ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6--s POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV a LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10--, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13*- LETNIK 2. * 16. MARCA 1916 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 29 prediranje na^ilj topniearjeu v Albanije. ^Csma (velikonočna) skupina razglednic „Vojska v slikah"Bizide^ 20. t. m. ^^ V Obsega pristno narodno, od domačih umetnikov zasnovano blago, HIIIIIMMIIIIIII lllllf lili 111111 lllllllllviltlllllllf lllll lllll ililitlliilllfliillllilHHVIIIIIIIIIHflVHIVIMNIlINVMnMMVN STRAN 284. ILUSTRIRANI GLASNIK 29. ŠTEVILKA MIIIIIIIMII IIIIIIIIIIIIMtllllMIlllllllinilMIlllllllllll IIIIIII IUIIMI/IiMIIIIIIM Illlllllllll IIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Slike z bojišča. Poroča/T. S. I. DolgoVčasa je že minulo, odkar smo se ločili. V tem poldrugem letu sem izkusil več, nego prej v vsem svojem življenju. Ogledal sem si našo državo na vseh bojnih črtah; najprej smo šli še pred lastovkami na jug, od tam čez Ogrsko v Buko-vino in proti severu v Galicijo; sedaj pa sem že več mesecev na"laškem bojišču, ki je med vsemi najstrašnejše. Cerkev sv. Martina v Kostanjevici, porušena 8. junija 1915. Na desni pokopališče z mrtvašnico. Tukaj se mi je zgodilo, kar mi morda ne boste mogli verjeti, da se mi je moj daevnik tako namočil dežja, da mi je sprai vse s svinčnikom zapisane beležke, tako da jih je meni samemu nemogoče brati. Toda če vam povem, da se mi je ob isti priliki tudi papirnati denar tako razmočil in spral, da so mi ga le z veliko težavo zamenjali pri cesarski blagajni, mi boste vendarle verjeli, da je glede mojega zapisnika žalibog stvar resnična. O tem pozneje več. Zato pa se v svojih poročilih z bojišča ne morem držati zapisnika, ampak hočem le bolj po spominu napisati razne zanimivosti iz dogodkov, ki sem jih preživel na raznih bojiščih. Hvala Bogu, da narava človekova tudi najhujše, ako je prestano, kmalu izroči pozabnosti, zato tudi se ne bi rad dolgo mudil pri opisovanju trpljenja, ki ga prenaša vojak v sedanji vojski. Brez posledic itak nobeden ne pride domov, če bo sploh še kdaj videl dom. Za silo izšolan prostovoljec sem najprej vršil svojo službo v Ljubljani, Čudno mi je bilo pri srcu, ko so mi odločili oddelek starejših deželnih brambovcev, ki so ravnokar vstopili kot novinci. Pred seboj sem opazil soseda z doma, ki se je večkrat šalil, kadar sem kot vojak za hip pogledal na dom za par ur, da me ne bo nikoli ubogal, ako ga bom jaz ekserciral. Reči moram, da sem bil v zadregi, ko sem ga res zagledal med možmi pred seboj; gotovo je bilo meni to bolj neprijetno nego njemu; toda oba sva se morala navaditi, jaz komandirati, on pa — ubogati. Drug moj podložni mož je bil profesor; kaj mi je plulo v duši, si lahko mislite, ker sem imel komaj par mesecev šele zrelostno izpričevalo v svojem žepu. Maščevalne, prevzetne, dovtipne misli so mi brodile po glavi, seveda je vse ostalo v duši, profe- sorja pred seboj sem končno miloval. Našel sem v svojih vrstah tudi trgovca, ki me je dijaka gmotno podpiral. Nihče mi za to ne bo zameril, da so bile naše vaje bolj ohlapne, da so bile le neljuba, tre-notna kršitev oddiha, kateremu smo posvečevali večinoma čas, določen za vaje-Storili smo ravno toliko, da vsi skupaj nismo dobili »špang«. Tem živahnejši pa smo bili zvečer v veseli družbi. Zame je bilo dobro, da sem kmalu dobil drugo, mlajše moštvo, za moje stare znance seveda je bilo to manj dobro, pa vojska nič ne vpraša po tem in gre svojo pot preko vsega, kar je bilo človeku kdaj ljubo in drago. Pa ti lepi dnevi v Ljubljani, kjer je bilo tudi pri vojakih fletno, so kmalu minuli. Vedno lepše so nas opremljali naši komandanti, vsak dan smo dobili kaj novega, danes hlače, jutri plašč, potem orožje in končno ono drobno stvarco, kjer je bilo zapisano naše ime, oddelek, kje služimo, kakšne vere smo in kateri kraj nas je poslal v cesarsko službo. Reči moram, da so bili moji domobranci tega malega daru najmanj veseli. Do tedaj so še živeli v veselih nadah, da bodo oni le za varstvo v deželi, da se pa ne bodo po bojiščih kosali s sovražnikom. Ta poverilnica pa jim je mahoma podrla vse te nade, in marsikdo si je takoj predstavljal, da leži ubit od sovražnika, da pride sanitejec, prepričat se, če Zvečer pa sem videl, da se je precej mož oddaljilo od vojašnice, ki so se precej dobre volje pozno v večer zopet vrnili. Kaj vse se je tedaj godilo v dušah teh mož! Bili so družinski očetje, z dušo in telesom priklenjeni na svojo grudo in na svojo družino, neodvisni, kralji na svoji zemlji; še sanjalo se jim nikdar ni, da bi jih mogla kdaj kaka sila odtrgati iz mirnega zavičaja. In sedaj ? Z doma so in le čakajo, kdaj da jih pošljejo