se mi iz hrvatskega katoliškega gibanja in vi iz slovenskega snidemo ob prvi priliki na Mahničevem grobu. Tam naj se pozdravimo, in tam izkažimo skupno čast spominu velikega škofa, ki je bil tako naš kakor vaš. Tu se pogovorimo odkrito med seboj, kaj nam je Mahnič bil in kaj je ostalo živo še od njegovega dela, v čem smo že prehiteli njegov čas in kaj naj ponesemo iz njega v bodočnost. Glejte: živa prilika, da odkrijemo drug drugemu svoje srce. Prepričan sem, da bi se tu zopet pokazalo, kako je oni Mahničev katoliški idealizem živ v naših dušah in kako bi t<? idealizem mogel biti najboljša izhodna točka za bodočo katoliško vzajemnost med nami. V avgustu tega leta bo 20 let, kar se je Mahnič vrnil iz iet-ništva, a v decembru 20 let, odkar je umrl. Najdimo se tega dne ob Mahničevem grobu in vse drugo bo prišlo samo od sebe!«
Sprehajaje se po Belgradu sva tako govorila o zvezah Zagreba z Ljubljano, pri čemer se mi je predlog g. dr. J. Andriča zdel tako tehten in važen, da sem se odločil, da ga v tej obliki in priliki sporočim katoliškim Slovencem, zlasti še katoliškim kulturnim delavcem v premislek.
td
Tretja produkcija učencev Glasbene Matice
Pri nas sega tradicija orgelske reprodukcije globoko nazaj, poseben poudarek pa ji je dal Anton Foerster, dalje Danilo Fajgelj in pa Ignacij Hladnik, zlasti pa v zadnjem času prof. msgr. Stanko Premrl ter v najnovejšem času prof. M. Tome in Pavel Rančigaj, da omenimo le najvažnejše. Zato je tudi zanimanje, iz katerega se je rodilo že mnogih nadarjenih, a skritih dobrih orglavcev za to panogo zelo naraslo. Poleg orglar-ske šole je v zadnjih dvajsetih letih veliko pripomogel k napredku tudi bivši Državni konservato-rij; zlasti zadnji je dvignil kvaliteto reprodukcije na pomembno višino. Ko je zavod dobil še lastne orgle, je delo bilo še bolj olajšano. Zdaj pa za to skrbi Državna srednja glasbena šola. Uspeh svojega dela je zavod pokazal v sredo, ko smo poslušali izvajanje gojencev orgelskega oddelka, ki ga vodita gg. prof. Stanko Premrl in prof. Matija Tome. Predstavilo se nam je devet gojencev iz štirih letnikov; pokazali so prav razveseljive tehnične pridobitve, nekateri celo že visoko stopnjo za smiselno muziciranje ne glede na letnik, ki ga obiskujejo.
Prva je nastopila M. Miiller iz I. razr. šole Glasbene Matice. Zaigrala je Bachov Preludij in fugo v F-duru; izpočetka smo čutili tremo, ki pa je kmalu popustila, da je fugo že igrala s potrebnim mirom. Kot drugo točko je izvajala Fajgljevo Fugo na tema »Aleluja«. Čeprav še mlada, smo vendar zaslutili v njej tisto gibalo, ki približuje globljemu pojmovanju. Iz prvega letnika Srednje glasbene šole je zaigral Škrabar Niko Handlovo Fugo v B-duru, v kateri ga je odlikovala zlasti ritmična preciznost. Dalje Hochreiterjev Inter-mezzo, najboljši pa je bil v zanimivem in dobro grajenem Duganovem Preludiju in tugi v G-duru. Bachove Tri koralne predigre je zaigrala Prime Olga, pri kateri smo pa pogrešali zlasti v prvi in tretji predigri preciznejšega ritma. Sploh je njeno izvajanje dajalo vtis, da je boljša pianistka, ki se še ne more s pravim zamahom udejstvovati na tem instrumentu. Boljše pa je zaigrala Regerjevo Ave Marijo. Omenjena je prav tako iz I. letnika SGŠ. Hochreiterjev Žalni preludij in Bachov Preludij in fugo v g-molu je izvajal Rajzelj Pavel iz I. letnika SGŠ, ki nas je zlasti v drugi točki prav presenetil s svojo gladko tekočo igro. Vsi ti štirje so učenci prof. Matije Tomca. Sledili so učenci iz šole prof. Stanka Premrla. Bušič Rudolf iz drugega letnika SGŠ je izvrstno izvedel Krekovo Slavnostno predigro, še boljše pa je bil izoblikovan Rheinbergerjev Ricercar. Izredno precizna izvedba, v kateri smo opazili mnogo pridobljenega vsestranskega znanja, ga uvršča med najboljše Pre-mrlove učence. Za njim je nastopil Mcle Ivan iz III. letnika SGŠ Izvajanje Rheinbergerjeve Vizije je ugajalo, dočim smo v Bossijevem Finalu iz variacij pogrešali preciznejšega ritma. Bušiču Ru-
dolfu blizu je bil Capuder Peregrin iz III. letnika, Igral je Gollarjev Slavnostni preludij ter Premrlovo Fugo v Es-duru. Kakor Bušič je tudi ta dosegel že visoke pridobitve tako v tehničnem kakor muzi1' kalnem oziru. Najboljši med izvajalci se mi je zdej Fabjani Viktor iz tretjega letnika SGŠ, gojenec prof. Matije Tomca. S čudovito mirnostjo je obvladal inštrument in z globljim pojmovanjem orgelske reprodukcije je podal Tomčev Preludij in iugo na temo »Ite missa est«. še večji vtis pa je napravil v Cesarja Francka Preludiju, fugi in varia1 cijah. V njem je bilo zaslutiti izreden talent, ki obeta postati prav vidna stvarjalna moč na orgelskem polju. Kot zadnji pa je nastopil gojenec prof. Stanka Premrla iz IV. letnika SGŠ Hanc Jože, ki je izvajal Bachov Preludij v c-molu ter Sprin-gerjev Pastorale št. 2. Tudi ta izvrstno obvlada instrument. Preko vseh tehničnih težkoč mu teče igra gladko in z velikim smislom za estetski učinek v vseh niansah.
Ta prireditev je pokazala resno in plodno delo obeh gg. profesorjev, ki se z vnemo trudita na zavodu, da bi našemu glasbenemu prizadevanju, pripomogla do čim višjega podviga na polju or-, gelske umetnosti. Prav temu zavodu gre priznanje, da nam je v zadnjih letih dal veliko kvalitetnih moči na tem glasbenem področju.
Izvajanje je občutno motila razglašenost orgel. Zlasti mikstura je potrebna ponovne uglasitve, prav tako tudi jezičniki; zdi se, da tudi sapa ne funkcionira dobro, kajti opazili smo prav občutne sunke v plesmenu. Morda je krivo to, ker so orgle izpostavljene sončni strani.
sil.
*
NaS Bežigrad. Te dni je izšla knjiga Naš Bežigrad, izredno pomembno delo nele za vse Be-žigrajce, marveč za vse Ljubljančane. Vsak, kdor hoče spoznati severni del mesta Ljubljane, kako se je v zadnjih letih izredno hitro večal in širil in rastel, naj seže po omenjeni knjigi! V nji bo videl delo in napore naših vrlih Bežigraicev za. njihov gospodarski, socialni in splošno kulturni dvig iz davne preteklosti do najnovejših časov. Zato je knjiga pomembna nele za naše izobražen-stvo, marveč tudi za obrtnike in trgovce. V knjigi, ki sta jo uredila V. Fajdiga in Fr. Jesenovec, sodelujejo odlični kulturni delavci, kakor duhovniki, profesorji, inženirji, arhitekti in drugi. Zato je knjiga tudi na visoki strokovni stopnji. Vsi prijatelji Bežgrada, tega središča bodoče Velike Ljubljane, sezite po knjigi, ki obsega 212 strani in ima poleg tehtnih in strokovnih člankov tudi nič manj kakor sto podob, ki lepo ponazorujejo življenje in delo naših vrlih Bežigrajcev. Knjiga stane 45 din broširana, vezana pa 75 din. Posebno bo služila pridobitnim slojem, kajti poleg člankov vsebuje tudi natančen seznam vseh ulic in celo vseh stanovalcev za Bežigradom. Knjigo lahko naročite v župnišču sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Toplo priporočamo!
Francosko mesto Brčtenil s posledicami nemških bomb
Človekovo prodiranje v globino
Človek je že skoraj popolnoma raziskal velikansko površino zemeljske oble in v primeri s tem ogromnim pionirskim delom so njegovi poizkusi prodreti navzgor v ozračje ali navzdol v globino, naravnost preskromni. V višino so še najvišje prodrli profesor Piccard in njegovi posnemovalci. Z največjimi nai>ori in stroški so dosegli komaj višino 25.000 m. Če je že ta uspeh malenkosten, tedaj so še skromnejši poizkusi prodiranja v globino. Samo v rudnikih nastopa potreba riti vedno globlje in globlje. Med vsemi tisoči različnih rudnikov na svetu je prodrl najgloblje rudnik zlata VillageDeep-Mine v Južni Afriki. V te mrudniku delajo rudarji skoraj v neznosni vročini 2500 m globoko. To je do zdaj največja globina, do katere se je mogel dokopati človek pod zemljo. Ker pa dandanašnji čas omogoča človeku, da pusti delati stroje mesto sebe, je bilo mogoče s stroji prodreti še globlje. V še večje globine je človek vrtal s pomočjo stroja v lovu za tekočim zlatom. Rekord so dosegli seveda v Združenih državah Severne Amerike, kjer so na petrolejskem polju Wasco v Kaliforniji s svedrom dosegli globino 4573 m, nakar je morala zemlja, ki je v taki globini skrbno čuvala tekoče zlato,
izročiti svoj zaklad. S tem so končani človekovi poizkusi prodreti v globino zemlje na suhem. Na morju pa ni bilo mogoče doseči niti toliko kakor na suhem. Medtem ko so navadni potapljači sposobni, da se potope v najboljših potapljaških opremah do 150 m globoko, je uspelo Američanu Wil-liamu Beebeju, da se je s posebno kroglo, v katero se je dal neprodušno zapreti, spustil v globino 923 m. Mnogo globlje tudi v bodoče človek ne bo mogel v morju prodreti, saj nastopajo v teh globinah že taki pritiski, da jih delo človeških rok ne zdrži več. Z merilnimi instrumenti pa je človek seveda lahko zmeril najrazličnejše globine morja in našel tudi največjo globino, ki leži v nekakšnem ogromnem morskem prepadu vzhodno od Japonske. Izmerjena globina znaša 13.500 m in je torej približno za polovico večja od najvišjega vrha Mont Everesta v Himalaji. Kako malenkostni so ti uspehi, nam najlepše pove dejstvo, da nas od površine zemlje do njenega središča loči 6,378.000 m. Kaj proti tej številki pomeni 4000 ali 10.000 m, nam pove najbolje zgled. Mislimo si, da je vsa zemlja velika kakor jabolko. Po dosedanjih dognanjih znanstvenikov je vse središče zemlje tekoča ognjena masa, ki je pokrita s trdo skorjo, če bi bila vsa zemlja velika kakor jabolko, bi bila njena trdna skorja komaj toliko debela, kakor jabolkova lupina. Najvišji vrh sveta pa bi se na tej lupini videl komaj toliko, kakor najbolj droben prašek, ki bi padel na jabolko.
