1 '■- w Natisov 15.000. Stajerc" izhaja vsaki etek, datiran z dnevom naslednje nedelje. iročnina velja za Av-za celo leto j, za Ogrsko )0 vin. za celo 0; za Nemčijo stane Telo leto 6 kron, za pa 8 kron; inozemstvo se roemno z ožini na visokost pošt-učnino je pla-[naprej. Posamezne .se prodajajo po 8 v. idništvo in upravno se nahajata v gledališko po-[slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Bi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80— strani K 40 — strani K 20 — strani K 10'— strani K strani K 5 — 250 za 7u strani K 1 — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. iter. 29. V Ptuju t nedeljo dne 18. julija 1915. XVI. letnik. velovna vojska. atančni opis zmagovite bitke pred Gorico. — Italijani izgubili nad 0.000 mož. — Ponesrečeni črnogorski napadi. — V Galiciji in na redstv« upfervi-^ lo sko- oljskem priprave na novo odločilno bitko. — Nemški delni uspehi roti francozom in Angležem. —141,000 kvadratnih kilometrov sovražnikove zemlje v naših in nemških rokah. — Turški uspehi. r t Ptnjo Po razburljivih tednih zmagovitega napre-»nja v Galiciji in na Poljskem nastopil je severa navidezno mir. Sovražnikova in naša lita si stojita nasproti. Rusi so pri Krasniku enkrat zbrali vse svoje moči in jih ojačili z ikimi rezervami. Tako so poskusili protiofen-), ki pa je bila tako rekoč v kali zadušena. tovo je, da ruske armade, čeprav so v naza-iDJu in v defenzivi mojstri, nimajo nobene tadalne moči več. Zdaj bodo prihajala iz se-si nekaj dni, morda tudi skozi nekaj ov, le manjša poročila brez odločilnega po-To je umevno; kajti naša in nemška i ste v svojem brezprimernem zmagovitem odu izvršili delo, ki se mora zdaj i od zadaj lniti. Treba je zadaj urediti ceste in želez-dovoz nedoglednih vrst provijantskih in dcijskih vozov, — treba je z eno besedo raviti na novo odločilno veliko o. Zato je treba nam, ki čepimo doma ločemo imeti tako rekoč vsak dan veliko jo na krožniku prezentirano, malo več po-enja. Kar so naše in nemške čete maja in meseca na severu dosegle, to nima pri-e v svetovni zgodovini. Ponosni na to krasno lo in hvaležni braniteljem naše grude moliti, — in zato je tista babja nervoznoet, smešno, obenem pa zločinsko razširjevanje jivih vesti v tem času dvojno sramotno. sami so izgubili v svojo lastno moč vso nje in njih hinavski zavezniki čakajo bledi konec ruske armade. Nikdo na živem sveta ne veruje, da bi zamogla milijonska azijat-druhal jekleno steno ob naši in nemški predreti. Ne, v kratkem se bode bila odlo-bitka zoper Rusijo na ruski zemlji in, ka-vse kaže. nam bode nebo milo! Naše današnjo poročilo o veliki bitki okoli Gorice, pri kateri so izdajalski Italijani glasom lastne svoje izpovedi nad 80.000 mož izgubili, kaže našo zmagovito moč i na jugu. Odkrito se lahko pove, da imamo le maloštevilne' Čete v obmejnem skalovju na jugu. Ali te čete so železne. Zelena Soča je danes rdeča italijanske krvi, tirolske in koroške gorske skale se valijo v doline in pokopavajo elitne čete Vittoria Emanuela, kraljevskega Judeža. Že se širi po lačni Italiji zavest, da sta kralj in vlada državo v velikansko nesrečo spravila; iz klica „Evviva la guerra" se bode razvil klic „Abasso il re" in besedolomna savojska popanca izginila bode iz pozorišča .... Judežev konec! Nemci, na vseh straneh svetovne vojne udeleženi, pričeli so zopet z živahnejšimi boji proti Francozom in Angležem. Dosegli so v zadnjem času več pomembnejših uspehov. Zlasti njih zadnja zmaga v Argonih, pri katerih so velik del francoske linije zavzeli in okoli 3000 Francozov vjeli, dokazuje njih nepremagljivo moč. Prav lepe uspehe so dosegli tudi Turki ob kavkaški fronti. Rusi, ki vsled svojih nesreč na Poljskem in Galiciji niso mogli tja nobenega ojačenja poslati, doživeli so par krvavih porazov ; okoli 3000 Rusov je padlo ob tej fronti. Napadi združenih angleško-francoskih moči na Dar-danele postali so mnogo slabotnejši. Kdo bi pri takih razmerah torej ne bil z vojnim položajem zadovoljen? Le nevedni črno-gledci, le jokavi sebičneži, ki ne čutijo nobene požrtvovalnosti v sebi, hitijo za lažnjivim vestem zbeganih naših nasprotnikov. Mi pa imamo trdno vero v zmago našegain nemškegaorožja.tako trdno, kakor je trdna naša vera v prekrasno domovino in njeizvišeni poklic za vesoljno človečanstvo! Nemška uradna poročila od sobote. K.-B. B e r o 1 i n, 10. julija. Uradno se raz- V z h o d n o b o j i š č e. Pri Osovjeca smo odbili sovražnikov napad. Jugozahodno bojišče. Položaj nemških čet je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. K.-B. B e r o I i n, 11. julija. Uradno : Na vzhodnjem bojišču je položaj neizpremenjen. — Na jugovzhodnem bojišča so se vršili zadnje dni v okolici Kraanostawa krajevni boji, ki so povsodi za nas ugodno potekli. Sicer se pri nemških četah ni ničesar zgodilo. Vrhovno armadno poročilo, Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 11. julija. Uradno se razglaša: 11. julija 1915, opoldne. Položaj je na vseh J)ojiščih nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pi. Holer, fml. Nemško uradna poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 11. julija (W.-B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Severno Y p e r n a ponovili so Angleži včeraj svoj poskus od 6. julija, da se postavijo v posest naše postojanke ob kanalu; napad se je ponesrečil pod izdatnimi izgubami za sovražnika. Tesno severno ceste Souchex-Ablain poskusili so Francozi zvečer napad, ki je zadel na napad od nemške strani. Boj še ni dokončan. Francoskemu ognju padlo je kot žrtev v zadnjih dneh 40 prebivalcev L i e v i n a, od katerih je bilo 10 asmrtenih. Posamezni francoski napad F r ic o u r t vzhodno Ablania bil je lahko zavrnjen. BtraicklU'ove, grendiea is »sJenJav* je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav etalni str ie pokaže in najbolj aspefcaih korenin. StnucohlU'ovH jrr»uolo» l* sudanjiiaši meji. »sled tega priznano najboljli ielodeo okreponjooi prebavni liker. Včeraj ponoči severno-vzhodno Beause-jouraFerme sovražnika odvzeti jarek bil je v ranem jutru zopet izgubljen; danes ponoči pa smo ga zopet vzeli v naskoku in smo ga proti pet napadom obdržali. Med Ailly in Apremontom brezuspešni francoski napad z ročnimi granatami. V Priesterwaldu bil je s krepkim artilerijskim ognjem pripravljeni napad pod močnimi izgubami za sovražnika tesno pred našimi novimi postojankami zavrnjen. Napad na nemško postojanko vzhodno in severnovzhodno od Sondernacha (južno-zapadno Miiostera) bil je odbit. Naši lelalci napadli so železniške naprave od Gerardmera. Vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Jugo-vzhodno bojišče. V zadnjih dneh vršili so se v pokrajini jnžno Krasno-s t u w a lokalni boji; končali so povsod za nas ugodno. V ostalem se pri nemških četah ni ničesar zgodilo. Najvišje armadno vodstvo. Avstrijsko poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 12. julija. Uradno se danes opoldne razglaša: Rusko bojišče. Na B u g u,' severno-zapadno B u s k a so naše čete pri D e r e w 1 a-n y j u neko rusko postojanko zavzele. Na vsej ostali fronti na severnem vzhodu se tudi včeraj niso vršili nobeni boji. Položaj je nespremenjen. Italijansko bojišče. Na primor-s k i fronti poskusili so Italijani zopet nekaj napadov, ki so bili kakor vedno zavrnjeni; tako pri Vermeglianu, Redipugliu in na raznih točkah južno Krnovega viška. V koroški obmejni pokrajini trajajo topovski boji nadalje. Todi proti našim postojankam na obmejnih goreh severno-vzhodno sedla Kreuzberga in proti posameznim t i r o 1-skim utrdbam se obrača sovražnikov artilerijski ogenj. Novi napadi sovražnika proti Co.l di Lana ponesrečili so se kakor vsi prejšnji. Jugo-vzhodno bojišče. V zadnjem času razvili so Črnogorci ob hercegovinski meji živahnejše, ali brezuspešno delovanje. Tako sta napadla zadnjič zopet dva črnogorska bataljona naše obmejne postojanke vzhodno A v-t o v a c a po dolgem obstreljevanju s težko ar-tiljerijo; bila sta zavrnjena. Eden naših letalcev obmetal je v tem času neko črnogorsko taborišče jako uspešno z bombami. Bolj južno napravil je en bataljon sovražnika napad čez mejo; tudi ta je bil s protinapadom naših čet na črnogorsko ozemlje nazaj vržen. • Vzhodno T r e b i n j a poskusil je sovražnik po neuspehih preteklega tedna zaman, doseči uspeh s težko artiljerijo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 12. julija. Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na severni strani visočine 60 (južno-zapadno Y p e r n a) smo del angleške postojanke v zrak razstrelili. Bližnji boj na zapadnem robu Soucheza koraka naprej. Južno Soucheza ob cesti v A r r a s ležeče pokopališče, za katerega se je veliko borilo, je zopet v naši lasti. Vzeli smo ga včeraj zvečer po trdem boju v naskoku. Vjeli smo dva oficirja, 163 Francozov in zaplenili 4 strojne puške ter 1 metalca min. Pri Combresu in v gozdu pri Ailly pričel je sovražnik včeraj zvečer po močni artilerijski pripravi napadati. Na visočini C o m- b r e s posrečilo se je sovražniku, vsiliti v naše linije; vrgli smo ga pa zopet vnn. V gozdu pri Ailly padla je sovražna infanterija že pred našimi postojankami v našem ognju skupaj. Severno visočine Ban de Sapt smo očistili kos gozda od sovražnika. Pri Amerzweiler (severno- zapadno A11 k i r c h a) napadli amo neki sovražni oddelek' v njegovih jarkih. Vzeli smo sovražno postojanko v širokosti 500 metrov. Naše čete šle so potem po načrtu nazaj v svoje linije; vzele so nekaj vjetih seboj in niso bile od sovražnika nadlegovane. Vzhodno bojišče. Ob cesti od Su-walkija v Kalvarijo v pokrajini Li-p i n a vsilile so naše čete v naskoku v sovražno predno postojanko v širokosti 4 kilometrov. Južno-vzhodno bojišče. Položaj nemških čet je nespremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 13. julija. Uradno se danes opoldne razglaša: Rusko bojišče. Splošni položaj je nespremenjen. Italijansko bojišče. Ob primor-s k i fronti vršili so se včeraj deloma hudi artilerijski boji. Zavrnili smo neki napad večih italijanskih infanterijskih regimentov pri Redipugliu. Položaj v Koroškem in Tirolskem obmejnem ozemlju je nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 18. julija (W.-B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Neki francoski napad z ročnimi granatami pri sladkarni v Son-c h e z u bil je zavrnjen. Po naskoku na pokopališče smo svojo postojanko v širokosti 600 metrov naprej potisnili in zavzeli tudi ob cesti v A r r a s ležeči Cabaret Rouge. Število vjetih zvišalo se je na 3 oficirje in 215 mož. Razne poskuse sovražnih protinapadov vzeli smo pod naš ogenj; s tem smo njih izvršitev preprečili. Med rekama Maas in Mosel razvil je sovražnik živahno artiljerijsko delovanje. Tekom večera in noči napadel je štirikrat naše postojanke v Priesterwaldu. Napadi so se pod velikimi izgubami pred našimi linijami v ognjn izjalovili. Vzhodno in južno-vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B, Dunaj, 14. julija. Uradno se opoldne razglaša: Rusko bojišče. Splošni položaj j spremenjen. tuši so p K.-B. Polož 5 ipremenje Sever Italijansko bojišče. Razven *jj ljerijskih bojev in prask se ni na jngo-zapii fronti ničesar pripetilo. Namestnik generastabnega U pl. Hofer, fml. Nemško poročilo od srede. (Zopet nemška zmaga v Argonih.) K.-B. Berlin, 14. julija (W.B.) Iz vel| glavnega stana se danes poroča: Zapadno bojišče. Danes ponoči j vrnili smo pri sladkarni v Soucbezu zop napade z ročnimi granatami. Francozi razstrelili so v pokrajini Troy* (zapadno Craonne) in Perthes (v Cht" p a g n i) brezuspešno nekaj min. Ogenj n»8fce„a ročnih granat jim je preprečil, da se v razffi n. razJ ljenih krajih utrdijo. b V Argonih dovedel je neki nemški naj* do polnega uspeha. Severno-vzhodnof y. Vienne le Chanteau smo FranconW linijo v 1000 metrih širokosti vzei Iz K vjeli smo 1 oficirja in 137 mož, zaplenili i kavkaš strojno puško in 1 metalca min. Jngozapad* Turi B o u Tfi u i 11 e s naskočile so naše čete sovnm bojei nikove visočinske postojanke v širokosti 3 kidajoč metrov in globokOBti 1 kilometra. Visočina 2ini za j (L a F i 11 e M o r t e) je v naši laBti. Neranja z b e nih Francozov vjeli smo 2 581, m (ione in njimi 51 oficirjev. Poleg tega previjala n smo oskrbo 300 do 400 ranjenih sovražnik? t v i h Zaplenili amo 2 pogorska topova, 2 revolverjih ofici topova , 6 strojnih pnšk in mnogo rirnz#OV vjel orožja. Naše čete auniJe so naprej do^ posneli de jank francoske artiljerije ter so napravile 8 sn','° k ražnikovih kanon nerabnih, kateri stojijo z& med obojestranskimi linijami, Neko angleško letalo pri Frezenber^ g .g severno Y p e r n a smo vstrelili doli. t razslt Vzhodno bojišče. Med N j e m e n ojj. napa in V i s 1 o so naše čete v bližini K a 1 v a r ijy^0T , južno Kolna, pri Praszuyszu in jaŠ^e ]c'av M1 a w e nekaj lokalnih uspehov dosegle. -ažnik Južno-vzhodno bojišče. Pri ne^0 ranj ških četah nobene spremembe. ge(j;i g Najvišje armadno vodstvccosi na ažnika. Vjeti francosko-srbski letalni stroj, n poto »Pester Lloyd" poroča: Te dni je prilefr «•?' neki francoski letalni stroj iz Srbije ter je m«tj:n-xic na ogrsko mesto Nea»ala bombe. Naša, arK '.. ljerija in infanterija ga je jela obstreljevati. If * je zadet in na ta način prisiljen, da pride i obrežju Donave doli. Oba letalca sta v j e ti "ru9e Krn. Kakor smo v zadnjih številkah že opetovano poročali, vršili so se v gorovju Krna vroči boji med našimi in italijanskimi pogor-skimi četami, ki so imeli velikanske izgube Italijanov za posledico. Prinašamo tedaj sliko iz te skalnate pokrajine, da si zamorejo naši cenjeni čitatelji težkoče teh gorskih bojev predočiti. Spodaj vidimo koroško mesto Trbiž. sovra Berggruppe a us c/em Kmgelfirgg — 3 liker. srede. 10 se dan ožaj je azven a: igo-zapadM etalni stroj pa z a p 1 e d j e n. Od tega časa se pokaže noben sovražni letalni stroj več na meji. so ponovili svoje brezuspešne napade pri Krasniku. K.-B. Dnnaj, 10. jnlija. Uradno razglašajo: Položaj na roškem bojišča je v celem ne- iremenjen. Severno od Krssnika so Rusi svoje brez- pešne napade preteklo noč še enkrat ponovili. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. i nega šef« nI. o n i h.) Iz veli Izgube Rusov ob Dnjestru. Pester Lloyd" poroča z dne 10. julija: Bosi imeli so ob fronti v Bnkovini in ob regn D n j e s t r a pri napadih zadnjih dnij ko t e ž k e izgube, da so se obrnili na ratro-ogrsko armadno vodstvo s prošnjo za emirje v svrbo pokopavanja tisočih pred ašo žico ležečih padlih Basov. Dovolilo se jitn ponoči zi • 4,nrno prem;rje pri tej priložnosti se je šele '" ihko spoznalo, kako ogromne izgube so Oživeli Kaši pri svojih nasko- , r °rJ° •"■ P" 'enm Je 08*al napad sovražnika vedno (v Oba-™ ;enj v razs' ški napaM shodno a a n c o s k] ;i vzeli z n s p e š e n. Vsled avstro ogrskega artilje-Bga ognja bili so Rusi še bolj zmedeni; šli D8 raznih krajih več kilometrov od Dnjestro-a nazaj. Veliki ruski poraz na Kavkazu. Iz Konstantinopla poročajo : Boji lenili emB kavkaški fronti, ki so končali zmagovito ozapadno iTnrke dne 22. janija z grozovitim bliž-te sovrai m bojem na jako važni strategični točki in iti 3 kilo rladajoči, močno ntrjeni visočinski liniji, so DČina 285 bai za potek nadaljnih operacij, liitka je kon-^eranje l z begom Rusov, ki so pustili svoje jI, mei ione in veliko množino drugega vojnega ma-prevzel ijala nazaj. 3000 Rnsov je ostalo rražnikoi svolverskl i d raze do poa !le 8 Sdf »jijo zd: jzenberg meno) v a r i j in južno] le. Pri neu jdstvo. I Oj. i prileten je metali aša artiJ ivati. BiH pride ob J v j e t a j vi h ali ranjenih, med njimi več iih oficirjev. Turki so tudi mnogo neranjenih iv vjeli. Vjetniki so večinoma slabotni, ne- j dečki, ki se jih je po njih izpovedbi »\i\o k vojskovanju in ki se nočejo več boriti. Turško uradno poročilo. K.