na bojišče , . . Marsikaka solza se je utrnila z obraza na trdo ležišče v gluho noč. V tem oziru je bilo za nas mlade fante življenje seveda vse drugače. Vsled vojske smo prišli tako poceni do mature; brez sitnega nadlegovanja zakladov našega znanja od strani naših učiteljev smo dobili zrelostna izpričevala, Zavest, da smo dali slovo učenju na srednjih šolah, nam je vzbudila nepoznan ponos, in ko so nas oblekli v lepo vojaško uniformo, smo bili seveda docela srečni — mi mladi, neizkušeni fantje, in ko je celo nekaj zvezd zaigralo pod našim obrazom, tedaj smo res mislili, da smo v tretjih nebesih. Prepričani smo bili, da se ves svet suče okrog nas, in da je v primeri z nami vojska le neznatna stvar na tem božjem svetu. Seveda smo kmalu iz teh zlatih gradov prileteli eni z nogami, drugi z glavo na trdo zemljo, kamor pravzaprav spadamo. Ko smo bili že z vsem potrebnim za pot oskrbljeni, smo dobili ukaz, da neko [popoldne opravimo spoved, kdor hoče. V cerkev je moral ves oddelek, in kdor je hotel, je opravil spoved; nekateri so le tako malo pomolili v cerkvi, najbrže niso imeli nobenih grehov; drugi dan smo bili pri svetem obhajilu. Imeli smo pri svojem oddelku častnika v rezervi, ki nam je bil v tem pogledu krasen vzor. Skoro vsak dan je pristopal k svetemu obhajilu. Bil je izvrsten častnik, dober z možmi kakor oče, in vsi smo ga ljubili, tembolj, ker je bil vedno nekam bolj oto- Porušena cerkev sv. Mihaela v Kostanjevici od znotraj; presbiterij z glavnim oltarjem nepoškodovan. — Ljudstvo pri pouku krščanskega nauka. je še kaj življenja v njem, a ko opazi, da je že sklenil vse račune s svetom, poišče njegovo drobno poverilnico, da ž njo izkaže poveljstvu, kdo da je med mrtvimi. — Oni dan našim možem ni dišala me-naža, dasi je bila zlasti one dni izvrstna. žen. Zvedel sem pozneje o njem, da je že večkrat pravil svojim prijateljem to-le: »Ne vem, kako, vsak dan me muči slutnja, da bom padel v tej vojski. Težko mi je zaradi družine, a kaj hočem, biti mora že tako usojeno.« — In res, v bitkah na Romanji ŠTEVILKA 29. ILUSTRIRANI GLASNIK .......•»■■■■■■■■■■■■.......................................................................................f-tiiiiiiiitTiiirtriniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinwM»iiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiMiM—tmiiniMiim—i—mim 285. STRAN planini je bil ta častnik eden izmed prvih, ki je padel mrtev, zadet od sovražnikove krogle. Bil je to ljubljanski sodnik Pompe, mož najblažjega, svetega spomina, ki ga nobeden izmed vojakov ne bo pozabil kot neustrašenega vojaka in prepričanega katoličana. S takimi častniki bi bile čete nepremagljive, lahko padejo, a premagati se ne dajo. f Župnik Jožef Fabijan. (K sliki.) Župnik Fabijan od sv. Lucije je bil izvrsten duhoven, vzoren narodnjak in čestit Avstrijec. V najhujšem vojnem me-težu je ostal med svojimi pri sv. Luciji, kjer sedaj ni skoro nobene hiše več nepoškodovane po laških granatah. Bil je skrben za svoje župljane, posebno je pazil na red in nravnost v župniji med vojsko. Bil je vedno na nogah od ranega jutra do poznega večera ; tudi ponoči ob eni, dveh je vstajal in šel po fari uro daleč in še več,prepričat se, kakšno je življenje ponoči. V župnišču je bival najrajši na hodniku. Tu se mu je zdelo najbolj varno, zato je tudi tam imel vse svoje pisarije. A tudi tukaj ni bil dovolj varen; granata je priletela na župnišče skozi železna vrata prodrla od strani na hodnik ter župnika, šetajočega po hodniku, smrtno zadela. Prijazni podčastnik, ki je več mesecev bival pri njem, nam sporoča, da ga je našel nekaj minut po nesreči nezavestnega ležati na hodniku. Granata mu je prebila zgornjo desno roko, skozi roko v pljuča, poleg tega je bila prebita tudi desna noga. Ko so ga peljali v bolnico, je šepetal po poti: »Kam me peljete? Saj mi nič ni.« — A ko so poskušali ž njim govoriti, se ni zavedel. Med operacijo je hropel in par ur pozneje umrl. 24. t. m. so Lahi razsuli tudi kaplanijo, kjer je pokojni napravil zasilno kapelo in opravljal zadnje mesece službo božjo, V to poslopje je rad hodil rajni župnik na solnce. Na hodniku župnišča, kjer je pokojnik bival zadnje trenotke so našli na mizi odprt brevir, načeto nemško mo-droslovno knjigo in kakih sedem nakaznic na vsaki denar, ki jih je pokojni redno pošiljal v podporo svojim beguncem in ra- njenim vojakom. Župnik Fabijan je bil zelo radodaren ; vse, kar je prejel, je dal za reveže; za slučaj smrti je bil zavarovan, in zato je dejal, da mu^ni^treba nič hraniti, ker ga bodo z zavarovalnilo lahko pošteno pokopali. — Značilno kako je bil na vse pripravljen, je zatrdilo omenjenega podčastnika, da je bil župnik Fabijan, ki je bil baje prej zelo nervozen, med vojsko zelo miren, kakor da so mu sovražne granate nekak vsakdanji kruh. Na mizi je omenjeni gospod podčastnik našel tudi še pismo pokojnega, namenjeno presvetlemu nadškofu, in pa cerkveni govor, ki ga je govoril svojim žup-ljanom na zahvalno nedeljo. — Ker se nam v teh dveh spisih najbolj značilno kaže Fabijan v vsej svoji dušni lepoti, zato njemu v časten spomin to dvoje objavimo. Prvi spis se glasi: Bojg čuva'j Avs'tri(j|o! Dovolite, da"vam~predložim za »Ilustr. Gl.