ŠPORT
Juniorski finale v Ljubljani
Zaključna faza juniorskega letošnjega tekmovanja se vrši v nedeljo na igrišču Ljubljane. Po točke pridejo juniorji ISSK Maribora. Severni gosti so nam še nepoznani razen po suhih rezultatih v časopisih. Vsi časopisi so edinstveni v presoji, da ne zaostajajo prav nič za nogometnimi moštvi prvih družin, prav za prav jih po lepoti igre še prekašajo. Obadva nasprotnika sta si premočno osvojila pokrajinska prvenstva, bila sta tako rekoč brez nasprotnika, ki bi jima mogel ogrožati osvojitev tega ponosnega naslova. Nedeljski zmagovalec bo korak bliže k finalnemu prvaku in zaradi te važnosti bodo hoteli zmagati eni kot drugi. Mi v našo mladino popolnoma lahko zaupamo in bodimo uverjeni, da bomo priča lepi in zanimivi igri. Pričetek tekme bo ob 15.30, po kateri se bo vršilo prijateljsko srečanje dveh ju-niorskih garnitur ljubljanskih klubov.
Pokalni turnir SK Slavile v Ljubljani
V proslavo 5 letnice svojega obstoja bo priredil naš najmlajši klub SK Slavija pokalni turnir pod najvišjim pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena. Turnir bo v nedeljo 23. junija t. 1. dopoldne in popoldne na igrišču SK Mladike na Kodeljevem.
Na turnirju bodo sodelovali fioleg prireditelja še SK Mladika, SK Jugoslavija iz Celja in SK Litija iz Litije. Že ta izbira klubov kaže, da bodo vse tekme turnirja borbene in zanimive. SK Mladika je med najboljšimi klubi II. razreda v Ljubljani, SK Jugoslavija iz Celja je premagal prvaka JI, ljubljanskega razreda Grafiko z 2:1, in SK Litija je dosegel prvo mesto v skupini Zasavja ter se prišteva med močnejše klube II. razreda v ljubljanski podzvezi. Pa tudi prireditelj ima vrsto dobrih uspehov za seboj. Tako je z isto Jugoslavijo, ki je premagala Grafiko, remiziral, kar je nadvse časten uspeh.
Zmagovalec turnirja prejme pokal, ki 6ta ga darovala brata Gjurana. Tolažilni pokal pa so darovali Mladi Slavijaši sami.
Cene vstopnicam bodo 4, in 6 din. Celodnevna vstopnica bo veljala 8 din ter bodo za posetnike turnirja s celodnevno vstopnico izžrebane lepe nagrade. Tako bo prvi, ki ga bo zadel žreb, dobil trajno oodulacijo, katero bo izvršil frizerski salon Nikola Kojiča, Poljanska cesta, drugi srečnik bo dobil živega backa, tretji fotoaparat drogerije Gre-gorič, Prešernova ul. 5 itd.
Vabimo vse ljubitelje športa, da v čim večjem številu posetijo turnir ter s tem podprejo idealno stremljenje in marljivost članov in jim dajo možnost, da dosežejo v bodočnosti še večje uspehe.
Hanzi Gaberšek deset let uspešno nastopa v našem atletskem športu
Slovenska športna zgodovina pozna malo atletov, k: so v dobi 10 let tako uspešno zastopali slovensko oziroma jugoslovansko atletiko. Sicer je naš Hanzi že prej pet let bil vnet plavač, od leta 1930. pa ga štejemo med najuspešnejše slovenske atlete. Nastopal je že za državno reprezentanco v Avstriji, Grčiji, Čchoslovaški, Bolgariji, Romuniji, Nemčiji, Italiji in širom vse naše lepe domovine.
Njegovi najboljši rezultati so: na 100 — 11.4, na 200 m — 23.5, na 300 m 37.4, na 400 m 56,6, v staf eti celo okoli 50, na 500 m — 1.085.8, na 800 m 1.59.4, na 1000 m 2.42.8, na 1500 m — 4.27.6, na 5 km — 17.21 Rekorder je na 500 m, držal pa je slovenske rekorde in poleg nastopal v vseh primor-janskih in državnih štafetah, ki še danes držijo državne rekorde.
Skoraj bi dejali, ni bilo reprezentance, v kateri bi manjkal Hanzi in ni bijo boljšega meetinga, na katerem ni nastopi Hanzi. Bil je uspešen na vseh progah od 100 do 10.000 m, tako da je tudi v Mari-
boru na državnem crou6s country-prvenstvu pripomogel klubu do naslova državnega prvaka. Nastopil je več kot 200 krat v 253 disciplinah in če bi sešteli vse proge, katere je pretekel na tekmovanjih, lahko rečemo, da je bilo več kakor 250 km. Malo je atletov, ki tako ponosno lahko pogledajo nazaj na 6voje dosedanje uspehe. Predvsem mu dolguje klub Primorje zahvalo za njegovo uspelho delovanje, nič manj ni bil uspešen za slovensko reprezentanco na trobojih in ravno tako za državno reprezentanco. Ne moremo pa prezreti tudi lepih lastnosti, da je bil skozi in skozi, čeravno je bil včasih v težkih gmotnih prilikah — amater.
Ob pomembnem 10 letnem mejniku mu čestitamo iskreno na njegovih dosedanjih uspehih in udej-6tvovanjih, želeč mu. da bi še nadalje še dolgo let tako uspešno nastopal.
ASK-ov smuški tečaj za Akom
Vsi, ki ste se prijavili za naš smuški tečaj za Akom ter oni, ki se še želite udeležiti, bodite na postaji jutri pol ure pred odhodom vlaka! Vsak naj gotovo prinese, seboj: 2 kg fižola, 1 kg moke (koruzne ali ajdove), 1 kg riža, pol kg masti in zabele, pol kg sladkorja, nekaj čaja, limon, salam, sira itd. Nadalje naj vzame vsak toplo odejo, zimsko perilo, smuče z robniki, temna smuška očala, baterije, obveze, nadomestne dele pri smučih in drugo. Ne pozabite na jedilni pribor, šale, kdor ima, naj prinese tudi kak lonec, samovar, špirit itd. Vzemite seboj tudi »svirala in godala« ter fotoaparate.
Odhod iz Ljubljane jutri 23. junija ob 7. zjutraj. Ker ni bilo mogoče dobiti četrtinske vožnje, vzemite ferjalne in planinske legitimacije, da gremo s polovično.
Vesti Športnih zvez. klubov in društev
Ljubljanska kolesarska podzveza. (Službeno.) Vse klube, člane LKP s tem obveščamo, da bodo v mesecu juliju 1940 sledeče kolesarske prireditve: 7. julija priredi SK »Herme6« svojo tradionalno kolesarsko dirko na progi Zg. Šiška—Podutik— Zg. Šiška. — 14. julija priredi LKP svoje podzve-zino prvenstvo na progi Ljubljana—Trebnje in nazaj, za seniorje; za juniorje pa na progi Ljubljana— Stična :n nazaj. — 21. julija pa priredi kolesarsko društvo »Ljubljanica« Dobrunje, svojo tradicionalno dirko. — Na zgoraj omenjene kolesarske prireditve vse kolesarske klube že danes opozarjamo, da morejo pravočasno obvestiti svoje vozače. Istočasno tudi sporočamo, da bo redna seja LKP v torek 25. julija ob 20 v kavarni »Vospernik«, Stari trg 34. Ker bo seja izredno važna, pozivamo vse gg. odbornike, da se je gotovo in točno udeleže. — Tajnik.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Z F 0
Polhograjsko okrožje
Naši mladci so se za svoje I. tekme, ki bodo jutri, v nedeljo, 23. t. m., prav temeljito in vsestransko pripravili, Zjutraj na vse zgodaj odkorakajo proti Dobrovi, kjer bodo napravili malo ofenzivo na Dobrovčane, ki jih bodo čakali v zasedi. Ko pridejo skupaj, bo šlo zob za zob ...
■Za tem bo sv. maša, po maši se prično tekme. Tukaj se bo pričela šele prava in umska borba, kajti vse čete so dobro pripravljene. Sicer pa ne zastonj, kajti zmagovalno vrsto čaka krasno darilo. Zatorej mladci! Vaš dan je, zato z veseljem na tekme in — Bog vas živi!
MARIBOR
Železniška nesreča v Pesnici
Trčila sta skupaj dva tovorna vlaka 6 ljudi ranjenih, materifalna škoda zelo velika
•i ' n	Maribor, 21. junija.
Danes zjutraj ob 5.25 se je pripetila med postajama Pesnica in Cirknica pri Mariboru velika železniška nesreča, ki je povzročila ogromno škodo. Ireila sta naš in pa nemški tovorni vlak ter sta obe lokomotivi razbiti, cela vrsta vagonov je uničena, proga pa tako zaphana z razvalinami, da je bilo mogoče šele danes opoldne vpostaviti promet in sicer samo na enem tiru.
Nesreča se je pripetila nekaj sto metrov severno od pesniške postaje, tik za mestom, kjer križa državna cesta prvič železniško progo. S pesniške postaje je krenil naš nabiralni lokalni tovorni vlak št. 9061, ki je bil namenjen iz Maribora z večjim številom tovornih vagonov, zaradi napačno postavljene kretnice po nepravilnem tiru. Ko je bil vlak že v polni vožnji, inu je prihrul od severa nasproti po istem tiru nemški tovorni vlak st. 6606, ki je peljal s šlezkim premogom naložene vagone iz Nemčije v Italijo. Tudi ta vlak je prihajal z polno brzino kakih 45 km na uro. Strojevodji sta prepozno opazila grozečo nevarnost, tako da je bilo trčenje neizogibno. Zdi se, da je našemu strojevodji uspelo vsaj nekolikp zmanjšati hitrost vlaka in v zadnjem hipu zavreti vagone, tako da sila trčenja za našo kompozicijo ni bila tako usodna, kakor za nemško. S strahovitim hruščem sta udarili obe lokomotivi ena v drugo. Naša lokomotiva je vozila ritenski, pa jo je zadel udarec v ten-der. Oba stroja sta se dobesedno zarila eden v drugega, se kakor podivjana konja vzpela kvišku ter potem s treskom omahnila s proge v jarek. Službena vagona na obeh vlakih je čisto strlo, tako da je ostal od tega samo kup tresk in železja. Pri našem vlaku so se potem razbili in iztirili še nekateri vagoni, pri nemškem pa je uničenih kar 15 vagonov, samih 22 toncev, ki so bili naloženi s premogom. Vse te vagone je razbilo, razmetalo deloma po tirih, deloma v jarke, premog pa se je v debelih kupih nasipa! na progo. Pogled na to razdejanje je naravnost grozovit.
Pri tako hudih posledicah trčenja je naravnost čudovita sreča, da ni bilo več žrtev. Mrtev ni bil nihče, pač pa je šest oseb ranjenih in sicer 4 nemški in dva naša železniška uslužbenca. Na naši strani sta ranjena strojevodja in vlakovodja, na nemški pa strojevodja, kurjač, vlakovodja in eden od zaviračev. Trije, ki so bili bolj resno poškodovani, so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico in sicer 40 letni vlakovodja Jože Hribar, ki ima poškodbe na čelu in polomljena rebra, nemški strojevodja Maks VValcher, kateremu je odtrgalo uho ter ima desno roko zlomljeno, njegov 52 letni strojevodja Ivan Zorn pa je dobil lažje poškodbe ter so ga iz bolnišnice izpustili.