-B. K on stan t i no pel, 9. julija. Glavni ■azglaša: Na kavkaški fronti je bil krvavo napad, ki ga je izvršil močni oddelek sov- jkov, v varstvo svoje, na levem krilu se umi-kavalerije. Pri tem smo vjeli par mož; nik je imel več kakor 100 mrtvih in ravno o ranjenih. Naša kavalerija zasleduje Base. Bahruso bili odbiti sovražni napadalni ii na desnem krila s težkimi izgubami za žnika. V Sneškem prekepn se je prejšnji potopila iz neznanega vzroka neka velika ter povzročila ustavitev plovbe. Na Evfratu je vršil boj, v katerem je bila neka sovražna jniška ladja težko poškodovana, tako da so iorali odpeljati. drugem julijskem tednu so vjeli Nemci 1798 Francozov. K.-B. Berolin, 10. jnlija. Uradno razglašajo: V našem artiljerijskem ognju so se pone- trije francoski napadi pri Bandesaptu. Sro-zapadno od Beau Sejour smo jurišali bniran francoski jarek. V Pretrskem gozdu smo ]li sunek ter tako popravili svoje nove po- 4 julija smo vjeli v bojih med Maaso pCozIo 1798 sovražnikov ter ugrabili 3 topove, :ojnih pnšk in 18 metalcev min. Vrhovno armadno povelje. kvadratnih kilometrov sovražne zemlje v naših in nemških rokah. List BMoldova" objavlja za romunsko jav-[ članek, v katerem ji hoče zaradi laži o iz-enih zmagah naših sovražnikov oči odpreti. 1 mesečni krvavi vojni sta Avstrija in zasedli 8krat toliko sovražne zemlje asi v Galiciji. Ti dve državi imate 000 kvadratnih kilometrov s o v-zemlje zasedene, medtem ko sovražniki naše zemlje le 12.000 kvadrat- nih kilometrov. Francozi zasedli so v EIsasu okoli 1000 kvadratnih kilometrov. Nemci pa imajo v Belgiji zasedenih 28.300 kvadratnih kilometrov; vsa Belgija ima le 29 000 kvadratnih kilometrov, tako, da jih je le 700 v njeni posesti. Na Francoskem je 10 departementov popolnoma ali deloma v nemški roki. Ti merijo 25 000 kvadratnih kilometrov. V Belgiji in na Francoskem imajo Nemci 53.000 kvadratnih kilometrov zasedenih. — Kje so torej zmagovalci? „Amalfi." Kakor znano, potopil je neki avstrijski podmorski čoln v severni Adriji italijansko pancersko križarko „Amalfi0. Italijansko uradno poročilo ne pove ničesar, koliko mornarjev je pri temu svojo smrt našlo. Neka brzojavka lista „Secola" iz Benetk pa poroča, da je bilo od parnika „Amalfi" 500 mož rešenih. Ker je sknpno moštvo parnika znašalo 900 mož, se torej lahko računi, da jih je 400 utonilo. To je na vsak način hud udarec za italijansko mornarico! Italijanska vzhodna obal. Listi poročajo iz zasebnih virov: Od a v-stro-ogr8ke mornarice z večkratnim obstreljevanjem italijanske obali prizadeta škoda je mnogo večja, nego se je najprvo mislilo. List „Italia" pravi, da je škode za v e č k o t 220 milijonov lir. Poročajo, da so avstrijski pomorski topovi več bogato napolnjenih arze-nalov in pristanišč popolnoma uničili. Naši vojaki vsiljujejo na laško zemljo. Posebni poročevalec nK6lnische Zeitung" poroča iz italijanskega bojišča: Medtem ko se na Velikem P a 1 u pozicijski boj razvija, ki n e dopušča Italijanom nobenega upanja, stojijo Avstrijci zapadno na italijanski zemlji. S pogumnim napadom zavzeli eoMonte Pecalpe, ki obvladuje C r e*g o n e - p r e 1 a z. Od nas zasedena sovražna pokrajina od 10 do 12 kvadratnih kilometrov se stalno povečuje in trdno drži. Brezuspešni naskoki italijanskih bataljonov. K.-B. Dunaj, 10. julija. Uradno razglašajo: Na primorski fronti je v splošnem trajal mir. Sovražni napadalni poskus pri Zdraviščini smo odbili. V koroškem obmejnem pogorju se ni pripetilo ničesar. Na tirolski fronti smo ustavili italijanski napad severo vzhodno od sedla Kreuzberg. Na Coldilana je navalilo predvčerajšnjim popoldne več sovražnih bataljonov. Ogenj enega naših zborov jih je prisilil, da so se morali vrniti. Včeraj dopoldne nas je poskusil neki bataljon znova napasti. Pričeli smo ga obstreljevati šele, ko se nam je popolnoma približal: imel je velike izgube ter je moral istotako nazaj. Vrli strelci udejstvujejo svojo podjetnost v uspešnih bojih, ki se odigravajo v najtežavnejšem visokem gorovjn. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Mi nimamo nobenih izgub na morju. K.-B. Dunaj, J2. julija. Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: Inozemski listi prinesli so opetovano poročila o izgubah ladij naše vojne mornarice vsled sovražnikovih napadov. Mora se vsled tega po informacijah od mero-dajne strani pribiti, da c. in k. mornarica v boju z Italijo doslej ni imela prav nobene izgube in da so tudi v inozemskih listih opetovano prinesena poročila o poškodovanja naših podmorskih čolnov popolnoma neresnična. Italijani izgubili 80.000 mož. Iz^ L n g a n a se poroča : Italijanski list »Tribuna" poroča, da so Italijani v bojih ob Soči izgubili doslej 80.000 mož. • (To je pač velikansko število! Značilno je, da priznavajo zdaj že italijanski listi sami velikanske svoje izgube. Op. ured.) Avstrijski letalec nad Korminom. „Secolo" poroča, daje prišel neki av-stro-ogrski letalec nad Kormin; vkljab temu da so ga močno obstreljevali, vrgel je dve bombi. Potem je letalec nepoškodovan zopet odbitel. Francozi vojne trudni. „Neue Freie Presse" poroča iz Londona čez Haag: Na Francoskem odigrali so se važni dogodki, ki so pomembni za potek vojne. Predsednik republike P o i n c a r e nastopil je pred par dnevi potovanje na fronto. Vrnil se je pa mnogo hitreje v Pariz, kakor je to nameraval. Prebivalstvo in vojaki na Francoskem napravili so namreč demonstracije proti nadaljevanju vojne. Vesti iz Francoske poročajo o brezdvomnih znakih povečujoče se vojne n tr u-j 6e o s t i. Prebivalstvo in armada ne marata drage zimske vojne. K tema pride nezadovoljnost o preslabem nastopanja Angležev, katero zaostaja mnogo za pričakovanjem in obljubami. Tudi angleški in francoski generalni štab nista edina. Ti prepiri, ki niso tajni ostali, vplivajo na spravni položaj. Porazi Basov v Galiciji in njih nazadovanje iz te dežele napravili so na Francoskem najglobljejši vtis. Na padlih, ranjenih in bolauih izgubi Francoska vsak mesec v e Č tot 200.000 mož. Napad Angležev pri Ypresu odbit. K.-B. Berolin, 11. julija. Uradno razglašajo: Ponovni poskus Angležev severno od Ypresa «e polastiti naših pozicij ob kanalu se je ponesrečil. Sovražnik je imel znatne izgube. Francoski ogenj je zahteval v zadnjih dneh Med prebivalstvom mesta Ligvin 40 žrtev, 10 jih je abitih. Med Ailly in Apremont so nas Francozi brezuspešno napadli z ročnimi granatami. Boj v visokem gorovju. Boj z izdajalsko Italijo se razvija zdaj večinoma v skalnatem viiokem gorovju, deloma colo v večnem snegu. Naša slika kaže avstrijski oddelek strojnih pušk v skalnatem ozemlju Krna, kjer smo doslej same lepe uspehe dosegli. 'duscheMcsch/nerrgeweJTrsbfeiVi/ny i/nffrn V Pretrskem gozdu se je razbil z Ijntim artilerijskim ognjem pripravljen napad; sovražnik je imel silne izgube. Napad na nemško pozicijo, vzhodno in jugovzhodno od Sondernacha (jugo-zapadno od Mun-stera) je bil odbit. Vrhovno armad no vodstvo. Kapitulacija nemških čet v Nemški južno-zahodni Afriki. K.