« dve slikico naši, znotraj opustošeni župni cerkvi,"'Bili"smo neštetokrat bombardirani, a najhuje v noči od 17. na 18. septembra. Oo 4. zjutraj je bila zadeta od težke granate naša župna cerkev na sredi skozi streho. Učinek je bil strahovit. Od glavnega oltarja pa do orgelj so vsi predmeti dobesedno razkosani; le tabernaklju z Najsvetejšim se ni nič zgodilo. V ostalem smo še zmerom vsak dan bombardirani. V neprestani smrtni nevarnosti smo. Dobro so Vam, Presvetli znani naši kraji. Tu se dviga iz Soče Kozme-riško gorovje (500 m); za tem gorovjem je dolina, po kateri gre cesta iz Gorice v Volče. Do te ceste je prišel naš sovražnik, zavzel je dolino in vas Volče, Ob tej črti pa je obstal, kakor začaran. Do tu in ne dalje! Niso mogli in ne morejo zavzeti ne Tolmina, 'ne Sv, Lucije, Tolminska župna cerkev je posvečena M. D. v nebesa vzeti, ona na Men gorah Mariji Devici, in vrhu naših Kozmeric so postavili naši vojaki kapelico, za katero sem jaz oskrbel krasen kip Marije Device in ga blagoslovil. Dva vojaka sta ga veselo odnesla na vrh. Vse strahovito bombardiranje in napadanje tega našega gorovja ,e bilo zastonj, teh naših trdnjav niso mogli zavzeti. »Avanti Savoja!« so kričali laški kadeta Življenje naših fantov - alpincev v strelskih jarkib. Med njimi sta padla Franc Breme in J. Kočevar. fislllllfa Gi Podlistek. Gi rsllllllfe II— (L= —1 Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal ^P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuba. (Dalje.) Ljudje so se samo spogledovali; nič niso vedeli, kaj naj si mislijo. Res, izpoved gospoda Hambertona se jim je zdela tako čudna, da so jo komaj verjeli. In spet so se spogledovali in nato neodločno strmeli v gospoda Hambertona, On pa je slednjič izvlekel listino, poklical vse Mc Auliffe k sebi in jim je glasno prebral predajni dokument. Nato jih je peljal v novo hišo, ki je bila za večno njihova. Ob tem dogodku je izbruhnilo vse v divje odobravanje. Ponovilo se je, ko se je gospod Hamberton vrnil in poklical v hišo Petra in Debbie. Prikazal se je v tretje in dejal k naj-bližnjim gledalcem: »Ali me ne razumete? Dejal sem, da je Maxwell, moj nadzornik in moj gospodar, vse to storil iz hvaležnosti do svojih dobrotnikov'.« »Mi Vas že razumemo,« so dejali. V resnici se jim ni bilo mogoče kar naenkrat otresti sovražnih čuvstev proti Maxwellu. »Zakaj mu ne vpijete: »Bog ga živi!«?« »Zakaj vendar ne vpijete?« je dejal neki kmet. »Da, zakaj vendar ne vpijete?« je menil drugi. Toda niso mogli. Gospod Hamberton je dejal Claire: »Vidiš, kako je Maxwell imel prav, ker ni prišel. Kamenjali bi ga bili.« Z zaničljivo kretnjo se je obrnil k množici: »V skednju je nekaj sodčkov piva. Mogoče boste zdaj vpili živijo.« Toda oni so se samo smejali izredno čudovitemu možu in nekdo je dejal: »Pri moji veri, danes je gospod šaljiv!« Vse nekaj drugega se je vršilo v hiši, ko sta vstopila gospod Hamberton in Claire, da bi se poslovila. »Ali veste,« je dejal, »da je to posestvo z vso opremo za večno Vaše ter da Vas ne more nadlegovati noben veleposestnik, noben deželni agent, sploh nihče?« Oče in mati sta bila preveč zmedena in nista mogla reči niti besedice. Prehod iz najtrpkejše revščine k takemu bogastvu, iz zapora v tako hišo je bilo nekaj tako pre-nenavadnega, da se niso mogli takoj uži-veti v položaj. Mati se je prej zavedla. »Da, mi vemo,« je dejala. »Bog ima z nami usmiljenje, ker nam je pripravil tako vrnitev.« »Hm! Vsekakor!« je dejal gospod Hamberton, ki mu ni bilo prav jasno, kje naj bi bile posegle nadnaravne moči v to zadevo. »Toda, ali ni res, Vi veste, da je vse to storil gospod Maxwell — hlapec, ki je bil pri Vas? — Zagovedni ljudje zunaj tega ne morejo razumeti. Toda Vi pač to razumete, ali ne?« »Da,« je dejala mati. »In Bog naj ga blagoslavlja vsak dan, dokler živi, in naj mu podeli srečo na tem in onem svetu!« STRAN 286. MIUIIIIIIIIIUIIIIIimillMMMiMMMItlllNtllMUlMHIIIIHIIIIIIIIIIIHtlNimil« ILUSTRIRANI GLASNIK 29. ŠTEVILKA oficirji, da smo jih lahko slišali. »Non si puo !