Nekateri naši železničarji so v zadnjem trenutku tik pred trčenjem poskakali z vlaka ter so priskočili takoj na pomoč. Prvi je začel ranjencem po.inagati finančni stražnik, ki je vršil kontrolo na cestno železniškem križišču. Kmalu so prihiteli še bližnji sosedje. Ranjence so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico, na mesto nesreče pa je prišel pomožni vlak iz Maribora ter so se takoj začela
| na progi očiščevalna dela pod vodstvom višjega prometnega kontrolorja Pšeničnika. Danes opoldne so že očistili progo tako, da se je promet spet lahko vršil po enem tiru. Materijalna škoda, ki jo je nesreča povzročila, je vsekakor ogromna ter še ni precenjena. Trajalo bo pa več časa, da bodo tira očistili ter obe razbiti lokomotivi in ostale razvaline odstranili ter odpeljali.
Oba ranjena nemška železničarja Maks Walher m Ivan Zorn sta bila prepeljana danes popoldne z reševalnim avtomobilom mariborskega rešilnega oddelka v Gradec. Veliko zamudo je imel popoldne brzovlak, ki prihaja z Dunaja v Maribor. Prispel je na mariborsko postajo 160 minut po določenem času.
m Iz diplomatske službe. O. Revnold Macun, nečak znanega mariborskega veletrgovca g. Antona Macuna, je te dni s prav dobrim uspehom položil v ministrstvu za zunanje zadeve strokovne izpile za diplomatsko-konzularno službo. G. R. Macun je prvi slovenski diplomat, ki je vse študije končal v 1larizu in Oxfordu. Iskreno mu častitamo ter mu želimo mnogo uspehov v diplomatski karijeri. m Višji tečajni izpit na I. realni gimnaziji v
irvnrn io	4..^: D-----r»_j*_ •» . • •
Pogled na Ypern, kjer so se bili hudi boji med Nemci in Francozi
...	. i------ ----JOgC..,.. . vuivomn, ni jc
bil ustnega izpita oproščen. Pomotoma je Podlesni-kovo ime v notici, ki smo jo včeraj objavili, bilo
lznnsrptir,	' ' '
.	, ----J "l"' ••<* itoiui £ lllllldzijl v
Mariboru je položil tudi Bogomir Podlesnik, ki je bil ustnegr	--■■»• R	- -
kovo ime izpuščeno.
m Mariborsko dekliško okrožje priredi v nedeljo, dne 23. t. m. dopoldne telovadno tekmo za članice mariborskega okrožja. Ob 8 zbirališče na Livadi, nato skupna sveta maša na Slomškovem grobu, takoj nato se pričnejo tekme. Vse krožke pozivamo, da se tekme polnoštevilno udeležijo.
m Pohorska železnica ne bo likvidirana. V četrtek zvečer se bil v kavarni .Jadran« izredni občni zbor zadruge »Pohorska železnica«. Kakor znano, je zadruga zašla v velike težave. Zato je nastalo vprašanje, ali jo bo še sploh mogoče ohraniti pri življenju. O tem vprašanju je imel odločati izredni občni zbor. Glasovanje, ki je bilo, je odločilo, da se zadruga ne razbije, marveč da nadaljuje s svojim delom.
m Za usodo broda na Fali, 0 katerem emo pisali, da ga namerava sedanja lastnica gospa Oroslo-va opustiti, se ljudje iz Selnice in Fale zelo zanimajo. Z opustitvijo brodu bi izgubili edino zvezo med obema bregovoma Drave. Pri tem opozarjajo domačini, naj bi spet odprla pot za pešce po jezu falske elektrarne, kakor je bila svoj čas dovoljena. Šele leta 1924. je falska elektrarna to pot po prizadevanju dr. Orosla, lastnika falskega brodu, zaprla za promet ter jo zagradila. Uprava elektrarne bi z otvoritvijo poti silno ugodila ne samo domačinom, temveč tudi vsem tujim obiskovalcem Fale in njene okolice.
m Prošnja Protituberkulozne lige v Mariboru. PTL v Mariboru prosi vse občinske urade, da blagovolijo na svojem področju opozoriti vse fantovske odseke, sokolske edinice in gasilske čete, da zaključijo nabiralno akcijo protituberkuloznega tedna in vrnejo neprodane listke preko svoje občine okrajnemu odboru Rdečega križa v Mariboru. Prav tako prosi, vse urade, šole, podjetja in zasebnike, da pošljejo obračun nabiralnega dne, če tega doslej še niso storili.
m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravstveno pomoč članom OUZD in njih svojcem vrši v nujnih primerih v nedeljo, dne 23. t. m. zdravnik dr. Stanko Pogrujc, Maribor, Tyrševa ulica 14-1.
m Pojasnjene tatvine v mestni klavnici. Letos so se dogajale v mestni klavnici skrivnostne tatvine, Nekaterim mesarjem so bila ukradena iz hladilnice cela teleta, višek predrznosti pa je bila tatvina dveh živih svinj, težkih po 100 kg, ki so ju tatovi zaklali kar v hlevu mestne klavnice ter potem s plenom neopaženo pobrisali. Obe svinji sta bili last svinjskega trgovca Franca Frigule, ki stanuje v Plinariški ulici. Mestna policija je sedaj tatvine pojasnila. Organiziral jih je bivši mesarski pomočnik Karol Gorčenko, ki je sedaj služil za hlapca pri prevozniku Avgustu Kovačiču v Plinar-niški ulici 29. Gorčenko je pregovoril Kovačičeve-ga sina Mihaela, ki je tudi izučen mesarski pomočnik, da mu je pomagal. Obe svinji sta zaklala v hlevu mestne klavnice, prvo v noči od 30. na 31. maja, drugo pa od 14. na 15. junija Mrtvi živali sta nato spravila v Kovačičevo pralnico ter ju tam razdelala. Prvo svinjo so Kovačičevi porabili sami doma, meso so deloma vložili v mast, deloma pa so napravili klobase, drugo pa sta Gorčenko in mladi Kovačič prodala nekemu mesarju na Koroški cesti za polovično ceno. Gorčenka tudi sumijo, da je nedavno ukradel mesarju Fidlerju iz
oCcutfjb teint..
Pl V SPECIALEN ■ IJbVI PUDER
&ot dofu>Cnjenje detovania
Orizol- kreme
(zi Vas je gotovo vedno zadovoftiCa.!
V VSEH SPECIALNIH TRGOVINAH
hladilnice celo tele ter je izvršil v zadnjem času tudi še druge tatvine v klavnici. Mesarski mojster Pirš pa ga dolži, da mu je lansko leto, ko je bil pri njem uslužben, ukradel za 10.000 din raznega mesa ter ga prodal nekemu mesarju. Oba tatova sta bila izročena sodišču.
m Mlad vlomilec obsojen. Včeraj je pred mariborskimi sodniki 6tal mlad vlomilec, 21 letni natakar Anton Šprajc iz Maribora, ki mu je obtož-* niča očitala, da je meseca oktobra iz zaklenjenih stanovanj odnesel Olgi Rusovi in Matildi Mihčevi obleke in raznih drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 9000 dinarjev. Z delom ukradenega blaga je bil v Ljubljani aretiran. Kljub temu, da sta lastnici v Šprajcevem blagu spoznali svojo last, se
je tat v preiskavi zagovarjal, da je žensko obleko, ko ji je razprodajah dobil po svoji pokojni materi. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora in 400 din, v slučaju neiztirljivosti 7 dni zapora. To kazen je presedel že v preiskavi. Zato ga je sodišče izročilo mariborski policiji, da ga izžeae v pristojno občino.
Alojzij Trček sedemdesetletnik
Danes praznuje 70 letnico rojstva g. Alo jzij Terčck, kn ji-goveški mojster Mohorjeve tiskarne v Celju. V Črni vasi pri Ljubljani je dne 22. junija 1870 zagledal luč sveta. Po dovršeni šoli se je šel učit za knjigoveza v knjigoveznico Henrika Ničmana v Ljubljani, kjer je ostul tudi po končani učni dobi kot pomočnik, dokler ga niso poklicali k vojakom. Vojaško suknjo je nosil tri ' leta pri 17. pešpolku v Ljubljani. Nato je odšel ,v Celje za vodjo knjigoveznice Hribarjeve tiskarne, ko pa se jc llribar preselil v Ljubljano, je mladi mojster vsfdpil v knjigoveznico novoustanovljene Zvezne tiskarne v Celju. Ves čas se je uspešno udejstvoval v raznih narodnih in strokovnih društvih in organizacijah kot soustanovitelj in funkcionar. Bil je izboren pevec in izvrsten igralec.
Leta 1910 je vstopil v knjigoveznico Družbe sv. Moharja v Celovcu. Trideset let je torej naš jubilant že v Mohorjevi knjigoveznici. Ne-inala je njegova zasluga za napredek slovenske knjigoveške stroke v splošnem, za sloves Mohorjeve knjigoveznice pa še posebej, saj slovi mojster Terček kot izboren kn jigoveški strokovnjak, ki je v teku 50 let, kolikor časa je že knjigovez, premnoge mlade knjigoveze uvedel v skrivnosti svoje stroke.
Naš jubilant je bil vedno zaveden Slovenec in praktičen katoličan. V tem duhu je tudi vzgojil svoje otroke. Kako priljubljen in spoštovan je bil mojster Terček posebno v narodno zavednih krogih, priča dejstvo, da so ga Slovenci v Celovcu komaj leto dni po njegovem prihodu soglasno določili za svojega kandidata za mesto Celovec pri državnozborskih volitvah leta 1911.
Gospod Alojzij Terček je mož izrednih vrlin in zdravega humorja. Spoštuje in ceni ga njegovo predstojništvo, njegovi podrejeni pa ga ljubijo, ker jim je najbol jši tovariš in oče. S hvaležnostjo se ga spominjajo ob njegovem visokem življenjskem jubileju tudi tisti, za ka-
tere ima vedno odprte roke. saj je znano, da nnš mojster radodarno |>odpira vse, ki so pomoči in pod|iorc potrebni.
Ko se pridružujemo čestitkam ob sedemdesetletnici našega dolgoletnega naročnika tudi mi. prosimo Boga, na j nam ohrani našega gosp.