-B. London, 10. julija. Reuterjev posebni poročevalec poroča iz Kapstadta: Botha je zahteval, da se morajo Nemci vdati do 9. julija ob 5. uri popoludne, drugače bo pričel z napadom. Nemci so uvideli, da ni upanja, da bi ušli in so vsled tega sprejeli ultimatum. Po pogojih kapitulacije bodo častniki aktivnih čet obdržali orožje; morejo si izbrati proti častni besedi bivališče pod gotovimi omejitvami. Ostali vjetniki bodo internirani v krajih, ki jim jih odkaže Unija. Rezervisti vseh činov morajo oddati svoje orožje, izpolniti parolni formular ter se morejo potem zopet podati v svoja bivališča, da vrše svoj navadni posel. (Renterjevo poročilo dokazuje, da se je kapitulacija izvršila pod zelo častnimi pogoji proti neprimerno številnejši angleški moči. Pripomba Wolffovega urada). Peter Carp. Kakor znano, trudijo se naši sovražniki že mesece sem, da bi z raznimi obljubami tudi Rumunijo na svojo stran spravili. Doslej so se ti poskusi ponesrečili. Najbolje zavrnil je naše sovražnike list »Moldova". Dotični članek je spisal izdajatelj tega lista, bivši rumunski mi- GS> PeterCarp nisterski predsednik Peter Carp, katerega sliko danes prinašamo. V članku zahteva pisec od Rumunije, da naj nastopi proti Rusiji, ker je zdaj po zavzetju Lemberga za to najboljša priložnost. Vera v roško moč je po zadnjih porazih v Galiciji razrušena tudi med ru-muDskimi politiki. Upajmo, da bodejo imela Carpova stremljenja zaželjeni uspeh. Bitka pri Gorici. Vojni poročevalec „Berliner Tageblatta" Leonhard Adelt, je poslal svojemu listu naslednji opis bitke pri Gorici. Soška meja, 7. julija 1915. Italijani stoje v svoji drugi ofenzivi, ki je drugačna kakor je bila prva: Svojo artiljerijo so koncentrirali v šest skupin, od katerih obe severni operirata proti Krnu in Plavem, srednji pri Št. Florjanu in Moši proti Podgori in Gorici in južni pri Verzi in ob spodnji Soči proti Dober-dobski planoti. Na Krnu so 1. julija vojaki 8. italijanske divizije, ki je sestavljena iz modenske in salernske brigade, razgibali svoje vsled snega, dežja in mraza ogorele ude v napadu, ki so ga avstrijski granižarji in Ogri krepko odbili. Glavni sunek je naperil sovražnik proti goriškemu mostnemu braniku in proti Doberdobski planoti. Njegova težka artiljerija, ki razpolaga s kalibri do 23 cm, vzame ob tem gotove višine, ki zapirajo pot, pod brzi trajni ogenj, da bi omečila naše postojanke. Bombadiranje je dopoldne najljutejše, opoldne utihne, zvečer se pa zopet začne, ker sveti tedaj solnce našim, četam v obraz in jih ovira. Ravnotako obsipa njegova artiljerija ponoči naše postojanke s šrapneli, da bi motila popravljanje kritij. Boji za Gorico. Predor je pač uspel na dveh točkah, namreč pri Podgori in pri Vertoeljanu. Ni pa uspel odločilni dodatni sunek, ker so Dalmatinci sovražnika pravočasno vrgli zopet ven. Prej ko slej je mesto Gorica v naših rokah in prej ko slej gre ondi vojaško in civilno življenje svojo navadno pot. Močno poškodovane so seveda cerkve in pa hiše v predmestju. Mesto samo po sebi je stra-tegično brez pomena. Važno je le goriško predmestje in obvladujoča je višina Podgora. Oboje je od prvega vojnega dne cilj italijanskih želja,. Toda trde in nepremagljive kakor beton so pesti in srca Dalmatincev, ki stoje tam gori. Z gorskega hrbta pri Št. Ferjanu in od San Lorenca di Mossa, ob železniški progi v Krmin, je metala sovražna artiljerija bombo za bombo na to stran, polomila gozdno drevje, poteptala kritja in tlakala tako-rekoč celo goro z granatami. Dalmatinci so prenašali bombardiranje kakor navadno ploho. Ravno tega dne je zašla italijanska pehota pri Grojni v naše žične ovire. Ljudje so obviseli v zavrat-nem žičnem omrežju in njihovo javkanje je proglašalo rjovenje topov. Pod težkimi izgubami so se ostali zgrnili nazaj, zasledovani z ognjem naših čet. Zjutraj ob 4. uri naslednjega dne se je bombardiranje proti Podgori in Sabotinu iznova začelo in trajalo do 2. ure popoldne. Najtežje granate so prizadejale gori šesttisoč ran; med 7. in 8. uro dopoldne je začela sovražna artiljerija obstreljevati tudi postojanke naših med gorskim pobočjem in mostnim branikom. Sto strelov je bilo namerjenih v kritje ene same stotnije; šestnajst strelov je zadelo polno. Neka sanitetna patrulja je bila zasuta, a so še živo izkopali. Ko so Italijani pet minut pred 2. uro ustavili ogenj, so bili mnenja, da je branilec na višini do zadnjega potolčen. Zvečer so prišli k naskoku na Podgoro. Istočasno je več bataljonov napadlo goriško pred-mostje. Dalmatinci so slišali, kako so italijanski častniki bodrili svoje ljudi: „Zakaj se obotavljate, saj tu gori ni nihče več živ!" Dalmatinci so dobro pazili, da bi Italijanom prezgodaj ne odkrili njihove zmote; tiho so ležali na preži in se niso ganili. Italijani so prišli izza svojih okopov in s peskom napolnjenih vreč in začeli rojiti po pobočju navzgor. Udrli so skozi raztrgane žice v zasuta kritja. V tem trenutku so se zasvetili žarometi, razpraskatale so strojne in navadne puške, eksplodirale so ročne granate. Naši so slišali začudene klice: „Saj niso mrtvi!" Potem je divjal odločilni hoj. Branilcem je ostala zmaga na višini kakor tudi v dolini, kjer se je napad izjalovil že pred našimi ovirami. Vzhajajoče solnce je obsevalo tisočero smrt in tisočero gorje. Po tem izjalovljenem generalnem naskoku je italijanska ofenziva zopet omagala. Prihodnje dopoldne je naša poljska artiljerija z vrsto dobro merjenih šrapnelov pregnala dve italijanski stot-niji, ki sta se ustalili na pokopališču v Ločniku. Težke granate so v zvenečih lokih brzele čez Podgoro in udarjale v postojanke, iz katerih se je bil sovražnik predidočo noč dvignil k napadu. Italijani se niso več upali proti višini, poizku-šeni napad na goriško predmostje je bil brez težave odbit. Vroči boj i za Doberdob sko planoto. Se resnejši in trdovratnejši so bili sovražnikovi poizkusi, da bi prodrl južno krilo naše soške fronte. To južno krilo tvori Doberdobska ali Komenska planota. Njegov zapadni rob v širini 1500 metrov stoji pod neprestanim ognjem. Kljub temu držimo svoje postojanke. Nasprotno so Italijani pri Zagraju udrli v omenjeni ognjeni pas, ne da bi bili mogli ta napredek izkoristiti. Tu pri Zagraju se Soča okrene od planotnega roba, h kateremu je vodil sedaj porušen most. Prvi sovražnikovi poskusi, da bi si priboril prehod čez reko, so se razbili na Mrtvaškem otoku. Ko se je pa posušilo poplavljeno ozemlje med Sočo in planoto, so Italijani južno od Zagraja prekoračili reko in postavili v tamošnjem gozdu svoje gorske topove, ki jih je pa razbil prvi strel c. in kr. artiljerije. Ravno tako sta izginila pod našim artiljerijskem ognjem še dva nadaljna topova. Nasprotno je pa sovražna pehota prodirala ob železniškem nasipu in v gozdu proti Zagraju, kjer je pa zaenkrat ostahiiaskok nt zveze z glavnimi silami na desnem brego izjalovil. 23. junija je nasprotnik nadaljeval pm mestu, me da tudi z glavno silo preide na levi bregteovražnegs posamezno in v skupinah se je od Foljan.popoldansl mikal naprej, ob enem pa pripravljal mctVermeljan' pontonih. C in kr. artiljerija ga je zavrnilateovražnike v njegove meje. Naslednji dan je prineseljanska div nanilo: „Na gradiški cesti se zbirajo ftrzena zc kolone." Napad je izostal, pač pa se je t&nož. Ta : ljuto bombardiranje. Jnžno od Zagraja jt|». armad sovražni bataljon čez soški kanal in žeMbataljon. nasip proti Redipnlji. Ob tem je zašel vtstojanko 1 lastne artiljerije ; moral je nazaj in sedaj pmenili Br: zasačila tudi naša artiljerija. V ostalem BoVse kaj d granate švrkale po prstih italijanske pijomeki črno' ki so z lesovjem krpali most pri Zagrajijanskih t mujeno so izkušali Italijani ponoči popraikorakov, podvojeno pridnostjo. Zjutraj je bil vojni »rečne od do Mrtvaškega otoka zopet gotov. Naši WJtirinajstli so ga popolnoma razbili, ravno tako poislužil kot Naslednji dan je vladal popoln mir. To jaeveronen pa mir pred viharjem. Kajti od 27. do 30.j" 2. ju je trajalo silno bombardiranje, ki je pri3. julija j ljalo generalni naskok tudi na tem jmapad na Odseka. prekoračil Generalni naskok. 