« so odgovarjali njih vojaki, ki so bili v veliki premoči napram našim branite-ljemV Slovencem,'Hrvatom in Bošnjakom, Imeli so ukaz, da morajo zavzeti Sv. Lucijo na vsak način do 1. novembra. Vse zastonj ! Lahko si mislite, da nismo bili brez strahu mi Mostarji, ki smo tu ostali in vse to gledali. Hoteli so se polastiti Tolmina, a bili so pri vasi Dolje, 20 minut od Tolmina proti Kobaridu,^opetovano strahovito tepeni, da so jim ležali celi kupi mrtvecev na tleh. Pred 8. dnevi so se umaknili, ter tujzadaj za Kozmericami šli iz doline nazaj na drugo črto. In kaj so našli naši za njimi ? Strašno nemarnost! Cele kupe nepokopanih mrtvecev, tudi dosti še na pol živih, ki so v pravih peklenskih mukah čakali smrti — zapuščeni od svojih ljudi. Naši vojaki so se zgražali nad tako nemarnostjo. Poleg svojih mrtvih so sedeli, ležali, jedli „ in čez nje hodili. Šele naši so vse spodobno pokopali. Naši pa svoje koj z veliko pieteto vse pokopljejo, na vsak grob postavijo križ z napisom ter grobove lepo ogradijo, da so vrtovom" podobni. Na Vernih duš dan je gorelo poznolv noč brez števila lučic na teh grobiščih." £8 Vse naše ljudstvo je strahovito raz-ljučeno na to laško vojsko, vsi jo sma- f Jože! FaDifan župnik pri Sv. Luciji. trajo !za najbolj bedasto, kar 'jih pozna zgodovina. ^Govor na zahvalno nedeljo slove: ^Nedelja do sv. Martinu""je vsako leto zahvalna nedelja, namenjena v to, da se Gospodu Bogu slovesno zahvalimo za pospravljene poljske pridelke. Ali bomo imeli tudi letos zahvalno nedeljo ? Tudi letos, dasi je vzela vojska poljske pridelke nekaterim čeloma ali deloma; dasi je tako poteptala njive in ogulila travnike, da se ne pozna več, kje je bila prej njiva, kje travnik; dasi je porušila nekaterim domove in opustošila nam celo božji hram; dasi je vzela življenje mnogim našim fa-ranom, druge pa je pognala in razpršila v tuje kraje; dasi se"vsled vojske uresničuje med nami, kar je prerokoval pred tisoč in tisoč leti*prerok Joel z besedami: »Poslušajte to, stari, in vlecite na ušesa, vsi prebivavci po deželi! Ali se je kaj takega zgodilo vaše dni, ali v dnevih vaših očetov? Pripovedujte to svojim otrokom, in vaši otroci svojim otrokom, in njih otroci prihodnjemu rodu. Kar je ostalo gosenici, je snedla kobilica,* kar je ostalo kobilici, je' snedel hrošč; in"kar je ostalo hrošču,"'je" snedla ?rija.« ?(Joel* I., 2—5.) Kljub vsemu 'temu*imejmo*tudi letos zahvalno nedeljo, vzemimo si pa pri tem za zgled moža," kateremu~se*je" godilo še ve- po tretji soški bitki ... pešpolk v Št. Petru pri Gorici/ — Nadporočnik f Korent prevede polku nagovor v slovenskem jeziku. Pešpolk št. .. defilirajpred odhodom^izlGalicije pred generalom^konjiče Pflanzer-Baltinom.) — 10. stot-nija z zastavo pod poveljstvom nadporočnika f Korenta. In naglo se obrnivši k Debbie je dejal gospod Hamberton: »Vi ste mu pa njegovo dobroto plačali na lep način. Vi ste hotela spraviti na vislice moža, ki je Vam in Vašim povrnil vse, kar ste izgubili.« Njeni starši so slišali prvič o ovadbi. Osuplo so strmeli vanj. Gospod Hamberton je to opazil. »Jaz nočem danes stresati na Vašo glavo žerjavice. Kakor hitro se vrne gospod Maxwell, se morate opravičiti pri njem. Toda na svoje strasti bi morala bolj paziti.« »Prenaglila sem se in vse napravila v razburjenosti,« se je opravičevala Debbie in povesila oči. Claire jo je radovedno opazovala. Zdelo se je, da je Debbie čutila; kajti naenkrat je dejala odločno: »O, da bi ne bil nikoli prestopil našega praga!« Videlo se ji je, da se muči z raznimi mislimi, slednjič je dejala: »Če bi bilo po mojem, bi mu zdaj ne bili dolžni nobene zahvale.« Ta opomba je dala gospodu Hamber-tonu mnogo misliti. »Tega ljudstva ni mogoče razumeti,« je dejal. »In ti Angleži merijo vse s šesti-lom in ravnilom in izkušajo vladati že osemsto let!« »Jaz razumem občutke deklice prav dobro,« je dejala Claire. »Toda tako strašen ponos bi bil med angleškim kmetiškim ljudstvom nemogoč!« »Mogoče. Toda jaz ga razumem. To je, kar dela v teh ljudeh zločince.« »Čemur se najbolj čudim,« je dejal gospod Hamberton in rahlo udaril konja z dolgim bičem, »je to, da nisem mogel doseči, da bi ti hlodi vpili živijo gospodu Maxwellu. Zdelo se je, da stvari ne razumejo, in pravijo, da so brihtne in odprte glave.« »Meni se zdi, da vem temu razlago. Gospod Maxwell je igral svojo vlogo kakor v igri in poznajo ga samo v tej vlogi. Njih domišljija je zelo omejena in ne morejo si ga predstavljati v njegovem pravem stanu. Čez tri mesece ali po šestih mesecih bodo že umeli,« »Toda, vendar — pravijo, da naglo razumejo —« »Da, stvari, ki spadajo vsakdanjemu življenju. V tem slučaju pa se jim je nekaj namerilo, kar leži izven njihovega obzorja. Gospod Maxwell je imel čisto prav, da ni prišel. Sprejeli bi ga bili s sovraštvom; po odkritju njegove dobrote bi se sovraštvo izpremenilo kvečjemu v brezbrižnost.« »Dobrote? To ni pravi izraz, Claire, To je velikodušnost čez vse mere. Kako bi mu Gordon stisnil roko!« »Da, to je bilo izborno. Od prvega trenutka, ko sem ga zagledala v borni koči, sem čutila, da je junak.