Terčka čilega in zdravega še dolgo vrsto leti *
c Osebna vest. Za sodnika v Gornjem gradu je imenovan pristav na okrožnem sodišču v Celju g. dr. Turk Bogomir. G. sodniku, ki je zvest naročnik našega lista, k imenovanju iskreno čestitamo in mu želimo na novem službenem mestu obilo uspehov
e Večer slovenske umetne pesmi, ki ga jo
priredil v četrtek zvečer operni pevec g. Angel Jarc v mali dvorani Celjskega doma, Je bil srednje obiskan, kar je zaradi mnogih prireditev v tem mesecu razumljivo. Solista je spremljal namesto obolele ge. Vrabčeve g. Vinko Zivko; nekaj pesmi je iz programa izpadlo in tudi predavanja g. prof. Vasilija Mirka ni bilo.
c Izlet ▼ Logarsko dolino priredita podružnici SPD in TK Skala v Celju. Izletniški avtobus bo vozil iz Celja v petek, 28. junija zvečer, vrnil pa se bo v nedeljo zvečer. Planince vabimo, da se udeležijo skupnega izleta Pravočasno naj se javijo pri podružnici SPD ali TK Skala v Celju, kjer se dobe vsa pojasnila.
c Glavna turistična sezona se pričenja sedaj v naših planinskih predelih. V Savinjskih alpah so sedaj oskrbovane že vse planinske koče, pripravljene za sprejem mnogoštevilnih posetnikov. Logarska dolina, kot izhodišče mnogih planinskih tur, ima ugodne avtobusne zveze s Celjem in Ljubljano. Za planince, ki se izkažejo z legitimacijo, velja pri vožnji z avtobusi 25% popust. Ugodnosti so deležni planinci tudi v planinskih kočah. Vse koče n. pr. Piskernikovo zavetišče in Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frišaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici, Mozirska in Celjska koča, nudijo posetnikom tudi možnost za daljše bivanje. Za nedeljske izlete v Savinisko dolino in okoliškega pogorja je ugodna uporaba izletniškega vlaka, ki vozi iz Celja ob 4.44 in na po-vratku prihaja v Celje ob 21.45. Zjutraj in zvečer ima ta vlak v Šmartnem ob Paki tudi zvezo s poštnim avtobusom preko Mozirja v Logarsko dolino. Zveza je prikladna za obisk Mozirske koče na Golteh. Izletniški vlak omogoča tudi ugodno zvezo z železniškima postajama Mislinje in Dovže kot izletnišk imi izhodišči na zapadno Pohorje.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel v nedeljo g dr. Cerin v Prešernovi ulici 1.
c Tvrdka Westen d. d. v Celju je dala vsem svojim delavcem — okrog 1500 jih je — enotedenski plačan dopust. Obrat bo teh 7 dni popolnoma ustavljen.
c K notici * dne 20. junija, da je voznik Oblak podrl v Prešernovi ulici nekega starčka, dodajamo, da to ni bil avtoprevoznik Oblak, ampak neki drugi voznik.
c Dekliški okoliški krožek priredi jutri v nedeljo ob 4 popoldne pod kozolcem Lednik Martina (p. d. Mlinarja) v Lokrovcu Mlakarjevo »Nevesto iz Amerike«.
c Pod voz fe padel 27 letni delavec v železarni v Štorah Sivka Rudolf, doma iz Laške vasi pri Teharjih. Kolesa so šla preko njega in mu zlomila roko in nogo ter mu prizadejala hude notranje poškodbe.
c Se 30 delavcev je včeraj dopoldne pristalo na poravnavo v razpravi proti tt Westen. Zastopnik tvrdke Westen g. dr. Skobrne je takoj izplačal vsem delavcem po 5000 din.
c Posestna sprememba. Bela in Sonja Stuhec v Celju je kupila vilo ge. Vengustove na Hribu sv. Jožefa.
c Ustanovitev četrte lekarne v Celju s sedežem v Prešernovi ulici je odklonila kr. banska uprava.
Zahtevajte povsod naš list!
E. Claes:
17
Pokojni župnik Kampens
Da bi nam čas hitreje minil, smo se pretepali in lovili po cerkvi med stoli, smo od blizu ogledovali noge svetnikov, brskali po oltarjih za ostanki sveč in uganjali druge take pobožnosti. Stal sem ravno za nekim stebrom in nenadoma zamijavkal, da je čndno zategnje-no in globoko odmevalo po cerkvi in se vsi dečki strme poslušali. Tedaj pa — pači dobim tako krepko okoli ušes. da sem takoj pozabil vso svojo mačjo umetnost. Zofka Bosmans je natihoma prišla v cerkev ojiravljat svoje pobožnosti in nagradila mojo mačjo godbo z dobro zaušnico. Čez eno uro je gospod župnik že vse vedel in če ne bi šlo za to, da je zvedel prav od Bosmnnsove, bi mi jih še sam neka j naložil.
Zaušnica sama na sebi ni bila nič hudega, saj sem jih toliko dobival, da sem jih bil že jx>poIiioma vajen. Ampak, da mi jo je dala ravno »spociična Bosmansova«, v katero sem v srcu bil tako zaljubljen, to je bilo prehudo, razočaranje preveliko.
Bosmansova papiga je bila, so pravili, gotovo sto let stara. Prinesli so jo še iz Leuvena in takrat so naši ljudje prvič videli tako ptico. Lahko si mislite, kako je povečala ugled priseljencev. Sedela je v lepi. okrogli kletki iz
bakra in niklja, poleti pa je stala kletka pri odprtem oknu Po cele ure sem stal pod tistim oknom in gledal čudnega ptiča z rdečimi in rumenimi peresi, njegove sive noge in ostre kremplje, njegov zakrivljen klun, s katerim je kljuval okoli sebe in tri orehe, ki mu jih je dajala dekla. Znala je žvižgati, grdo kričati in zgovarjati nekatere besede docela jasno in razločno. To je bilo zame nekaj najčudovitejšega. Tudi sraka se nauči klepetati, ampak nikdar ne
tako lepo kot papiga. Ta ptica mi je vzbudila prva hrepenenja po daljnih deželah. Imenovala se je »Koko« in če ni bilo nikogar v sobi, sem si upal poklicati jo po imenu: tedaj pa je začela tako križati, da sem ves prestrašen zbežal.
In prav Koko me je maščeval radi zaušnice, ki mi jo je dala v cerkvi Zofka. Znal je reči »Zofka. Francka, Rija, Dan, gospod« bolje kot vsak drug ptič. Najbolje pa je znal poklicati »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. Če je bil lačen, je' zavpil tako trikrat ali štirikrat po vrsti. Čisto drugače, besno pa je zakričal, kakor hitro je zagledal mojo glavo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! in to tako glasno, da se je razlegalo po vsem širnem trgu pred cerkvijo. V začetku sem bil nato ponosen, ko pa so me tovariši začeli klicati »IIvaljen-l>odi-Jezus-Kri-stus«, se mi je v srcu vnelo zareče sovraštvo proti Kokoju. Najprej sem ga skušal spametovati s poprovimi žogicami, pa jih je razcefral, malo pokusil in jih jezno izbruhnil. Siccr se je pa vsakomur zdelo smešno, učiti nespametnega ptiča takih pobožnih izrekov.
Nekega j>opoldneva sem ostal v Žef Leirso-vi delavnici in gledal, kako so kodrasti ostruž-ki leteli iz njegovega strugalnika in deska pod njim postajala bolj in bolj gladka. Žef je slišal od Janezka, svojega najs^rejšeea sina, kaj se mi je v cerkvi z mojim'mijavlcan.jem primerilo. Moral sem mu kar tam zopet pokazati svojo umetnost, nato pa me je nenadoma vprašal:
»Ali te je zelo zabolelo, ko si dobil zaušnico?«
»Pa kako.«
»Kaj pa, Beloglavec, ali si že kdaj govoril s papigo?«
»Vsak dan; me že kar dobro pozna.«
»Kaj pa ti kaj pove?« gospod!«
»Aha! Se vidi, da te dobro pozna, Belo-glavec.«
Najraje bi ga brcnil pod kolena, s takim naglasom je to izgovoril. Potegnil je še dvakrat, trikrat po deski.
»Veš kaj, Beloglavec, če taki papigi več-t ponoviš isto besedo, se je nazadnje nauči!« »Ni mogoče?«
»Pač; če bi na primer takile papigi vsak dan govoril »hudič«, bi nazadnje še sama tako rekla.«
Čez deset minut sem že stal pred odprtim oknom, tesno ob kletki. V sobi ni nobenega človeka. Rija je bila v kuhinji, Francka je šla na Scherjjenbenvel, Zofka je sedela v cerkvi, cesta je bila zapuščena.
»Koko! Hudič-hudič-Iludič ...«
Koko! me ic [»ogledal najprej z enim očesom, potem z drugim, česnil s kljunom po pal-čici, na kateri je stal, se [>očnsi splazil s pomočjo svojega kljunastega kliuna in krivih krempljev j>o kletki navzgor in mi čez hrbet sovražno in hladno vrgel kratek pogled. Nenadoma pa je zakričal:
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
»Ne, Koko! Hudič, hudič...!«
»Hvaljen bodi Jezus Kristu.«
»Hudič, hu...;«
»Krrrro-o! Kvej-ej!«
Začel jc kričati, kot bi mislil ogenj bruhati in jaz sem mislil, da je za danes dovolj. Drugi dan sem zopet stal j>od oknom, naslednji dan tudi in vsak dan sem šel štirikrat mimo hiše, pa če sem le videl ugodno priliko, sem dal Kokoju njegovo učno uro. Kolikokrat sem moral pred tem trapastim ptičem zakleti, ni da bi pravil. Prihodnja nedelja je bila prva v mesecu in v soboto sem moral h gospodu župniku k spovedi, številni »hudiči« so mi siino težili vest in mislil sem. da sem se kar hudo pregreši! tudi zoper »druge zapeljevati v greh«.
Čeprav je bila samo papiga, kletev ostane kletev in kdo ve, kolikokrat je Koko sam sebi reke »hudič«. Vse na moj račun. Vendar sem se bolj bal gospoda župnika, kot gospoda Boga.
Ko sem gospodu Kampensu na hitrico za-šepetal: »Tisočkrat zaklel, gospod župnik, več ah manj,« sem videl kako se je sunkoma zravnal in radovedno kuka! skozi luknjice zamreženega okenca v spovednici.
»Kaj praviš?«
»Tisočkrat zaklel, gospod župnik, ... več ali manj.«
»Kako... več ali manj? Se morda ni=i zmotil.«
»To... to je čisto mogoče, gospod župnik... najbrž jc še dva tisoč«
Za trenutek sem se bal, da bo gospod župnik skočil iz spovednice ter me zagrabil za ovratnik; hitro sem se ozrl, če niso kaki stali na poti, ce bi moral bežati. Župnik pa se je samo glasno useknil in vprašal dalje:
»Kakšna pa je bila ta kletvica, možiček?«
»Iludič,^ gospod župnik.«
»Drugače nisi naredil nobenega greha.«
»Ne, gospod župnik, drugače nič, vsaj mislim. da ne.«
Na druge grehe spl„h mislil nisem. In če bi gospod župnik vprašal, odkod imam to ogromno število, bi gotovo kar brez odveze zbežal iz cerkve.
Ke.r se na videz gospodu župniku ni zdelo nič kaj posebno važno, sem kljub svojemu odkritemu trdnemu sklepu »svoje življenje poboljšati«, zopet hodil \sak dan poučevat Ko-koja in njegovo nedolžno srce zapeljevat v greh Moj brat, s katerim sva ležala v isti postelji, je neko jutro trdil, da sem ponoči zaklical »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, nato pa trikrat zaklel Čez teden dni «e Koko ni nič več protivil mojemu pojavljanju pred oknom. Zdelo se je, kakor ua iiie it kar pričakuje,
Otroški kotiček
(199) In... ena, dve, tri... 2e sta bila tako velika kot takrat, ko sta odšla iz očetove hišice. Ančka je začela hitro hoditi, sonček je veselo sijal in Pucek je razposajeno skakal okoli nje.