7'.1' 8e.je KI se je I Odveč bi bilo opisavati živčni učimkanjem š peklenske godbe, ki je cele dni tulila m^Mnogo, n bom in zemljo in od katere so še daleč v ofa obležal šklepetale šipe v oknih. Živci naših vojaki, 4. je jo prenesli. V noči na 30. junija se je boj z gra generalni naskok na Doberdobsko planoto, tiljerije. in Salandra sta prišla, da bi prisostvovala 13, julija govitemu dnevu, čigar datum jtproBtoru Cadorna že enkrat dokaj prezgodaj določil.lijnrig na • ni imelo biti drugače. Ponoči ob 11. mhovih in jela iz Selc prodirati dva bataljona prdvršil alpii Rocca. Naši so jih sprejeli z ročnimi graufcjjg- a je Italijani so jo brž pobrali nazaj. Ponoči fcenju mo uri je začela prodirati nasprotna divizija :f-je prišlo le nekaj bataljonov. Pastili srni do žičnih ovir in jih tam postrelili. O pr< Zjutraj ob 8. uri sta dva do trije bati napadli goro Kosič "in bili odbiti. PopolA na različnih točkah prešlo več divizij h časnemu naskoku proti planoti. Pri Zagri . P°ro sovražne čete prekoračile reko in istočasno"*^0 *® drle naprej iz Foljana. Pri Redipnlji je jjlavne d< neka druga skupina smolo, da jo je obst***° 8e ! vala lastna artiljerija, kar je našo brambo'eJše ce*" olajšalo. Isto se je pripetilo nekemu iti. skemu majorju, s katerim sem se kasnejP1811^1 '^ znanil kot z vojnim vjetnikom. Z dvema «PlanJša jama je prodiral proti višini Debeli vrh, f adl! Pr sta ostali dve njegovi stotniji v rezervi; »eva, ke je v brzi ogenj naših topov. Njegove rezer » ga pustile na cedilu in ne dovolj tega, je r?a j8rž°č lastna artiljerija obstreljevati njegove f zgrinjajoče se roje" Nato je bil vjet in zuoa °a en stotnik, pet poročnikov in 131 mož. O311 Pndot priliki je bila uplenjena tudi stotuijska nfron na četrte stotnije drugega genadirskega polka. ?m?ž?n' njegovih opazk je vredno zabeležiti: ,r°'' *.r0.n potres", je pripovedoval, „je napravil pri ^aJ veliko škode, a predidoči še veliko več", flororiti n opazka se je glasila: „Naši vojaki za^a*ona * sedaj o vojni premišljevati". !akon> d£ nt Zadnji brezuspešni naskoki fo Planota pada v majhnih, krševitih | proti soški ravnini, ki se ploskovita in me! razprostira med Gradiško in Tržičem. Iti so ležali za nasipi nalašč preplavljenih j*tne pok nasadov. Sedaj pa, ko je bila ravnina zopf ■?, ^ koliko OBUŠena, 80 gazili do ceste, drli p"a»dua cestne zapore in z deskami obdanih kam!,are(jnjka kritij naših poljskih straž ob cestnem ro^tovodje-prodrli do stanovališč v kršju. Na Kosiča iaddesetn pa sovražna rojna črta pred našo glavno !|eBetnika janko omajala ter je bila s kartečami pf.0jaka Dr Ijena, tako da je bila cela gora pokrita z 11 K te v svojem umikanju je potegnila za Babo iane gg j tudi dodatne čete. C. in kr. čete so _ se z vi? vražniku za petami ter niso mirovale, doB^jj^ eno stal zopet onkraj močvirja. 6 izgubil Zvečer so Italijani še enkrat poi^Hodpora s slabotnimi napadi proti višinam vzhodno oij n:jn g, žica in od Zdravščine proti gori Sv. Mih£jer d0j}j Sv. Martinu. Celo noč do dne je rjovela hvalidno italijanska artiljerija proti robu planote. ecen,bra t ostala i bregu eval poi ?i breg I Folj Ijal moB avrnila prinesel hirajo se je pi graja je in žele: ;ašel v [nasKox na ta vroče zaželjeni grič se je iznova jalovil. 400 mrtvih Italijanov je ostalo na ;n, med njimi mnogo ranjenih, katerih radi raznega ognja ni bilo mogoče spraviti. Tudi Jdanski in večerni sunki proti Zdravščini- 'errneljanu bo se končali s težkimi izgubami za •ražnika. Pri Redipulji je udrla neka itali- ika divizija v naše postojanke, a je bila potem na zopet ven, pri čemer je izgubila 1000 Ta 1. julij je bil trd in slaven za c. in armado. Največ je utegnil prestati neki brnski italjon. Ko smo videli, kako je v njihovo po- janko tekom pol ure udarilo 400 granat, so lenili Brnci, da to pač ni čisto nič, da so že se kaj drugega doživeli. Odlikoval se je tudi iki črnovojni bataljon, ki je pustil pet itali- aakih bataljonov, da so se približali na 400 irakov, in jih krotil nato s svojim ognjem do prečne odločitve. Ognjeni krst je prejel ta dan inajstletni prostovoljec Grill, ki je svoj čaB kot mornariški učenec na ladji „Bremen" eronemškega Lloyda. 2. jnlija ponoči in dopoldne bombardiranje. jnlija je sovražnik z močnimi silami ponovil napad na Doberdobsko planoto in pri Redipulji prekoračil soški kanal in železniški nasip. Razni« so je ogorčena borba za naše postojanke. u se je šele ob 10. uri ponoči končala z umiti učinek kaDJem številno veliko močnejšega sovražnika. la med Mnogo, mnogo sto mrtvih in ranjenih Italijanov leč v oa je obležalo po kršju pobočij. vojakoi 4, jnlija ob 4. uri zjutraj je začel sovražnik se je zi fy>j z granatno točo, kateri so sledili sunki ar-moto. K tiljerije. Tudi goriško predmostje so Italijani Dvala zi & julija zopet ljuto bombardirali. V tolminskem prostora je več italijanskih bataljonov poizkusilo jnriS na vzhodne obrežne višine in celo na vr-korih in škrbinah krnske grmade se je ta dan krSil alpinaki napad, ki ga je pripravila artilje-granatajjjj^ a je bil v divjem bajonetnem boju in bo jnoči ob TOnjn moža z možem krvavo odbit. izija; v I i smo ilem so ke pijoi Sagrajn, popra I vojni Naši ko poni . To je 3o 30. ju je pri J ;em um je -ločil.Tol 11. uri proti' a je batalj i'opoldn« izij k ZagrajoJ »časno ji j« ^ a obst: rambo m itali, jasneje ima sti vrh, di ervi; rezervi , je z Dve 11 in z ož. O! ka zasl >lka. D : „Z il pri ■č". D; začei so k i. tih l mofiv Italij ih riž zopet \ drli prj kamen i robo siča no po ai pos z mrl j .bo v ostale' dokle izkusil o od Mihela] ela )te. Ta1 0 preskrbi Tojnih invalidov in njih svojcev. Poročali smo deloma že o postavah, ki se :jo te zadeve. Ponoviti pa hočemo še enkrat [lavne določbe, da bodejo cenjeni čitatelji vedeli, o ae preračuna preskrbnino v zmislu najno- |ejSe cesarske odredbe. Doklada za invalide se ravno po večji ali snjši izgubi delozmožnosti računa. Večja ali jša delozmožnost se pa vpošteva le pri do- di; pri odmeri penzije same se nič ne vpo- t», ker se tam dovoljuje doklado za ranjenost. Doklada znaša za invalidno moštvo neglede Saržo, če se zmanjša pridobitna zmožnost za do 49 odstotkov 60 kron na eno leto ali 5 on na mesec; pri 50 do 100 odstotkih izgube pridobitni zmožnosti na leto 120 kron ali 10 n na en mesec. Ce je invalid popolnoma ne- oslepel, izgubil obe roki ali obe nogi BO kron na leto ali 15 kron na mesec. j dobi torej invalid ? Ce hočemo od-iriti na to vprašanje, moramo navesti določbe ona z dne 27. septembta 1875. Tam pravi da dobi: narednik.......168 K četovodja...... . 144 K naddesetnik......120 K desetnik ....... 96 K prostak........72 K ne pokojnine. Skupaj z državno doklado bo torej znašala nvalidua podpora za nezmožnost 20-49% 50 ednika......228 vodjo . ..... 204 addesetnika.....180 ta......156 ijaka brez šarže . . .132 K tem zneskom se prišteje še doklada za ne 98 kron na leto ali 8 kron na mesec ; . se zviša na 192 K na leto, če je izgubil in-ilid eno roko ali eno nogo, in na 288 K, če je izgubil dva dela telesa ali je oslepel. Državna odpora se pa dovoljuje samo tistim invalidom, njih svojci ne dobivajo nikakršne preskrbine. jer dobivajo svojci preskrbnino, dobivajo samo n^alidno podporo v zmislu zakona z dne 27. erobra 1875, in pa dcklado za rane. -100»/, popolna 288 348 264 324 240 300 216 276 191 252 V zmislu te naredbe, kakor smo že zadnjič poročali, da dobe tudi svojci državne doklade po umrlih ali ubitih vojakih. V zmislu zakona znaša letna penzija vdove narednika 270 kron, 22 50 kron na mesec, četovodje 216 kron, 18'— kron na mesec, naddeset. 180 kron, 15'— kron na mesec, desetnika 144 kron, 12'— kron na moscc, prostaka 108 kron, 9.