« »Potem si pa svoje misli prav skrivno obdržala zase. Vsled nekaj tvojih opomb sem celo smel sklepati, da mu nisi naklonjena.« »In to je bilo res. Čutila sem, da tiči v njem nekaj nenavadnega in morda je iz tega izvirala moja nenaklonjenost.« »Jaz si ne bom razbijal glave s temi vprašanji,« je dejal gospod Hamberton čez nekaj časa. »Žensko srce in irsko naravo umeti je čez moje moči.« " JiSi■SS® $ •mrni nit umi nt itiiiMiiitiiiiiminiiimii iiiiiiiiiih ŠTEVILKA 29. ..Hnill.HIMIMII.I........................................................................................................................................................................................................................................................ ILUSTRIRANI GLASNIK llllll......................................................llllllllll II lllllllllllllll..................................................................................III......Illllllll.......................... 78 7. STRAN liko hujše kot nam vsem. In ta^možj? — kdaj je živel in Ikdo^jej? Živel je v sivi starodavnosti in Job mu*je bilo^ime. Poslušajte: »Bil je mož v deželi Hus z imenom Job«. Itd. Ali ni bilo to tako, kakor da so padale granate največjega;!kalibra na Jobaj? služiti z grehi, ker',Bog, kakor so si mislili v svoji nespameti.Tle hudobne tepe z nadlogami. Job fpa brani 'svoje poštenje in pravi: Glej, v nebesih je moja priča. Dokler je v meni kaj sape, moje ustnice ne bodo govorile nič krivičnega; če me Bog tudi konča, bom šejupalVanj. Vem namreč, da moj Odrešenik živi in da bom s svojo kožo obdan in v svojem mesu gledal svojega Boga. In ta Jobova potrpežljivost in njegovo zaupanje ni bilo osramočeno. Kmalu je ozdravel, in Bog mu je dal v dvojni meri nazaj vsega bogastva. »Job paj je ootem živel še stoinštirideset let, in je videl svoje sinove in sinove svojih sinoV do četrtega rodu, in je umrl star Nadporočnik Korant odhaja v drugič na bojišče. Ranjen umrl v italijansk. ujetništvu. R. I. P.! Peter Bevk rezervni kadet, padel na severnem bojišču pri Ravaruski dne 18. julija 1915. R. I. P.! In te granate, ki jih je izpuščal po božjem pripuščenju sam satan, so popolnoma uničile Jobovo blagostanje. In kaj je zdaj Job storil? Ali je morda preklinjal ? Ali je nezvest postal Bogu ? Nič tega, ampak »vstal je in je svoja oblačila pretrgal in ko je bil glavo obril, je na zemljo padel in molil ter je rekel: Nag sem prišel iz telesa svoje matere, in nag se povrnem tja; Gospod je dal, Gospod je vzel; kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi češčeno Gospodovo ime. V vsem tem ni grešil s svojimi ustnicami, in nič nespametnega ni zoper Boga govoril.« (Job. bukve I., od 20—22.) Pa da bi bilo vsaj pri tem ostalo! Ali čakalo ga je in je prišlo nadenj še hujše, izgubil je tudi sinove in hčere: »Zgodilo se je pa, ko so nekega dne«, itd. (Job. bukve II., 1—11.) In na vse to so ga prišli trije prijatelji tolažit. Ko so ga zagledali v strašni bolečini in nesreči, so se zjokali nad njim in vsled žalosti pretrgali svoja oblačila. Ko jim je pa Job potožil svoje gorje, mu očitajo, da si je pač moral svoje.trpljenje za- Josip Bizjak iz Otaleža, pogrešan že od oktobra 1914; skrben gospodar, Bogu in cesarju zvest. Bog tolaži domače na lepše — svidenje! in poln' dni.« (Job. bukve, 42. 16.) Vprašam; Vas zdaj, ali ni ta zgodba trpečega in potrpežljivega Joba kakor nalašč zapisana za one, ki jih je vojska objela s svojim gorjem, — in to ste več ali manj vi vsi, — da iz te zgodbe zajemate Jo-bovega duha, duha potrpežljivosti, in neo-mahljivo vero v božjo previdnost. V tem duhu in v tej veri zahvalite danes nebeškega Očeta za posprav- Matevž Marolt padel, zadet od granate, septembra 1915 na laškem bojišču. Pri Bogu je lepše in boljše! Martin Bajuk iz Radovice št. 63, je padel 7. sept. 1915 pri Mnjehovcu v Galiciji. Počivaj v Bogu! Tomaž Burjak iz Horjula, je padel — zadet od.'granate — 5. decembra 1915 na laškem bojišču; bil Orel in član Mar. družbe/ Na svidenje pri Bogu! Spomenik dveh^padlih slovenskih^vojakov v V.; vzidano kolo, v katero je udarila 24 cm granata, ležeča pred spomenikom. »Ali naj bo to poklon?