(200) Ah, pa je le mislila, da bosta prej prišla! Začelo se ji je dozdevati nekoliko čudno v tem delu gozda. Kralj palčkov je le imel prav! Če dobro pogledaš, res misliš, da imajo drevesa obraze,
Amerika se zbuja
Združene ameriške države morejo proizvaiati toliko raznih letal, kolikor jih še nikdar ni bilo. O tem piše tudi angleški nedeljski list »Nevv Sta-lesman and Dation«, ko objavlja članek: »Amerika se zbujam in je članek napisal neki Američan.
V članku je navedeno, da so Združ. am. države dolgo živele v nekakih utvarah. Treba je bilo, da so se začeli razvijati sedanji dogodki na zahodu, da je Amerika spregledala, da politika osamljenosti ne vodi nikamor in da so USA v nevarnosti tudi glede na dogodke na zahodnih bojiščih v Evropi.
Dalje piše isti člankar, da v Združenih državah nevtralnost ničesar več ne pomeni. Skoraj čez noč je utihnila pesem o osamljenosti. Niti tisti, ki so najgorečnejši pristaši osamljenosti, ne verjamejo več v njeno možnost. Šele zdaj so se Američani zbudili iz sladkega sna, kakor so se zbudili tudi Angleži prekasno. ko so bili Nemci že za šest let in za kakih 20.000 letaš pred njimi.
Amerika pravi, na je najmočnejša država na svetu. Amerika ima pet tistih stvari v izobilju, ki si brez njih ni moči misliti moderne vojne, in ki so: bencin, tehnika, ljudje, denar in jeklo. Vse to so začeli zdaj mobilizirati. Združene am. države imajo glede na vse možnost, da uredijo vse tako, da postane industrijska proizvodnja mnogo večja ko v Evropi, še več, da je Evropa kakor amater spričo Amerike)
Ameriška mornarica in letalstvo
Združene am. države imajo zdaj mimo Anglije največje vojno brodovje na svetu. Ameriška vojna mornarica je zdaj deloma na Tihem oceanu. deloma pa na Atlantskem morju. Res so bombniki mornarici nevarni. USA imajo zdaj okrog "000 letal. Nekaj teh je na poti za v Anglijo. Amerika je pravkar začela letala izdelovati na debelo in jil bo letno izdelala 50.000 in več. Znani avtomobilski kralj« llenri Fordpa je izjavil, da more napraviti na dan po 1000 letal.
Vendar Združ. am. države še niso za vojno opremljene. Člankar pravi, da je na primer Švica bolje pripravljena za vojno kot so USA, ki imajo ">00 lahkih tankov. Seveda bo moči v državi, ki napravi na leto 5 milijonov avtomobilov, izlahka dosečli zadostno število oklopnih motoriziranih vozil za vojsko.
Dandanes so najvažnejša letala, ki jih Amerika nima mnogo; a še važnejši so ljudje zanje. Za 50 letal je potrebnih 500.000 letalskih vojakov; za kaj takega pa je potrebno tudi dosti časa.
Predvsem, pravi člankar. bi bilo treba poslati čim več letal Francoski in Angliji. Nato je treba dovoliti velike kredite in pa tajne izume: bombe in aparate, kakršnih nima še nobena druga država na svetu. Treba bi bilo, po mislih tega Američana, poslati v Evropo ameriško mornarico in letalstvo v pomoč.
Amerika ima 180.000 tvornic, 8 milijonov dobro urejenih farm. Na dan pridobiva milijon ba-relov nafte. Njena jeklena industrija se more še popetoriti. Člankar na koncu opozarja, da bi bilo dobro, da bi se Anglija ne zamerila Ameriki in da naj ne popušča Japonski na račun Kitajske.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
		■	1	2	3		4	m		
	■	5				H	6	7	■	
n	8				■	U			10	
I11!		!■		H	12 |					i|
ESI	1,1	I 14				M	16 1			B
IH		1					1			
	B	17			■	18			■	
		■	19 |					■		
iS
BESEDE POMENIJO-,
Vodoravno: I. Največja pivovarna v Sloveniji. 5. Kones očenaša. 6. 1'loskovna mera. 8. Dovoljeno mi j<?. 9. Ploskovna enota, del zemljišča. II Zamašek pri sodu. 12. Kar ni narazen, 1*5. Pivo v steklenicah pivovarne Union v Ljubljani. 16. črno pivo pivovarne Union. 17. Vodna žival. 18. Kradljivec. 19. Leposlovna oblika.
Navpično: t. Razume, ve. 2. Mutast. 3. Veznik. 4. lak. ki ni gladek. 5. Električna enota. 7. Nemir, hrup. 8, Poslanec, zaupnik. 9 ()k.
10.	Nikalnica. 12. Kratica za športni klub. 14. Velik plamen. (5. Veznik. 18. Kazalni zaimek.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: t. Matek & Mikeš (trgovina vezenin v Ljubljani, Frančiškanska ul.).
11.	Enota. 12. Omara ti. Dana. 14. Vse. 15. Oh. 16. Ta. 17. Ost. 18. K t. 19. Ne. 20. Upi. 21. Epik. 23, Omara. 25. Atika. 26. Savel. 27,. Karat.
Navpično: I. Med. 2. Anatoma. 3. Tona. 4. Eta. 5. Ka. 6. Most. 7 Ime. 8. Ka. 9. Erotika. 10. šah. 14. Vsi. 17. Opal. 18. Epir. t9. Nos. 20. Ure. 21. Eta. 22. Kat. 24. Av. 25. Ak.
Izžrebani nagrajenci:
Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani:
Lampe Ignacij, sod. služ., Cerknica. Kersnik-Rott Leopoldina, SI. Konjice 100. Kužnik Franc, Cvišlarjc 37, p. Kočevje. Koželj Andrej, žel. ur. v p., Mahničeva 28. Moste.
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno *
Opomba! Pristojbina za tiskovino je sedaj 50 par. Nezadostno frankirane pošiljke se ne bodo sprejemale.
Vsemogočni je poklical k Sebi našo dobro mater, gospo
Marijo Zupane roj. Naveršnik
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 23. junija, ob 10 dopoldne na farnem pokopališču pri Sv. Florjanu v Doliču. Gornji Dolič, dne 21. junija 1940.
Alojz, mož; Pepo, Viktor. Lojze, France, sinovi; Mariea, Angela, Rczika. s. Amalija, hčere — ter ostalo sorodstvo.
II
Akademik
vajen Inatrukcij, lnstru lra zn popravne Izpite
vse predmete razen ma tematiko. Uspeli zajamčen. Naslov povo uprava »Slovenca« pod 9076. (a
t« v« »V v •
\luzbeiscejo
Služkinja
zmožna samostojno voditi gospodinjstvo — Išče službo pri dobri družini. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. 761.
Službodobe
Krajevne zastopnike
sposobne in agilne, sprejme zavarovalnica »Sava«. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
Kuharico
starejšo, varčno, zanesljivo - sprejmem k dvočlanski družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Oskrba« št. 9001.
Pridno služkinjo
ki bi opravljala vsa dela, sprejmem na posestvo na Dolenjskem. Dobra plača in oskrba. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Trajna služba« št. 9052.
VAŽEN JE REZULTATI
Ta je zajamčen, ker FLY-TOX zanesljivo In hitro uniči molje, .muhe, komarje, bolhe, stenice, gri-le, mravlje in vso drugo golazen.
Gospodinjo
ki je Izvežbana v kuhanju in se dobro razume (udi na kmetsko gospodarstvo, sprejmem v žup-nl.šče. Pismene prijave do 15. julija na župnišče v Šoštanju, odnosno osebni razgovor.
Najugodnejši nakup
moSkll) oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana.
Hišni posestniki!
Gasilsko kavlje, lopate, krampe, lomilne droge, sekire, vedrce za vodo itd. vam nudi železnina Fr. Stupica, Ljubljana -Gosposvetska 1.
I
Gumbnlce, gumo«, pilse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mekeš
LJubljana. Frančiškanska ulica
nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč, dela
Bukova drva
vsako količino, Kupim. -Bukov gozd, večje komplekse, kupim. Ponudbe na 1. Meštrovlč, eksport drva, Zagreb, Zrlnjevac 16, telefon 23-612. (k


V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Dobrosrčen 8548, Oskrba 9051, Poletje 8893 Pošten 8900, Vsaka velikost 8186.
kVifil BT!'W
8W»SBS®B3®WJ8asil53Bsai
Komfortno viio
enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika in druge pritikline, plin, centralna kurjava,- velik vrt. 15 minut od glavne pošte — oddam takoj. Natančnejše informacije se dobe: Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. št. 29.
11222321
Stavbne parcele
v št. Vidu in Vlžmarjlh, naprodaj. Zelo ugodna lega. Polzve se: Vižmarje št. 78, nasproti Mizarske zadruge.
Posestvo
z novo žago, mlinom ln 40.000 m' okrog ležečega sveta v industrijskem okraju naprodaj. Polzve so v upravi »Slovenca«i pod St. 9042.	(p j
Ugodna prilika!
Prodam štlristanovanjsko hišo. Polzve se v gostilni Margon, Brdo št. 77, Ljubljana.	(p
Večja parcela
v bližini mesta Celja naprodaj kv. m po 15 din. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Nakup parcele«.	(p
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju naprodaj. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Dvonadstropna hiša«.	(p
Zahvala
Za vse izraze sožalja ob tragični smrti našega dragega sina in brata
Vilka Podlesnika
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Žalujoča rodbina P o d I e s n i k.
BBBMM
BI«
Dotrpela je v 68. letu starosti naša ljuba mama in stara mamica, tašča in teta, gospa
Franja Delsinger
dne 21. t. m. po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 22. junija 1940, ob 3. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. junija 1940.
Milan in Malči, Borček • vnuček in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Za mnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljubljenega soproga, .»četa, starega1 očeta, brata in tasta, gospoda
Valentina Šturma
se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo darovalcem vencev in cvetja, častiti duhovščini, lovcem, Slovenskemu planinskemu društvu, Slovenskemu lovskemu društvu, gasilski četi in vsem prijateljem ter znancem, ki so dragega nam rajnkega spremili k večnemu počitku.
Maše zadušnice bodo brane v župni cerkvi v Begunjah. P o 1 j č e , dne 21. junija 1940.
Žalujoči: Liza Šturm, soproga; Ida por. inž. Legat, hčerka — ter ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariC
izdajatelj: inž. Jože Sodi?
Urednik: V'ktor CenČiČ
Železniška nesreča v Pesnici
Triila sta skupa) dva tovorna vlaka 6 ljudi ranjenih, materlfalna škoda zelo velika
_	Maribor. 21. junija.
Danes zjutraj ob 5.25 se je pripetila med postajama Pesnica in Cirknica pri Mariboru velika železniška nesreča, ki je povzročila ogromno škodo. Trčila sta naš in pa nemški tovorni vlak ter sta obe lokomotivi razbiti, cela vrsta vagonov je uničena, proga pa tako zaphana z razvalinami, da je bilo mogoče šele danes opoldne vpostaviti promet in sicer samo na enem tiru.