— kron na mesec, K tej penziji spada še vzgojnina za sirote 48 K, če živi mati, če sirota nima ne očeta ne matere 72 K. V zmislu naredbe z dne 12. junija pa dobe vdova in drugi svojci še posebno državno podporo. Ta znaša za vdovo 120 kron na leto ; za zakonsko ali legitimirano siroto 12 K. Ce je sirota brez staršev, znaša ta podpora 36 kron na leto, če je ena sama sirota, 30 K, če sta dve 24 K za vsako, če so tri in po 18 K, če so Štiri ali več. Nezakonska sirota dobi 60 K na leto, če dobiva mati državno podporo. Ce sirota nima matere, dobiva 108 K, če je samo ena sirota, če sta dve po 102 K, po 96 K, če so tri, če jih je več pa po 90 K. Iz teh vrstic je pač razvidna preskrba naših vojakov, ki jih v vojni zadene nesreča. Pa tudi glede podpore za starše invalidov, za pra-starše in druge svojce, je zadeva s tem pojasnjena ; kajti tudi vsa druga preskrbnina in podpora se odmerja po istih načelih na podlagi postavk, ki smo jih Žfl navedli. Gospodarske. Stanje sadonosnlkov in vinogradov začetkom julija 1915. (Poročilo sadne vnorčevalnice zveze kmet jskih zadrug na Štajerskem.) Po došlih poročilih filijainih vodstev c. k. kmetijske družbe za Štajersko je stanje sadonosnikov in vinogradov sledeče, ako se vzame 1 — jako dobro, 2 = čez sredajo, 3 — srednjo, 4 = pod srednjo, 5 — jako slabo : Jaboljka: Dolina Eanse 3—4, zgornja Murska dolina 3, dolina Marže 3—4, Safen- in Feistriz-dolina 2, dolina Raabe 1—2, (iraška Murska dolina 3, Leib-niška Murska dolina 3, spodnja Murska dolina 4, Dravska dolina 3—4, Savinjska dolina 3—4, Savinska dolina 4. Hruške: Dolina Ennse 3, zgornja Murska dolina 3—4, dolina MUtze 2—3, dolina Safena in Fei-stritze 2, dolina Raabe 2, Graška Murska dolina 3, Leibniška Murska dolina 3, spodnja Murska dolina 4, Dravska dolina 3—4, Savinjska dolina 2—3, Savina dolina 3—4. Slive in češplje; Dolina Ennse 4, zgornja Murska dolina 4, dolina Mtlrce4, Safen-Feistritz-dolina 4, dolina Raabe 4, Graška Murska dolina 4, Leibniška Murska dolina 4, Dravska dolina 4—5, Savinjska dolina 4—5, Savina dolina 3—4. Breskve in marelice: Dolina Ennse 4, zgornja Murska dolina 5, dolina MUrze 4—5, Safen Feistritz-dolina 4—5, dolina Raabe 4^-5, Graška Murska dolina 3—4, Leibniška Murska dolina 4—5, spodnja Murska dolina 3—4, Dravska dolina 4, Savinjska dolina 3—4, Savina dolina 4. Črešnje: Dolina Ennse 3, zgornja Murska dolina 3—4, dolina Murze 2—3, dolina Safena in Feistritz 3, dolina Raabe 3, Graška Murska dolma 2, Leibniška Murska dolina 2, spodnja Murska dolina 2—3, Dravska dolina 3, Savinjska dolina 3, Savina dolina 3. Orehi: Dolina Milrze 3—4, Safen-Feistritz dolina 3—4, dolina Raabe 2—3, Graška Murska dolina 2—3, Leibniška Murska dolina 2—3, spodnja Murska dolina 2, Dravska dolina 2—3, Savina dolina 2—3, Savinjska dolina 2. Vinogradi: Safen-Feistritz-dolina 2, dolina Raabe 1—2, Graška Murska dolina 2. Leibniška Murska dolina 2, spodnja Murska dolina 2, Dravska dolina 2, Savinjska dolina 2—3, Savina dolina 2—3. Izpred sodišča. Fajmošter in klerikalni poslanec - dražileo cen. C. kr. okrajno sodišče v Radgoni je obsodilo klerikalnega državnega poslanca faj-moštra dra, Potzinger zaradi neopravičenega draženja, kar se po domače imenuje oderuštvo z živili, na 50 kron glcbe. Ta fajmošter je namreč svoje žito po pretirani ceni prodajal. Fajmošter dr. Potzinger s to kaznijo ni bil zadovoljen. Pritožil se je na višje sodišče v Gradcu. To sodišče pa mu je prvotno kazen zvišalo na 300 kron globe. Zdaj bode ta krščanski mož menda le zadovoljen! Bazno. Ogrska žetev. Veliko presenečenje prinaša izkaz ogrskega poljedelskega roinisterstva glede pričakovane letošnje žetve. Cenili so žetev po- sebno strogo in ker se žetno delo že izvršuje, ni pričakovati spremembe številk. Gotovo je, da bode pšenična žetev na Ogrskem letos naravnost krasna. Prinesla bode takšni uspeh, kakor se ga je le parkrat doživelo. Pričakuje se namreč, da se bode želo na Ogrskem letos najmanje 46 milijonov meterskih centov pšenice, medtem ko se jih je lansko leto komaj nekaj čez 28Vi milijona meterskih centov želo. Ako se k temu še prišteje žetev iz Hrvatske in Slavonije, potem bodemo pridelali okoli 50 milijonov meterskih centov pšenice. Pri temu je vpoštevati, da bode tudi kakovost letošnje pšenice vsled dobrih vremenskih razmer mnogo boljša nego lanska. Tudi žetev rži prekaša z 129 milijoni meterskih centov ono lanskega leta za 18 milijoni meterskih centov. Prijetno presenečenje je tudi, da zaostaja žetev ječmena le malo za lansko. Tudi žetev ovsa bode ednaka lanski. S tem smo torej lahko prepričanja, da je skrb za kruh in moko nepotrebna. Pričakovati je, da ne bode treba več toliko z boljšo moko šted.ti in da bodejo tudi gotovo od kmetakih pridelkov odvisne industrije svoje delo lahko nadaljevale. Še imamo velike zaloge iz zadnje koruzne žetve in pričakovati je tudi dobro letošnjo žetev tega pridelka. Drogi plod stoji istotako dobro, tako da ne bode krme primanjkovalo. Seveda je vse to pričakovati le tedaj, ako ogrska državna polovica svojega žetnega bogastva ne bode skrivala za špekulantovskimi ključi, marveč ga bode dala tudi drugim deželam brez težav na razpolago. Važna razsodba najvišjega sodišča glede draženja cen. Vrhovno sodišče je izreklo, da je zločinski namen pri draženju cen podan že a tem, če prodajalec zahteva cene, ki so v primeri z proizvajalnimi sredstvi očividno previsoke. Vseeno je, če je kupec zadovoljen z zahtevano ceno, zakaj v tem oziru ne gre za varstvo posameznega kupca, ampak za varstvo splošnih interesov. Javnost bo to razsodbo pozdravila, ker vsakdo, kdor izrablja v sedanjih težkih časih stisko ljudstva, zasluži strogo kazen. Cene Sladkorju. Posamezni špekulaotje strašijo ljudi še vedno s tem, da bodejo v kratkem cene sladkorju poskočile. Opozarjamo torej še enkrat, da prihaja iz Dunaja sledeče uradno poročilo: Vladi se je posrečilo vprašanje sladkorja rešiti v toliko, da so rafinerije znatni znižale svoje zahteve glede cen. Po porabi domačega kontigenta, ki bo zadoščal še do konca julija, bo znašala cena kilogramu sladkorja 1 krono in ta cena mora ostati brezpogojno neiz prem enjena do 1. oktobra 1916. Tudi nov sladkor se ima primerno zaznamovati, da se onemogoči nepoštene manipulacije s starim sladkorjem. List „DomaČin" v Ljubljani je začasa vojne ponehal izhajati. 10 Sinov V vojski. V Špitaliču pri Kamnika živi posestnica vdova Alojzija Drolz. Ima 10 sinov, ki go vsi v vojni. Od dveh sinov, ki sta služila pri 7. lovskem bataljonu, že od jeseni ni nobene vesti Proces V Sofiji. Na Silvestrov večer se je vršil v sofijskem meščanskem kazinu od bolgarskih umetnikov prirejen ples. V sijajno družbo je priletela proti polnoči bomba, ki je ubila 4 osebe in jih mnogo ranila, Med ubitimi sta bo nahajala hčerka vojnega ministra generala F v č e v a in sin generalštabnega šefa B o j a d ž i-j e v a. Atentat je izzval v celi Bolgariji veli' kansko razburjenje. Bilo je jasno, da izvira is političnih motivov ia domnevalo se je, da so atentat povzročili Srbi ali Rusi, da se maščujejo nad bolgarskimi državniki, ki so bili z mini-sterskim predsednikom Radoslavovom na čela na plesu. Policijska preiskava je imela kmala uspeh. Aretirali so 7 oseb, po večini Makedoncev, katerim je načeloval referent pri najvišjem bolgarskem računskem dvoru Vincenc P. Ana-stasov. Kmalu se je dognalo, da je to prava atentatorska organizacija, katere glavni voditelji so bili Anastasov, neki Giorgij Ilijev ter Kristo Gergijev, dva mlada postopača. Organizaciji je pripadal tudi sin sofijskega odvetnika Dobrino-viča. Na inicijativo tega zadnjega poskusili so najprvo starega Dobrinoviča umoriti. Pozneje je pripravil Anastasov atentat v sofijskem kazina in obljubil svojim pomagačem 10.000 levov nagrade. Zaupal jim je, da hoče doseči padec so- danje vlade. Posle češ da bo prevzel potem Ge-nadijev, Anastasov pa postane mestni poveljnik. V teku preiskave pa se je tudi dokazalo, da je pripravljala ta tolpa žf od 1. 