« je vprašala Claire. XXXIV. Dvoje svatb. Začetkom jeseni je bila poroka gospoda Maxwella in Claire. Vršila se je prav brez hruma in šuma; vendar so bile potem v Brandon-Hallu slovesne svečanosti in delavci gospoda Hambertona so imeli vesele dni. Samo eden je bil žalosten in to je bil oče Cosgrove. Vsi so mu bili prirasli k srcu. Težka skrb, ki ga je že dolgo mučila, ga je začela še bolj trpinčiti. Ali bo gospod Hamberton izvršil svojo strašno namero in končal svoje življenje po rimskem načinu? Zdelo se je skoraj neumljivo, da je mož, ki ima vse, kar more doseči bogastvo, ki za-more vse storiti v dobrobit človeštva, zmožen takega dejanja. Toda gospod Hamberton je bil filozof in njegovi nazori o življenju in smrti so bili prav posebni. Nihče ni mogel vedeti, do kakšnega dejanja ga pripravijo njegove fantastične ideje. Torej izvzemši starega dobrega duhovnika je bilo vse drugo veselo in razposa- jeno. Gospod Maxwell je bil nad vse srečen; doba preizkušnje je bila za njim in izpolnitev njegove srčne želje mu je bilo za plačilo. In Claire je našla svojega junaka. Toda zakaj se mudim pri tako vsakdanjih stvareh, ko vendar zahteva veliki dogodek, svatba Darbyja Learyja, da jo vestni poročevalec natančno in pozorno opišem? Mali dogodki naj se pred velikimi skrijejo v svojo naravno brezpomemb-nost, epos naj se umakne epitalamiju! Prvo nedeljo po zaroti med gospodom Maxwellom in Darbyjem je vladalo pri gorski podružnici veliko razburjenje. Povzročil ga je rdečelas fant z ogorelim obrazom; kajti oblečen je bil, kakor ga nihče še ni videl. In fant ni bil nihče drugi kakor Darby, ki se je rinil v svojem novem jopiču, v mančesterskih hlačah, v platneni srajci z belo-rdečimi progami skozi vse ljudi do oltarne mize čisto do duhovnika.' Bilo je sicer nezaslišana drznost, a Darby se je bil z ostroumnostjo bistrega filozofa dokopal do spoznanja, da drznost preseneča, spoznal je bil tudi, da mora izzvati javno mnenje, če hoče, da preneha večno zbadanje in zasmehovanje radi njegove zunanjosti. Mladina se je dregala s komolci. Dokler je duhovnik molil molitve pred mašo, se je to vršilo na skrivaj; njegovo ostro oko je obenem počivalo na njih in na knjigi. In gorje mu, ki ni bil zbran in pobožen! Kakor hitro je pa občinstvu obrnil hrbet, je bilo ob resnost in pobožnost. In ko so slednjič pred pridigo vstali in se je pred oltarjem vzpela dolga, okorna postava Darby-jeva, je nastalo tako šepetanje in pridušeno hihitanje, da je mladi duhovnik prenehal in se ozrl. Obnašanje vernih poslušalcev se mu je zdelo tembolj nenavadno, ker je govoril o resnem predmetu in na tihem upal, da bo ugledal vsaj par solz. In mesto tega je z ogorčenjem opažal, kako so resni možje zategovali obraze, deklice hihitale, fantje držali roko pred obrazom in šepetali. Vendar je počasi nadaljeval in čakal trenutka, ko bi lahko zrohnel. A kmalu je moral vnovič prenehati. Nenadni molk je vznemiril in priklical iz zakristije starega cerkovnika. Kar se tiče ugleda in vpliva, lllllllllllllll............................................................................Illlllllllllllllllll.....................................................................................................................................................................n STRAN 288. ILUSTRIRANI GLASNIK minili......llllllll.........muli.....llllllll...............UM........................mu.......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII HIIIIHIfttMIHHMMMtl ..............tllllllllllllllll.................................................I.........HI"...............................1 ljene poljske pridelke, zahvalite ga, da smete te pridelke uživati v svoji domači hiši, kar ni dano našim najbližjim sosedom Volčanom. S to zahvalo pa združite tudi obljubo, da se hočete greha varovati in se tako vredne izkazati še nadaljnega varstva božjega. — Ko smo prečitali le lepe besede pokojnega vzor-moža, pač lahko rečemo, da veljajo o pokojnem župniku Fabijanu svetopisemske besede: Pravični moj živi iz vere. Naj počiva v miru pastir, ki je z veseljem za svoje dal življenje! fn=llllllll=T! g* llllllllllllllAIIII'itllliftlllftltllllllllllllllllllll>lll>BllilllitlllllllllllllStlltftitlliBIBttttlltltfltllllllllltllltt>t>lllltllfttailtl4tlAIIIIIBAtltAftftAllltIIIlikIIIBCVMItllllllIftlll■■•■••••■••••••••tItiH•■••■MtIM****««*** 289. STRAN IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIBHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlin na francoski meji so Nemci zopet zasedli Maison de Champagne in ujele 150 Francozov, Pred Verdunom so se Nemci polastili vasi Fresnes in ujeli 300 sovražnikov. — Trije Zeppelini so zopet na Angleškem napadli kraje Norfolk, Enks-kent in druge in napravili veliko škode. 7. marca. Zbornica poslancev v Wa-shingtonu je z 256 proti 138 glasovi, sklenila omejiti razpravo o predlogu, naj se zabono, isto je naročila portugalska vlada svojemu poslaniku v Berolinu. 9. marca. Med Nemčijo in Portugalsko je napovedana vojska. — Portugalska je v službi Angleške storila proti Nemčiji vse, kar so od nje zahtevali Angleži, in sicer doma in v nemških kolonijah, ki so sosede s portugalskimi. Madeiro so Portugalci prepustili Angležem kot mornariško opirališče, nem- Telesna straža Essad Paše — nekdaj v Draču. Amerikanci posvare voziti se na prevoznih parnikih, opremljenih s topovi za obrambo. Diplomatični razgovori med Ameriko in Nemčijo še niso končani. 