Nesreča se je pripetila nekaj sto metrov severno od pesniške postaje, tik za mestom, kjer križa državna cesta prvič železniško progo. S pesniške postaje je krenil naš nabiralni lokalni tovorni vlak št. 9661, ki je bil namenjen iz Maribora z večjim številom tovornih vagonov, zaradi napačno postavljene kretnice po nepravilnem tiru. Ko je bil vlak že v polni vožnji, mu je prihrul od severa nasproti po istem tiru nemški tovorni vlak št. 6666, ki je peljal s šlezkim premogom naložene vagone iz Nemčije v Italijo. Tudi ta vlak je prihajal z polno brzino kakih 45 km na uro. Strojevodji sta prepozno opazila grozečo nevarnost, tako da je bilo trčenje neizogibno. Zdi se, da je našemu strojevodji uspelo vsaj nekoliko zmanjšati hitrost vlaka in v zadnjem hipu zavreti vagone, tako da sila trčenja za našo kompozicijo ni bila tako usodna, kakor za nemško. S strahovitim hruščem sta udarili obe lokomotivi ena v drugo. Naša lokomotiva je vozila ritenski, pa jo je zadel udarec v ten-der. Oba stroja sta se dobesedno zarila eden v drugega, se kakor podivjana konja vzpela kvišku ter potem s treskom omahnila s. proge v jarek. Službena vagona na obeh vlakih le čisto strlo, tako da je ostal od tega samo kup tresk in železja. Pri našem vlaku so se potem razbili in iztirili še nekateri vagoni, pri nemškem pa ie uničenih kar 15 vagonov, samih 22 toncev, ki so bili naložehi s premogom. Vse te vagone ie razbilo, razmetalo deloma po tirih, deloma v jarke, premog pa se
je v debelih kupih nasipal na progo. Pogled na
to razdejanje je naravnost grozovit.
Pri tako hudih posledicah trčeaja je naravnost čudovita sreča, da ni bilo več žrtev. Mrtev ni bil nihče, pač pa je šest oseb ranjenih in sicer 4 nemški in dva naša železniška uslužbenca. Na naši strani sta ranjena strojevodja in vlakovodja, na nemški pa strojevodja, kurjač, vlakovodja in eden od zaviračev. Trije, ki so bili bolj resno poškodovani, so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico in sicer 40 letni vlakovodja Jože Hribar, ki ima poškodbe na čelu in polomljena rebra, nemški strojevodja Maks Walchqr. kateremu je odtrgalo uho ter ima desno roko zlomljeno, njegov 52 letni strojevodja Ivan Zorn pa ie dobil lažje poškodbe ter so ga iz bolnišnice izpustili.
Nekateri naši železničarji so v zadnjem trenutku tik pred trčenjem poskakali z vlaka ter so priskočili takoj na pomoč. Prvi je začel ranjencem pomagati finančni stražnik, ki ie vršil kontrolo na cestno železniškem križišču. Kmalu so prihiteli še bližnji sosedje. Ranjence so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico, na mesto nesreče pa je prišel pomožni vlak iz Maribora ter so se takoj začela na progi očiščevalna dela pod vodstvom višjega prometnega kontrolorja Pšeničnika. Danes opoldne so že očistili progo tako, da se ie promet spet lahko vršil po enem tiru. Materijalna škoda, ki jo je nesreča povzročila, je vsekakor ogromna ter še ni precenjena. Trajalo bo pa več časa, da bodo tira očistili ter obe razbiti lokomotivi in ostale razvaline odstranili ter odpeljali.
Oba ranjena nemška železničarja Maks Walher in Ivan Zorn sta bila prepeljana danes pof>oldne z reševalnim avtomobilom mariborskega rešilnega oddelka v Gradec. Veliko zamudo je imel popoldne brzovlak, ki prihaja z Dunaja v Maribor. Prispel je na mariborsko postajo 160 minut po določenem času.
m Iz diplomatske službe. O. Reyno!d Macun, nečak znanega mariborskega veletrgovca g. Antona Macuna, je te dni s prav dobrim uspehom položil v ministrstvu za zunanje zadeve strokovne izpite za diplomatsko-konzularno službo. G. R. Macun je prvi slovenski diplomat, ki je vse študije končal v Parizu in Oxfordu. Iskreno mu častitamo ter mu želimo mnogo uspehov v diplomatski karijeri.
m Višji tečajni izpit na I. realni gimnaziji v Mariboru je položil tudi Bogomir Podlesnik, ki je bil ustnega izpita oproščen. Pomotoma je Podlesni-kovo ime v notici, ki smo jo včeraj objavili, bilo izpuščeno.
m Mariborsko dekliško okrožje priredi v nedeljo, dne 23. t. m. dopoldne telovadno tekmo za članice mariborskega okrožja. Ob 8 zbirališče na Livadi, nato skupna sveta maša na Slomškovem grobu, takoj nato se pričnejo tekme. Vse krožke pozivamo, da se tekme polnoštevilno udeležijo.
m Pohorska železnica ne bo likvidirana. V četrtek .zvečer se bil v kavarni »Jadran« izredni občni zbor zadruge »Pohorska železnica«. Kakor znano, je zadruga zašla v velike težave. Zato je nastalo vprašanje, ali jo bo še sploh mogoče ohraniti pri življenju. O tem vprašanju je imel odločati izredni občni zbor. Glasovanje, ki je bilo, je odločilo, da se zadruga ne razbije, marveč da nadaljuje s svojim delom.
m Za usodo broda na Fali, o katerem smo pisali, da ga namerava sedanja lastnica gospa Oroslo-va opustiti, 6e ljudje iz Selnice in Fale zelo zanimajo. Z opustitvijo brodu bi izgubili edino zvezo med obema bregovoma Drave. Pri tem opozarjajo domačini, naj bi 6pet odprla pot za pešce po jezu falske elektrarne, kakor je bila svoj čas dovoljena. Sele leta 1924. je falska elektrarna to pot po prizadevanju dr. Orosla, lastnika falskega brodu, za-irla za promet ter jo zagradila. Uprava elektrarne i z otvoritvijo poti silno ugodila ne samo domačinom, temveč tudi vsem tujim obiskovalcem Fale in njene okolice
m Prošnja Protituberkulozne lige v Mariboru. PTL v Mariboru prosi vse občinske urade, da blagovolijo na svojem področju opozoriti vse fantovske odseke, sokolske edinice in gasilske čete, da zaključijo nabiralno akcijo protituberkuloznega tedna in vrnejo neprodane listke preko svoje občine okrajnemu odboru Rdečega križa v Mariboru. Prav tako prosi, vse urade, šole, podjetja in zasebnike, da pošljejo obračun nabiralnega dne, če tega doslej še niso storili.
m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravstveno pomoč članom OUZD in njih svojcem vrši v nujnih primerih v nedeljo, dne 23. t. m. zdravnik dr. Stanko Pogrujc, Maribor, Tyrševa ulica 14-1.
m Pojasnjene tatvine v mestni klavnici. Letos so se dogajale v mestni klavnici skrivnostne tatvine. Nekaterim mesarjem so bila ukradena iz

hladilnice cela teleta, višek predrznosti pa je bila tatvina dveh živih svinj, težkih po 100 kg, ki so ju tatovi zaklali kar v hlevu mestne klavnice ter potem s plenom neopaženo pobrisali. Obe svinji sta bili last svinjskega trgovca Franca Frigule, ki stanuje v Plinariški ulici. Mestna policija je sedaj tatvine pojasnila. Organiziral jih je bivši mesarski pomočnik Karol Gorčenko, ki je sedaj služil za hlapca pri prevozniku Avgustu Kovačiču v Plinar-niški ulici 29. Gorčenko je pregovoril Kovačičeve-ga sina Mihaela, ki je tudi izučen mesarski pomočnik, da mu je pomagal. Obe svinji sta zaklala v hlevu mestne kiavnice, prvo v noči od 30. na 31. maja, drugo pa od 14. na 15. junija Mrtvi živali sta nato spravila v Kovačičevo pralnico ter ju tam razdelala. Prvo svinjo so Kovačičevi porabili sami doma, meso so deloma vložiH v mast, deloma pa so napravili klobase, drugo pa sta Gorčenko in mladi Kovačič prodala nekemu mesarju na Koroški cesti za polovično ceno. Gorčenka tudi sumijo, da je nedavno ukradel mesarju Fidlerju iz hladilnice celo tele ter je izvršil v zadnjem času tudi še druge tatvine v klavnici. Mesarski mojster Pirš pa ga dolži, da mu je lansko leto, ko je bil pri njem uslužben, ukradel za 10.000 din raznega mesa ter ga prodal nekemu mesarju. Oba tatova sta bila izročena sodišču.
m Mlad vlomilec obsojen. Včeraj je pred mariborskimi sodniki stal mlad vlomilec, 21 letni natakar Anton Sprajc iz Maribora, ki mu je obtožnica očitala, da je meseca oktobra iz zaklenjenih stanovanj odnesel Olgi Rusovi in Matildi Mihčevi obleke in raznih drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 9000 dinarjev. Z delom ukradenega blaga je bil v Ljubljani aretiran. Kljub temu, da »ta lastnici v Šprajcevem blagu spoznali svojo last, 6e je tat v preiskavi zagovarjal, da je žensko obleko, ko ji je razprodajal, dobil po svoji pokojni materi. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora in 400 din, v slučaju neiztirljivosti 7 dni zapora. To kazen je presedel že v preiskavi. Zato ga je sodišče izročilo mariborski policiji, da ga izžene v pristojno občino.
Celje
e Večer slovenske umetne pesmi, ki ga je priredil v četrtek zvečer operni pevec g. Angel Jarc v mali dvorani Celjskega doma, je bil sred-ut ijiupoJBU ijtuzBi a [u.voAjsfapn ousadsn at as nje obiskan, kar je zaradi mnogih prireditev v tem mesecu razumljivo. Solista je spremljal namesto obolele ge. Vrabčeve g. Vinko Zivko; nekaj pesmi je iz programa izpadlo in tudi predavanja g. prof. Vasilija Mirka ni bilo.
c Osebna vest. Za sodnika v Gornjem gradu je imenovan pristav na okrožnem sodišču v Celju
^a. zeta odčuttjfa teint..
SPECIALEN 'PUDER
kot dofioinjenje dedovanja
Orizol-kreme
(li Vasje gotovo vedno zadovoljita !
V VSEH SPECIALNIH TRGOVINAH ! ;:v
Najnovejša poročita
Japonska pripravlja zasedbo francoske Indokine
Japonsko vojno brodovje čaka pred otokom Hainanom
New York, 21. junija, m. Ne\vyorški radio je nocoj objavil senzacionalno vest iz šang-haja, da je japonska vlada poslala na otok Hainan, ki je pred Indokino, več vojnih ladij s spremstvom. Japonska vlada je prepričana, da se bližajo resni dogodki, ki bodo nastopili takoj, ko bo Francija kapitulirala. Na otoku Hainanu ima Japonska zbrano vojsko 100.000
mož, ki bodo takoj prepeljani v bližnjo Inko-kino in izvršili zasedbo za Japonsko.
Dopisnik >Nc\vvork Timesac pa poroča svojemu listu iz Tokia, da je poseg Jajionskc na francosko Indokino manj verjeten, ker sta se japonska in francoska vlada ravno včeraj sporazumeli o tem, da bo Francija preprečila sleherni prevoz vojnih potrebščin maršalu Čangkajšku.
Anglija bo zasedla Sirijo
Atene, 2t. jun. m. »Transcontinental Press« poroča iz Palestine, da se tamkaj jasno opaža, da pripravlja Anglija zasedbo Sirije. Anglija bo zasedla Sirijo takoj, ko bo razglašena no-
vica, da je Francija kapitulirala.