1911 sem atentat na kralja Ferdinanda. Upala je, da dobi za ta atentat od Srbije sli Rusije denar. Izvršil se ta atentat ni. Preiskava je tadi dognala, da je bil Anastasov velik prijatelj prejšnega ministerskega predsednika Genadijeva, ki mu je dajal denarja in je bil vodja Rasom prijazne stranke. Sofijsko vojno sodišče je obsodilo Aoastasova in Sautova na smrtno kazen, ostale zarotnike. pa na ječo od 4 do 20 let. Istočasno je sodišč« pričelo pre iskavo preti ministru. Genadijeva, ki je tuli že aretiran. Govori se nadaje, da je tudi angleški poslanik Box-Lonside v to morilsko zaroto zapleten in je bil valed tega tudi že iz Sofije odpoklican. Mater ustrelil. Nadučitelja Tschauko v SpodDJem Ljublju se je zgodila velika nesreča. Njegov sin si je hotel v velikem razburjenju življenje vzeti. Oče mu je to preprečil. Ko se je hotel po kratkem čatu zopet ustreliti, poskusila mu je mati orežje iz roke vzeti. Pri temu se je revolver sprožil; kroglja zadela je nesrečno mater v vrat, tako da se je takoj mrtva na tla zgrudila. Odprava takozvanih kmečkih praznikov. C. in kr. vojno ministerstvo se je opozorilo, da naj nastopi proti zdrževanju dela ob takozvanih kmečkih praznikih, ker se z istimi izgubi okrog 40 do 50 delavnikov na leto in se poostri že itak skrajno žagajoče pomanjkanje kmečkih delavskih moči. Kot „kmečki prazniki", veljajo kakor znano, nekdanji prazniki, ki so se odpravili leta 1771, ko je Klemen XIV. skrčil cerkvene praznike (na število 16), med ljudstvom pa Še pod tem imenom in pod označilom ,odpravljeni prazniki" (z applicatio pro populo) še naprej obstojajo. Dasiravno ni zdrževanje od hlapčevskih del statuiraco niti s cerkvenimi niti z državnimi predpisi in torej pogoji za normativno odredbo niso dani, bi bilo vendar potrebno, da se s ponkom vpliva na ljadstvo v zgoraj omenjenem smisla. Politične oblasti se torej vsled odloka c. kr. ministerstva za bogočastje in nk z dne 10. junija t. L, št. 11 857, povabijo, da 8 pomočjo občinskih uradov in sicer na primeren način ukrenejo, kar bi bilo primerno. R. k. župnišča dobijo navodila potom ordinarijatov. Varstvo v vojni obdelovanih zemljišč 1 »Nordd. aflg. Zeitung" piše: Na stavbnih zemljiščih in •pustinjah, ki so jih obdelala, različna občeko-ristna društva in odbori s krompirjem in vsakovrstno zelenjavo, poganjajo sedaj prvo zeleno listje in bilke Žalibog ovira trajno suho vreme rast rastlin. Tem bolj je sedaj opomin na mesta, da se naj za varstvo hrane prebivalstva v vojnem času obdelana zemljišča naj ne pohodijo, ampak po možnosti prizanašajo. Na nekaterih mestih so večje združene površine v njih varstvo z ograjami in z'cami obdane. To dragoceno sredstvo se pa ne more povsod vporabljati, zlasti tamkaj ne, kjer gre za začasno poljedelsko rabo neobdelanih polj. Iz mnogih občin prihajajo vprašanja, da robe obdelanih zemljišč pohodijo in mlade setve poškodujejo ne samo nevedni otroci ampak tudi odrasli ljudje pri in da na obdelanih zemljiščih na oglu novih cest, v okrajšavo pota v sredi obdelanega polja napravijo na najbrezobzirnejši način steze. V šolah in doma pri atariših bi se naj mladina poučila o visoki vrednosti v vojni obdelanih zemljišč in se posvarila, da ne sme po njih hoditi. Odraslim pa naj velja opomin, da z lahkomiselnim in nemarnim poteptanjem zemljišč, na katerih se je z velikim trudom in z mnogimi stroški nasadil krompir in zelenjava, grešijo zoper domoljubno mišljenje! Ne glede na to, da je poteptanje takih zemljišč policijsko prepovedano in kaznjivo — v tem čssn, ko nam žagajo sovražniki od vseh strani, bi moral pač vsak na to misliti, da je vsaka ped ob vojni obdelane zemlje sedaj sveta zemlja! Oddaja trnastih Žic. Za vojne namene se potrebujejo vse v zasebni oskrbi se nahajajoče in rabljene ostene žice. Izkušnja na vojnih po-zoriščih (tndi v manj kultivirani deželi je pokazala, da se morejo z odvzetjem ograj dobiti velike zaloge ostenih žic. V osteni žici imamo posebno važno vojno pomožno sredstvo, ki hrambo poviša in pomaga napade sovražnika oteževati in njihove izgube povečati. Ker se to i blago ne dobi v mali trgovini, se opominjajo | vsi posestniki zalog, da isti kar najhitreje naznanijo vojaškemu stavbnemu oddelku Gradec I. Imenovan stavbni oddelek je pripravljen, ponu-dene ostene žice nakupiti za ceno 5—7 v za meter. Dolžnost vsakega domoljnbno mislečega državljana je, da prepusti te zaloge, ker gre vendar za dosego cilja, podpirati po možnosti premago naših sovražnikov. Določitev cen žitja. Kakor znano, je oblast s posebno cesarsko postavo zaplenila letošnjo žetev. Dodatno k tema se uradno poroča : Cene, ki bodejo veljale do žetve 1. 1916, znašajo: za pšenico......34 kron , rž........28 kron „ ječmen (za pivovarne) 28 kron „ „ (za krmo) . . 26 kron „ oves.......26 kron Cene za setev določenega žitja uredile se bodo s posebno odredbo. Ako se izroči pšenico pred 16. septembrom 1915, rž pred 16. avgustom 1915 ali oves pred 1. oktobrom 1915, dobi cena še dodatek. Ta dodatek znaša za meterski cent: pri pšenici do 3 L. julija 4 krone, do 15. avgusta 3 krone, do 31. avgusta 2 kroni, do 15. septembra 1 krono ; pri rži do 31. julija 2 kroni, do 15. avgusta 1 krono; pri ovsa do 30. septembra 1 krono. Ta cena vsebuje tudi stroške za naloženje in transport do najbližnje železniške postaje, nadalje stroške mlina in zaloge. ■— Pšenica in rž ne smeta vsebovati več kot 2% „besatza" (onečiščenja). Za vsak nadaljni procent odtegne se od cene 30 vinarjev. Ta odredba stopi takoj v veljavo. S tem, da se daje na ceno dodatke, se hoče to doseči, da kmetje čimpreje svoje žitje zmlatijo. Prebivalstva se lahko zagotovi, da bodejo cene za izdelovanje kraha določene moke mnogo nižje. Z največjo strogostjo se bode preprečilo prestopke teb močnih cen. V par tednih se moke tadi ne bode več mešalo. Dobili bodemo v par tednih nezme-šano moko in s tem tndi boljši kruh. 5 Sinov v vojni Gospa L a d i n e g v Vaze-niči ima 6 sinov. Dva sta se borila v Galiciji in se zdravita zdaj doma. Eden prišel je od srbskega bojišča, četrti stoji v Poli pri trdnjavski artiljeriji, peti je pri marsehkompaniji v Frohn-leitenn in šesti pride zdaj k naboru. Tatovi. Lovski paznik W. S k r i v a n e k pri Konjicah vjel je v graščinskem gozdu hlapca Martina Tomšič ia Franca Bučar, ki sta kradla les in divjačino. Moral ju je s puško prisiliti, da sta ukradene stvari izročila. V Melnitz dolini na Koroškem divjala je huda nevihta, Skoda, prizadeta po toči. je precejšna. Pri posestniku L i p u na Bubenbergu ubila je strela par volov vrednih 2000 kron. Pisma V Bosno Vsa zasebna pisma v Bosno se morajo oddati odprta, ker jih drugače pošta ne pošilja naprej. Nemški konzulat, ki je bil začasno prestavljen v Ljubljano, se je zopet preselil v Trst. Iz politične službe na Štajerskem. Namestnik je poklical koncipista Rih. Koropec v Brežicah v službovanje pri namestniji v Gradcu. Prestavljen je koncipist dr..F. Fina iz Celja v Murau, konceptni praktikant Fr. S c h o r n pa iz Murzzuschlaga v Brežice. Imenovan je poštni oficijant Joh. Pnnti-g a m v Mariboru za poštarja v Mislinju. Odlikovana sta s srebrno hrabrostno rae-dajlo četovodja Franc Golograne in pijonir Andrej Premelč, oba pri pijonirskem ba-tajlonu št. 3. Vlom. V Artičah pri Brežicah so neznani zlikovci vdrli 10. t. m. ponoči v Dernačovp hišo, kjer je trgovina in pošta. Slučajno se je trgovka zbudila in opazila enega od peterih tatov, ki je gotovo na straži stal. Ob njegovih klicih in strelih so zločinci pobegnili. Odnesli niso še nič, napravili pa precej škode. Trgovka je enega izmed njih tudi s strelom ranila. Umrl je v Gradcu stolni dekan mariborski g. Jakob Kavčič, dolgoletni profesor na gimnaziji. N. p. v m.! Preveč žita. Glasom poročil iz Rumunije je tamkaj letošnja žetev izvrstna. Žita je toliko v deželi, da ne vedo kam ž njim, ker imajo povsod še ogromne zaloge iz lanskega munske železnice še vedno ne dajo razpolago, tako da se pridelka prav malo ii pu8j uniČU Novejše vesti pravijo, da je odredila ranfl vlada že vse potrebno, da omogoči čimizik „Az Est" eksport. Po drugih vesteh pa to ni resnifjejo nazad> Veliki požari na Nemškem. Na it9 z a 1 o g barju pri Oanabuicku je izbruhnil velik Hiskem Doslej je zgorelo več kot 200.000 centov; . R .. ' Tadi med Wittichenaa in Zeisholzenn je $' TT8'^' barje goreti. Požar se vedno bolj širi in jelD a'x v 8*" gel že državno cesto Draždane Hoyersweidiine uničijo Milchalken so morali izprazniti. Tadi vas/ilnih želes ring je ogrožena. Popolnoma uničeni so 1 gozdovi samostana Morgenstern. V Arnsbeig Westfalskem je požar uničil starodavni samq Marienfeld z desetimi poslopji. N —..................