8. marca. V Šampanji so Nemci odbili francoski napad. Na levem bregu Moze so nemške čete prodrle tri do šest kilometrov proti Verdunu, Zasedle so vasi Forges, Regneville, višine gozda Kumier, Velik del vojakov v teh bitkah je bil ubit, poleg tega so Nemci ujeli 3277 mož in 58 častnikov, 10 topov in mnogo drugega vojnega blaga. 8. marca. Sovražni listi laški in angleški niso zadovoljni z zadnjim papeževim pismom za mir, češ da bi bil sedaj zanje sklep miru neugoden. Laški listi zato huj-skajo zoper papeža, češ da ne čuti z narodom, ker vidi pred seboj samo grozoto vojske. Kaže se, če bodo Lahi tepeni, bo moral to zlasti čutiti papež, ki mora kot poglavar vseh katoliških narodov nepristransko čuvati duhovne pravice vseh narodov, ne samo Lahov. 9. marca. Vojni francoski minister Gallieni je sporočil vojnemu odseku, da ima francoska armada do marca 800.000 mrtvih, 1,400.000 ranjenih, med temi 400.000 nevarno ranjenih, in 360.000 vojnih ujetnikov ; vsa izguba torej je 2,560.000 mož. Temu nasproti so baje Angleži izgubili samo 600.000 mož. To poročilo je odsek bridko zadelo. 9. marca. Zahodno od Moze so nemške čete vrgle Francoze iz bližnjih gozdov. Vzhodno od reke so Nemci zasedli s po-nočnim napadom vas in trdnjavo Vaux z mnogimi sosednjimi utrdbami. V hudem boju med letalci so Nemci sestrelili troje francoskih letal, nemška so se vrnila vsa nepoškodovana. Francoski letalci so napadli Metz, ubili več ljudi in poškodovali nekaj hiš. V zračnem boju je bil voditelj letal vjet, njegovo letalo sestreljeno. 9. marca. Nemškemu poslaniku v Li-zaboni je vlada naročila, naj zapusti Li- ške ladje zaplenili, sploh izzvali Nemčijo tako, da so morale prenehati vse diplo-matične zveze in da je končno nastopila — vojska. 9, marca. Listi poročajo, da v kratkem odstopita vojna ministra na francoskem in na Laškem. Vzrok so baje slabi vojni uspehi. RAZNO Papež Benedikt XV. za skrajšanje vojske. Papež Benedikt XV. je svojemu glavnemu namestniku kardinalu Pompiliju pisal pismo, ki v njem ponavlja svoje želje in prošnje, da naj vojskujoče se države čim prej poravnajo svojo spore. Papež pravi: »Mi smo se vrgli med vojskujoče se narode, kakor oče med sinove, ki so zgrabili orožje drug proti drugemu. Rotili smo jih v imenu Boga, ki je neskončna pravica in ljubezen , naj se ne uničujejo med seboj , naj rajši ob-razlože svoje zahteve , naj se po načelih pravice in možnosti upoštevajo želje narodov, vsak naj prenese žrtve samoljubja in posebnih koristi v blagor pravičnosti in splošne dobrobiti velike skupnosti narodov. To je bila in je edina pot, da se reši strašni spor po načelih pravice in da se doseže mir, ki ne bi koristil samo eni stranki, ampak vsem, in bi bil zato pravičen in trajen. Zato se ne moremo vzdržati in zato zopet dvigamo svoj glas proti tej vojski, ki se nam zdi kakor samomor vse Evrope.« — Zato papež posebno priporoča molitev in zatajevanje zlasti v bližnjem postnem času. Poleg tega opominja papež vernike, naj vsakdo po svojih močeh deli tudi miloščino in naj da zlasti za sirote padlih očetov svoje darove. S pokoro in dobrimi deli zadostujmo razžaljenemu Bogu, da usliši prošnje in podeli svetu blagoslov miru. Ali bodo čuli glas namestnika Kristusovega oni, ki vladajo narodom, ne vemo, to pa je gotovo, da bodo vsi narodi svetemu Očetu hvaležni za njegove očetovske besede, da se bodo ž njim družili v molitvi in dobrih delih za njegove velikodušne namene, da svetu zopet zavladata pravica in ljubezen. Koliko vojakov zna brati. Med tisoč vojaki jih ne zna brati na Ruskem 617, na Srbskem 434, na Laškem 306, v Avstriji 220, v Belgiji 92, na Francoskem 30, na Angleškem 10, Na Nemškem 2, Vojska med Portugalci in Nemci. Že pred letom dni smo po dogodkih morali misliti, da se vname vojska med Portugalci in Nemci, ker so Angleži z vsemi silami hujskali Portugalce za vojsko. Takrat so se ti še otresli najhujšega. A pozneje se je pojavilo na Portugalskem veliko uporno gibanje, tako da nihče ni prav vedel, kdo je gospodar v deželi. Vse to| so seveda z denarjem netili Angleži, ki so nered porabili in zopet pritisnili na Portugalce, da morajo Nemcem vzeti ladje, ki se nahajajo v portugalskih lukah, ker so vedeli, da Nemci tega ne morejo mirno prenesti. — Osrednje države imajo torej novega sovražnika, kar je gotovo neprijetno in se zdi, da ne bo pospešilo razgovorov o sklepanju miru. Sami na sebi Portugalci ne bodo kdove kako odločilno posegli v usodo vojske, pač pa bo Nemčija utrpela veliko škodo v blagu in denarju, ki je naložen na Portugalskem. Angleži so s hujskanjem tukaj dosegli trenoten uspeh. Ali jim bo to zahrbtno rovanje doneslo kaj trajnega dobička, o tem nas bo poučila bližnja bodočnost. — Znano je, da STRAN 290. illlllllllllllllllMMUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllll UIIIIUlilillMItilllltlllili ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMlinillllllllllllMIimillllimMIlMMIMIIHIIIIIIIM 29 ŠTEVILKA so na Portugalskem neomejeni gospodarji framasoni, in kakor "svetovna vojska, tako je tudi nova vojska med Portugalci in Nemci bogomrzno delo framasonov. Srapnel. Ime šrapnel izhaja od izumitelja tega morilnega izstrelka. To je bil Anglež To pa to! A: »Ali ste že bili pri novi operi ,Za medvedovo kožo'?