Anglija namerava ustanoviti na Bližnjem vzhodu veliko arabsko državo, ki bi obsegala Sirijo, Palestino in Transjordunijo,
Italija nc potaplja grških ladij
Rim, 21. jun. m. »Transcontinental Press« poroča, da v Rimu odločno zanikajo vse novice, ki so se razširile v tujini, češ da bi bile italijanske podmornice jjotopilc pet grških par-nikov. Te novice širijo angleški viri zato. da bi poslabšali odnošaje med Grčijo in Italijo.
V Rimu prav tako odločno zanikajo vse novice iz angleških virnv, češ da bi bili v Abesiniji izbruhnili nemiri ali pa uj>ori. Povsod vlada popoln red in mir.
Is
Delovanle
angleškega letalstva
London, 21. junija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Bombniki angleškega kr. letalstva so izvedli včeraj napad na letališče pri Amsterdamu. Bombardirana so bila sovražna letala na letališču samem. Vsi angleški bombniki so se vrnili nepoškodovani. Preteklo noč so naši bombniki izvedli nov napad veli-
kega obsega na vojaške objekte v severno-zahodni Nemčiji. Napadena so bila železniška križišča, maneverske postaje in drugi cilji v 1'rintonu, Osterfeldu, Lssenu, lJainmu in Liid-vigshafenu. Dve naši letali se nista vrnili. Letalo obalske službe je sestrelilo nocoj nud Severnim morjem eno nemško letalo.
London, 21. junija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so vodna letala, ki so dodeljena angleškemu brodovju, izvedla zelo uspešne napade na tovarne pri Calaisu.
Predsednik Poljske v Anglij
London. 21. junija. AA. Reuter: Po jx>ro-čilu poljskega veleposlaništva v Londonu b" predsednik poljske republike Rncki.jevvicz ostal v Angliji ves čas, dokler l>o trajala vojna. Predsednik Packije\vičz se jč pripeljal danes z nekim angleškim parnikom v London.
1056 novih generalov v Sovjetiji
Moskva, 21. junija, m. Moskovski radio je objavil, da je sovjetska vlada imenovala te dni 1056 novih generalov in admiralov.
g. dr. Turk Bogomir. G. sodniku, ki je zvest naročnik našega lista, k imenovanju iskreno čestitamo in mu želimo na novem službenem mestu obilo utpehov.
c Glavna turistična sezona se pričenja sedaj v naših planinskih predelih. V Savinjskih alpah so sedaj oskrbovane že vse planinske koče, pripravljene za sprejem mnogoštevilnih posetnikov. Logarska dolina, kot izhodišče mnogih planinskih tur, ima ugodne avtobusne zveze s Celjem in Ljub-
ljano. Za planince, ki se izkažejo z legitimacijo, velja pri vožnji z avtobusi 25% popust. Ugodnosti so deležni planinci tudi v planinskih kočah. Vse
fi
koče n. pr Piskernikovo zavetišče in Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frišaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici, Mozirska in Celjska koča, nudijo posetnikom tudi možnost za daljše bivanje. Za nedeljske izlete v Savinjsko dolino
ln okoliškega pogorja je ugodna uporaba izletniškega vlaka, ki vozi iz Celja cb 4 44 in na po-vratku prihaja v Celje ob 21 45. Zjutraj in zvečer ima ta vlak v Šmartnem ob Paki tudi zvezo s oštnim avtobusom preko Mozirja v Logarsko do-ino. Zveza je prikladna za obisk Mozirske koče na Golteh. Izletniški vlak omogoča tudi ugodno zvezo z železniškima postajama Mislinje in Dovže kot izletniškimi izhodišči na zapadno Pohorje.
c Pod voz je padel 27 letni delavec v železarni v Štorah Sivka Rudolf, doma iz Laške vasi pri Teharjih. Kolesa so šla preko njega in mu zlomila roko in nogo ter mu prizadejala hude notranje poškodbe.
c se 30 delavcev je včeraj dopoldne pristalo na poravnavo v razpravi proti tt \Vesten. Zastopnik tvrdke Westen g dr. Skobrne je takoj izplačal vsem delavcem po 5000 din.
E. Claesj
1 17
Pokojni župnik Kampens
Da bi nam čas hitreje minil, smo se pretepali in lovili po cerkvi med stoli, smo od blizu ogledovali nojje svetnikov, brskali po oltarjih za ostanki sveč in uganjali druge take pobožnosti. Stal sera ravno za nekim stebrom in nenadoma zamijavkal, da je čndno zategnje-no in globoko odmevalo po cerkvi in se vsi dečki strme poslušali. Tedaj pa — pači dobim tako krepko okoli ušes, da sem takoj pozabil vso svojo mačjo umetnost. Zofka Bosmans je natihoma prišla v cerkev opravljat svoje pobožnosti in nagradila mojo mačjo godbo z dobro zaušnico. Čez eno uro je gospod župnik že vse vedel in če ne bi šlo za to, da je zvedel prav od Bosmansove, bi mi jih še sam nekaj naložil.
Zaušnica sama na sebi ni bila nič hudega, saj sem jih toliko dobival, da sem jih bil že
no »spodična Bosmansova«, v katero sem v srcu bil tako zaljubljen, to je bilo prehudo, razoča-
popolnoma vajen. Ampak, da mi jo je dala rav-Bosi	' '
U" .
ranje preveliko.
Bosmansova papiga je bila, so pravili, gotovo sto let stara. Prinesli so jo še iz Leuvena in takrat so naši ljudje prvič videli tako ptico. Lahko si mislite, kako je povečala ugled priseljencev. Sedela je v lepi. okrogli kletki iz bakra in niklja, poleti pa je stala kletka pri odprtem oknu Po cele ure sem stal pod tistim oknom in gledal čudnega ptiča z rdečimi in rumenimi peresi, njegove sive noge in ostre kremplje, njegov zakrivljen klun, s katerim je kljuval okoli sebe in tri orehe, ki mu jih je dajala dekla. Znala je žvižgati, grdo kričati in zgovarjati nekatere besede docela jasno in razločno. To je bilo zame nekaj najčudovitejšega. Tudi sraka se nauči klepetati, ampak nikdar ne
tako lejx> kot papiga. Ta ptica mi je vzbudila
firva hrepenenja po daljnih deželah. Imenova-a se je »Koko« in če ni bilo nikogar v sobi, sem si upal poklicati jo po imenu: tedaj pa je začela tako križati, da sem ves prestrašen zbežal.
In prav Koko me je maščeval radi zaušnice, ki mi jo je dala v cerkvi Zofka. Znal je reči »Zofka, Francka, Ri.ja, Dan, gosj>od« bolje kot vsak drug ptič. Najbolje pa je znal poklicati »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. Če je bil lačen, je znvpil tako trikrat ali štirikrat po vrsti. Čisto drugače, besno pa je zakričal, kakor hitro je zagledal mojo glavo: Hvaljen bodi
Jezus Kristus! in to tako glasno, da se je raz-egalo po vsem širnem trgu pred cerkvijo, V začetku sem bil nato jronosen, ko pa so me tovariši začeli klicati »Hvaljen-bodi-Jezus-Kri-stus«, se mi je v srcu vnelo zareče sovraštvo proti Kokoju. Najprej sem ga skušal spametovati s poprovimi žogicami, pa jih je razcefral, malo pokusil in jih jezno izbruhnil. Sicer se je pa vsakomur zdelo smešno, učiti nespametnega ptiča takih pobožnih izrekov.
Nekega popoldneva sem ostal v Žef Leirso-vi delavnici in gledal, kako so kodrasti ostruž-ki leteli iz njegovega strugalnika in deska pod njim postajala bolj in bolj gladka. Žcf je slišal «1 Janezka, svojega najstarejšega sina, kaj se mi je » cerkvi z mojim mijavkanjem primerilo. Moral sem mu kar tam zopet pokazati svojo umetnost, nato pa me je nenadoma vprašal:
»Ali te je zelo zabolelo, ko si dobil zaušnico?«
»Pa kako.«
»Kaj pa, Beloglavec, ali si že kdaj govoril s papigo?«
»Vsak dan; me že kar dobro pozna.«
»Kaj pa ti kaj jx>ve?«
»,No, ., gospod!«
»Aha! Se vidi, da te dobro pozna, Beloglavec.«
Najraje bi ga brcnil pod kolena, s takim naglasom je to izgovoril. Potegnil je še dvakrat, trikrat po deski.
»Veš kaj, Beloglavec, če taki papigi večkrat ponoviš isto besedo, se je nazadnje nauči!«
»Ni mogoče?«
»Pač; če bi na primer takile papigi vsak dan govoril »hudič«, bi nazadnje še sama tako rekla.«
Čez deset minut sem že stal pred odprtim oknom, tesno ob kletki. V sobi ni nobenega človeka. Rija je bila v kuhinji, Francka je šla na Scherpenhenvel, Zofka je sedela v cerkvi, cesta je bila zapuščena.
»Koko! Hudič-htidič-Iludič ...«
Koko! me je pogledal najprej * enim očesom, potem z drugim, česnil s kljunom po pal-čici, na kateri je stal, se počasi splazil s pomočjo svojega kljunastega kliuna in krivih krempljev po kletki navzgor in mi čez hrbet sovražno in hladno vrgel kratek pogled. Nenadoma pa je zakričal:
»Hvaljen bodi Jezus Kri«tin!«
»Ne, Koko! Hudič, hudič...!«
»Hvaljen bodi Jezus Kristu.«
»Hudič, hu...;«
»Krrrro-o! Kvej-e.j!«
Začel je kričati, kot bi mislil ogenj bruhati in jaz sem mislil, da je za danes dovolj. Drugi dan sem zopet stal pod oknom, naslednji dan tudi in vsak dan sem šel štirikrat mimo hiše, pa če sem le videl ugodno priliko, sem dal Kokoju njegovo učno uro. Kolikokrat sem mo-
ral pred tem trapastim ptičem zakleti, ni da bi pravil. Prihodnja nedelja je bila pr mesecu in v soboto sem moral h gospodu žup-
niku k spovedi, številni »hudiči« so mi silno težili ve«j in mislil sem, da sem se kar hudo pregrešil tudi zoper »druge zapeljevati v greli«.
Čeprav je bila samo papiga, kletev ostane kletev in kdo ve, kolikokrat je Koko sam sebi rekel »hudič«. Vse na moj račun. Vendar sem se bolj bal gosj>oda župnika, kot gosjioda Boga.
Ko sem gospodu Kampensu na hitrico za-šepetal: »Tisočkrat zaklel, gospod župnik, več ali manj,« sem videl kako se je sunkoma zravnal in radovedno kukal skozi luknjice zamreženega okenca v spovednici.
»Kaj praviš?«
»Tisočkrat zaklel, gospod župnik, ... več ali manj.«
»Kako... več ali manj? Se morda nisi zmotil.«
»To... to je čisto mogoče, gospod župnik... najbrž je še dva tisoč«
Za trenutek sem se bal. da bo gospod župnik skočil iz spoverinice ter me zagrabil za ovratnik; hitro sera se ozrl, če niso kaki stali na poti, če bi moral bežati. Župnik pa se je samo glasno useknil in vprašal dalje:
»Kakšna pa je bila ta kletvica, možiček?«
»Hudič, gospod župnik «
»Drugače nisi naredil nobenega greha.«
»Ne, gospod župnik, drugače nič, vsaj mislim. da ne.«
Na druge grehe eploh mislil nisem. Tn če bi gos[>od župnik vprašal, odkod imam to ogromno število, bi gotovo kar brez odveze zbežal iz cerkve.
Ker se na videz gosjiodu župniku ni zdelo nič kaj jjosebno važno, sem kljub svojemu odkritemu trdnemu sklepu »svoje življenje poboljšati«, zopet hodil vsak dan poučevat Ko-koja in njegovo nedolžno srce zapeljevat v greh Moj brat, s katerim sva ležala v isti postelji, je neko jutro trdil, da sem ponoči za-klical »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, nato pa trikrat zaklel Čez teden dnt 'c Koko ni nič več proti vil mojemu pojavljanju pred oknom. Zdelo ae je, kakor da me žo kar pričakuje.
Otroški kotiček
začarani GOZD
(199) In... ena, dve, tri... 2e sta bila tako velika kot takrat, ko sta odšla iz očetove hišice. Ančka je začela hitro hoditi, sonček je veselo sijal in Pucek je razposajeno skakal okoli nje.
(200) Ah, pa je le mislila, da bosta prej prišla! Začelo se ji je dozdevati nekoliko čudno v tem delu gozda. Kralj palčkov je le imel prav! Če dobro pogledaš, res misliš, da imajo drevesa obraze.
Amerika se zbuja
Združene ameriške države morejo proizvajati toliko raznih letal, kolikor jih še nikdar ni bilo. O tem piše tudi angleški nedeljski list »New Sta-tesman and Dationc, ko objavlja članek: »Amerika se zbuja« in je članek napisal neki Američan.
V članku je navedeno, da so Združ. am. države dolgo živele v nekakih utvarah. Treba je bilo, da so se začeli razvijati sedanji dogodki na zahodu, da je Amerika spregledala, da politika osamljenosti ne vodi nikamor in da so USA v nevarnosti tudi glede na dogodke na zahodnih bojiščih v Evropi.
Dalje piše isti člankar, da v Združenih državah nevtralnost ničesar več ne pomeni. Skoraj čez noč je utihnila pesem o osamljenosti. Niti tisti, ki so najgorečnejši pristaši osamljenosti, ne verjamejo več v njeno možnost. -Šele zdaj so se Američani zbudili iz sladkega sna, kakor so se zbudili tudi Angleži prekasno, ko so bili Nemci že za šest let in za kakih 20.000 letaš pred njimi.
Amerika pravi, na je najmočnejša država na svetu. Amerika ima pet tistih stvari v izobilju, ki si brez njih ni moči misliti moderne vojne, in ki so: bencin, tehnika, ljudje, denar in jeklo. Vse to so začeli zdaj mobilizirati. Združene am. države imajo glede na vse možnost, da uredijo T8» tako, da postane industrijska proizvodnja mnogo večja ko v Evropi, še več, da je Evropa kakor amater spričo Amerikel
A meriš ha mornarica in lelalslvo
Združene am. države imajo zdaj mimo Anglije največje vojno brodovje na svetu. Ameriška vojna mornarica jo zdaj deloma na Tihem oceanu, deloma pa na Atlantskem morju. Hes so bombniki mornarici nevarni. USA imajo zdaj okrog iiOOO letal. Nekaj teh je na poti za v Anglijo. Amerika je pravkar začela letala izdelovati na debelo in jil bo letno izdelala 50.000 in več. Znani avtomobilski kralj« Henri Ford pa je izjavil, da more napraviti na dan po 1000 letal.
Vendar Združ. am. države še niso za vojno opremljene. Člankar pravi, da je na primer Švica bolje pripravljena za vojno kot so USA, ki imajo 500 lahkih tankov. Seveda bo moči v državi, ki napravi na leto 5 milijonov avtomobilov, izlahka doseiii zadostno število oklopnih motoriziranih vozil za vojsko.
Dandanes so najvažnejša letala, ki jih Amerika nima mnogo: a še važnejši so ljudje zanje. Za 50 letal je potrebnih 500.000 letalskih vojakov; za kaj takega pa je potrebno tudi dosti časa.
Predvsem, pravi člankar, bi bilo treba poslati čim več letal Francoski in Angliji. Nalo je treba dovoliti velike kredite in pa tajne izume: bombe in aparate, kakršnih nima še nobena druga država na svetu. Treba bi bilo, po mislih tega Američana, poslati v Evropo ameriško mornarico in letalstvo v pomoč.
Amerika ima 180.000 tvornic, 8 milijonov dobro urejenih farm. Na dan pridobiva milijon ba-relov nafte. Njena jeklena industrija se more še popetoriti. Člankar na koncu opozarja, da bi bilo dobro, da bi se Anglija ne zamerila Ameriki in da naj ne popušča Japonski na račun Kitajske.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki žele delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca<.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo >Slovenca< pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj,
		■	1	2	s	I1		■		
	■	5				a		7	■	
■	8					9 |			10	■
I11!		!B		sa	12	- ■				rta
■	1.1		14 J 15			■	16			■
	■	17			■	18			■	
		■	19					■		
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: t. Največja pivovarna v Sloveniji, 5. Koncs očenaša. 6. Ploskovna mera. 8. Dovoljeno mi jf.. 9. Ploskovna enota, del zemljišča. II Zamašek pri sodu. 12. Kar ni narazen. 1'. Pivo v steklenicah pivovarne Union v Ljubljani. 16. črno pivo pivovarne Union. 17. Vodna žival. 18. Kradljivec. 19. Leposlovna oblika.
Navpično: 1. Razume, ve. 2. Mutast. *>. Veznik. 4. lak, ki ni gladek, 5. Električna enota. 7. Nemir, hrup. 8. Poslanec, zaupnik. 9 ()k. 10. Nikalnica. 12. Kratica za športni klub. 14. Velik plamen. 15. Veznik. 18. Kazalni zaimek.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: 1. Matek & Mikeš (trgovina vezenin v Ljubljani, Frančiškanska ul.).
ti. Enota. 12. Omara. 13. Dana. 14. Vse. 15. Oh. 16. Ta. 17. Ost. 18. Et. 19. Ne. 20, Upi. 21. Epik. 23. Omara. 25. Atika. 26. Savel. 27,. Karat.
Navpično: 1. Med. 2. Anatoma. 3. Tona. 4. Eta. 5. Ka. 6. Most. 7. Ime. 8. Ka. 9. Erotika. 10. šah. 14. Vsi. 17. Opal. 18. Epir. 19. Nos. 20. Ure. 21. Eta. 22. Kat. 24. Av. 25. Ak.
Izžrebani nagrajenei:
Med rešile!, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani:
I;ampe Ignacij, sod. služ., Cerknica. Kersnik-Rott Leopoblina, SI. Konjice 100. Kužnik Franc, Cvišlarje 37, p. Kočevje. Koželj Andrej, žel. ur. v p.. Mahničcva 28, Moste.
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno *
Opomba! Pristojbina za tiskovino je sedaj 50 par. Nezadostno frankirane pošiljke se ne bodo sprejemale.
Vsemogočni je poklical k Sebi našo dobro mater, gospo
Marijo Zupane roj. Naveršnik
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 23. junija, ob 10 dopoldne na farnem pokopališču pri Sv. Florjanu v Doliču. Gornji Dolič, dne 21. junija 1940.
Alojz, mož; Pepo, Viktor, Lojze, France, sinovi; Marica. Angela, Rczika. s. Amalija, hčere — ter ostalo sorodstvo.
Pouk
III
Akademik
vajen lnstrukcij, Instru-ira za popravno Izpite vso predmete razen matematike. Uspeh zajamčen. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 9076. (a
C i v i • v r •
Službe iscejo
Služkinja
zmožna samostojno voditi gospodinjstvo — lščo službo pri dobri družini. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. 761
mniuc
Krajevne zastopnike
sposobno In agllne, sprejmo zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
Kuharico
starejšo, varčno, zanesljivo - sprejmem k dvočlanski družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Oskrba« št. 9051.
Pridno služkinjo
ki bi opravljala vsa dela, sprejmem na posestvo na Dolenjskem. Dobra plača ln oskrba. Ponudbo upr. »Slovenca« pod »Trajna služba« št. 9052.
Gospodinjo
ki je izvežbana v kuha" nju in se dobro razume tudi na kmetsko gospodarstvo, sprejmem v žup-nišče. Pismene prijave do 15. julija na župnišče v Šoštanju, odnosno osebni razgovor.
ll ž/CTlfffff]
Najugodnejši nakup
m o S k I b oblek nudi Presker, Sv. Petra a 14, Ljubljana.
Hišni posestniki!
Gasilske kavlje, lopate, krampe, lomilne droge, sekire, vedrce za vodo Itd. vam nudi železnina Fr. Stupiea, Ljubljana -Gosposvetska 1.
Gumbnite, gumbe, pilse,
monograme, entel, ažur tino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana Frantifkanska ulica
nasproti botela Union
Ve?enje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
I
Bukova drva
vsako količino, kupim. -Bukov gozd, večje komplekse, kupim. Ponudbe na I. Meštrovifi, eksport drva, Zagreb, Zrlnjevac 16, telefon 23-612. (k
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Dobrosrčen S548, Oskrba 9051, Poletje 8893 Pošten 8900; Vsaka velikost 8186.
EZTSFISI
Komfortno vilo
enoštanovanjsko, 8 lbplh sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika in druge pritlkline, pltn, centralna kurjava, velik vrt. 15 minut od glavne pošte — oddam takoj. Natančnejše informacije se dobe: Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. št. 29.

Stavbne parcele
v St. Vidu in Vižmarjlh, naprodaj. Zelo ugodna lega. Poizve se: Vlžmarje št. 78, nasproti Mizarske zadruge.
Posestvo
z novo žago, mlinom tn 40.000 m* okrog ležečega sveta v industrijskem okraju naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 9042.
Ugodna prilika!
Prodam štlrlstanovanjsko hišo. Poizve so v gostilni Margon, Brdo št. 77, Ljubljana.	(p
a« i <p|
Večja parcela
v bližini mesta Celja naprodaj kv. m po 15 din. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Nakup parcele«.	(p
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju naprodaj. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Dvonadstropna hiša«.	(p
Zahvala
Za vse izraze sožalja ob tragični smrti našega dragega sina in brata
Vilka Podlesnika
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Žalujoča rodbina P o d I e s n i k.
4.
Dotrpela je v 68. letu starosti naša ljuba mama in stara mamica, tašča in teta, gospa
Franja Deisinger
dne 21. t. m. po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 22. junija 1940, ob 3. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidov-danska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. junija 1940.
... - . \ .
Milan in Malči, Borček - vnuček in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Za mnoge Izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljubljenega soproga, ačeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Valentina Šturma
se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo darovalcem vencev in cvetja, častiti duhovščini, lovcem, Slovenskemu planinskemu društvu, Slovenskemu lovskemu društvu, gasilski četi in vsem prijateljem ter znancem, ki so dragega nam rajnkega spremili k večnemu počitku.
Maše zadušnice bodo brane v župni cerkvi v Begunjah. P o I j č e , dne 21. junija 1940.
Žalujoči: Liza Šturm, soproga; Ida por. inž. Legat, hčerka — ter ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
izdajatelj: inž. Jože Sodi?
Urednik: v;ktor Cen&il