« — B: »Mi je prav žal da ne, a jaz sem vegetarijanec.« Francoska straža ob železnici. Kakor je iz angleških virov do-gnano, je uvedla francoska vlada pri svoji armadi posebne dežnike, kojih se poslužuje vojaška straža ob železnici v svrho ugodnejšega opazovanja tira itd. tudi ob najhujšem nalivu in viharju. — Slika predstavlja izmenjavanje straže. C*-4 ~ i" ^ Shrapnel, ki je biProjen leta 1761 v Brad-fordu. Bil je topniški častnik ter se je pečal z izpopolnjevanjem streliva. Pri tem je prazen prostor granat povečal in ga ni napolnil z razstrelivom, ampak s kroglami. Te krogle je odel v žveplo in polovico jih namašil s smodnikom. Tako so se pri eksploziji krogle razletele naokrog. — Šrapnel se je seveda izpopolnil v teku časa in je sedaj v vojski splošno v rabi. Koliko velja podmorski čoln? Amerikanci so razpisali nabavo podmorskega čolna s tisoč tonami vodne razpršitve. Cene so podjetniki zahtevali od pet do šest milijonov kron. Podmorski čolni pri drugih državah so manjši in zato tudi cenejši. Za obrambo obrežja stane pri nas tak podmorski čoln od IV2 do 2 milijonov kron. ZMES. Zemljevid Albanije, z dotikajočimi se mejami Črnogore, Srbije in Grške ter z delom Jadranskega morja. Ponočnjak v mestu, »Blagor polžem, ki jim ni treba ključa od hiše.« Med cestnimi roparji. Gospodična (razburjena); Vi vendar ne boste mene oropali? — Ropar: Bog ne daj, gospodična, za dame treba ženske postrežbe. Hej, stara, hitro preišči pri tej gospodični denar in dragocenosti! Lepa koža obraza in rok, ki jo občudujemo na mnogih ljudeh, prinaša njih lastnikom dvojno korist. Prvič je lepa, bela, mehka koža potrebna za zdravje celega telesa, kajti le ta snažnost in meh-kost kože omogoča neovirano dihanje kože. Nadalje naredi lepota obraza in rok na naše soljudi prijeten, dopadljiv, vabljiv vtis. Ne-snažnosti kože, mozolji, zakožni črvi, pege, solnčne maroge itd. narede pa oduren vtis, kar dotičniku pogosto škoduje. Nadalje motijo te nesnažnosti dihanje kože, in to je škodljivo zdravju. Mnogo tisoč mož in žena rabi v obrambo in za negovanje kože Feller-jevo preizkušeno pomado za obraz in kožo „Elsa", ki stane samo 2 kroni (2 lončka franko 5 kron). V nasprotju s pogosto škodljivimi lepotili je popolnoma neškodljiva. Odstrani nesnažnosti kože, brani pred solnčnimi marogami, pegami, zakožnimi črvi, mozolji itd. Namesto ostrega, pogosto škodljivega mila naj se vzame za obraz Fel-lerjevo lilijno milo (1 K) ali Fellerjevo boraks-milo (80 vinarjev) in toaletni umivalni prašek (boraks-prašek, 1 K). Bujna rast las ki naredi vsak obraz lepši, se doseže s Fellerjevo pristno Tannohina-pomado za rast las „Elsa". (En lonček št. I. 1 K 60 h, močnejše vrste št. 11,3 K). Krepi glavno kožo, zabrani plešo in predčasno osivelost, učini, da zrastejo novi, zdravi, elastični, dolgi lasje mladostne barve, naredi krhke lase mehke in elastične, tako da se dajo iz njih narediti lepe frizure. Ne vsebuje nobenih škodljivih snovi in zasluži torej prednost pred škodljivimi izdelki, kakor jih pogosto ponujajo nelekarnarji. Za nego brk Fellerjeva maža za brke (50 vin.). Naroči se naj naravnost pri E. V. Fellerju, lekarnar, Slu-blca, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). ■HjjlllJ^ IAL©JZIJ TRINkl | STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO | I LJUBLJANA, LINHARTOVA UL. 8 1 | se priporoča cenjen. občinstvu v ljubljani § gj in na deželi za izvršitev vsakovrstnih del m IZDELOVANJE | ŽNIDARŠIČEVIH PANJEV | Gospodarska zuEza | centrala za skupni nakup in prodajo v LJubljani j registrooana zadruga z omejeno zaoezo Dunajska cesta [uradni prost I. nadstr.] j priporoča svojo zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in speče- \ rijskega blaga; zalogo najboljših mlekarskih izdelkov: sira, 1 masla, kondenziranega mleka; zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, j Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in j Dalmacije, najboljše domače slivovke, j tropinovca, konjaka in nima. (Kleti \ v Spodnji Šiški št 152); zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stroj- i nik vedno na razpolajno; zalogo raznih močnih krmil, gnojil in modre j galice. tcitiif bi t B9t t ■ttftftfiBistiiiifvtiiictitiifiiiiiiiiitiifBiiiiiiiii • •••• ŠTEVILKA 29. ILUSTRIRANI GLASNIK 291. STRAN • llllllimilllHIllllllllllItlHMIlllllllllHIIHIIIIMMMIiMlIlIHIlim IHIIItllllHIIIIIIHIIHUH> o*