-;-— Listi pori ,■ Sanafonj lta že v i Bolni napljntih Htla&£ti83Q*i$taiers' pri JohM uspešni boji, pri katerih smo ^ 11 oficirjev in 550 mož. Italijansko bojišče. rino in Na platoju Doberdo živahni t|(, pj povski ogenj. Poskusili so tufeznami razne infanterijske napade, bili pa povsod pod težkimi izgubaij zavrnjeni. * Ptuju, skakoi kop: č. ure < H| Nemško poročilo. Število vjetih Francozov v Al gonih se je zvišalo na 68 oficirj in 3.668 mož. Pri Souchezu smo en sovraži ~ letalni stroj s streljanjem zažgali^ g pri Lietardu enega doli vstreM V raznih bojih na vzhodne?"euiš< bojišču so Nemci čez 3.000 ^^\ze,n I vjeli. . .2£ I 5ES?L_/ d! d si teda tlo naroč- ajbolj p Jško Ijnd- Rusi uničujejo pri svojem begu vse vasi. ta Est" poroča : Zadnje straže Rusov, ki nazadovanje raskih čet, uničujejo aloge in naprave na Rusko-oljskem. Prebivalce teh vssi pošiljajo v no- ja leta. vagonov aalo izv) rumui m izdatni resnično.I la slik sntov šotB • ., . tDje Knsije, vasi same p«, požigajo. Žito na in je dos ''i" a" T skladiščih zažigajo ali ga pa na drage sweide. Vi S06 uničijo. Prebivalstvo prevažajo v mnogo- vas Dol irilnih železniških vlakih v Rasijo. ni so ta isberga n i samoatai Nemci pred Osowiecom? Listi poročajo iz Kopenbagena, da je nemška nta že v neposredni bližini rnske trdnjave o w i e c. 7 - Ruski vstali. K.-B. poroča: Vojno sodišče je več stavbe-delavcev in neko Čehinjo (avstrijsko držav-ko!) v Petersburgu obtožilo, ker so bili člani »šnje socijalno-revolucijske stranke, trije ob-raci so bili oproščeni, ostali pa na ječo od let obsojeni. | osebe, ki zapuščajo Rusijo, se na meji brzojave B5e. Govori se namreč, da hočejo ruski re- spodarek jojonarji na Balkanu neko tajno zborovanje i Prav"p^jti, na katerem bodejo o veliki vstaji na prijatel o >če, vsei i razšir- ijerca' i. našega zunanjega ministra na Ameriko. Avstro-ogrski zunanji minister izdal je na co Združenih držav Severne Amerike posebno i, ki se obrača proti temu, da pošilja ariia skupnim našim sovraž-om vojna in Življenska sred-a, medtem ko so nam in Nemčiji popolnoma lit. S tem je stopila naša vlada zopet na Nemčije, ki ima v tem ozfru že daljša »janja z Ameriko. Upati je, da bode Amerika tnala, kako krivično je njeno stališče. Iiati se mora pomagati. Tudi v dragih časih zamore se z i denarjem osvežujočo domačo pijačo vlivati, s tem da si upravi. 100 litrov domače pijače zamore vsakdo lahko ti. Substance z navodilom stanejo 4 K 60 h fraruto po jo pri Johanu Grolich, Brno St. 636 (Moravska). Ta domača osteti brez da bi opijanila in delozmožnost človeka »manj-* ni to« tudi ili so| barail Mladeniči! iite svoje navdušenje za ceBarja in irino in stopite v vrste k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strel-r Ptuju, rotovž, I. nadstr. ludska kopelj mestnega ^k \ kopališča v Ptuju. r Ar-rirjevj ražnij gali; j -elili.1 Inem Aisov Čas za kopanjei ob delavnikih od 18.1 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od I ^H12. do 1. ure zaprU); ub nedeljah in l praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. I ^mB *- kopelj l vročim mrakom, paro 'iHj nBrausebadu z rjuho K —• 70 Jčenee :en nemščine in slovenščine se takoj sprejme pri izenz Leposclia, Ptuj trgovina z železnino. 307 Komi strogo soliden, z dobro šolsko izobrazbo in obeh deželnih jezikov zmožen se takoj sprejme pri g. Hans Toplak, trgovina z mešanim blagom, Juršince. m 1 par prsnega gešira z vajeti se proda. — Vprašanja na g. Hans Toplak, Juršince pri 312 Ptuju. En učenec in ena učenka obeh deželnih jezikov zmožna, se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom, Ludvvig Krautsdorfer, Sv. Duh pri Poličanah. su korazu, kašo, ajdo kupuje Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. m Potrebujem: enega postiljona in enega konjsk. hlapca; vzamem tudi oženjene; dobita stanovanje. F. Schosteritsch, trgovina z mešanim blagom, Št. Vid pri Ptuju. 321 Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali, pošten in priden, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Ferd. A. G o 11 o b, sv. Trojica Slov. gor. 323 Štajerski voziček dobro ohranjen, se poceni proda. Vpogle-dati je pri Blaschitz, Ptuj, živinsko sejmišče. 321 Učenec iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom F. Schosteritsch, Št. Vid pri Ptuju. 320 Sprejmem marljivega, treznega hlapca k enema konju. — Imam dobro ohranjeni močen VOZ za tir na prodaj. Alois Kukowetz V Ptuju, Obere Dran- gasse 26 322 Učenec z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme pri gosp. Joti. Zvvikl, trgovina z mešanim blagom, Hajdin pri Ptuju. 319 I Zahtevajte 1 v vseh trgovinah in trafikah 1 („Štajerc"-Schweden.) 1 se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme v tovarni za usnje (Lederfabrik) Paul Pirich v Ptuju. 100 lit. domače pijače! osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi (roški sam napraviti, V" zalogi so: ananas, jaholjka, grenadine, maline. muškat-hrnške, pfeferminc, poatoranče. waldmeistrr, višnje. Vsak neuspeh izključen.Ta domača pijača se pije lahko poleti hladaa, pozimi pa vroča namesto ruma ali zganja. Sn»vi z natančnim navodilom stanejo i K rO h franko po povzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti. 316 Johann Grolich, lil. Brno Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarsk« hii« postavljena je parna žaga vsakomur n v porabo. ■ Vsakomur se le« hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa am« tudi x*m oblati, vrtati, spahati i. t. d. iz najboljših vegetabilij sestavljanj posebej preparirani čaj, sa kot domače sredstvo zoper obolenje živcev I uspehom rabi. Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospešuje prebavo. Edino pristen se dobi ta čaj pri e. ii kr. dvora, in nadvojvodu, komorsemu dobavatelji T-oli-ULS Bittn.er lekarnar Reichenau, Nižje-Avstrijsko. im Ta čaj nGanglionalu se na vsako pošto posije proti vpo- šiljatvi 3 kron poštnine prosto; pri povzetju se cena zviša za 35 vinarjev. preskrbi hitro proti gotovemu naprej-plačilu in povrnitvi troškov od Šali ne Bad Aussee Jetty Lostak, Bad Aussee, Gartengasse. 317 Opravilna štev. E 479/15 in poziv k napovedbi. Na predlog zahtevajoče stranke Andreja in. Jere Potočnik, po«, v Štukih, po dr. Ivanu Fer-mevc, odv. v Ptuju bo dne 10. avgusta 1915 predp. ob 9. uri, pri tem sodišču, v izbi št. 2 na podstavi ob" enem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin ; Zemljiška knjiga Novavas p. p, vi. št. 2, označba nepremičnin: 2 hiši (št. 2 in št. 36) z 2 gospodarskima poslopjema, paša, vinograd, njive, sadonosnik in gozd v skupni izmeri 2 ha, 86 a, 95 m2. Ceniloa vrednost 3386 K 66 h, najmanjši ponudek 3591 K 10 h. Pod najmanjšim ponudkem se ne prodaje. Ces. kr. okrajna sodnija Ptuj odd. IV. dne 3. julija 1915. 318 "I ozdravijo (na Hrvatskem) pojasnila in revmatizem prospekt se odd—SL in skrnino. Btvorjene od 20. aprila naprej. 1PI 55661�6322 95 PatriotiČen kine in oficijelni znaki ces. in kr. vojnega ministerstva na Dunaju. St. 131. Oflc. ornarumonl I št 132. Oflo. državni križ St. 183. Oflo. avitrljako-krli c. in k. »ojneK-i mi- ( c. in k. vojnega minister- ogrskl-turjki ma«. c. in It. niitcrstva.....2 K | Biva........3 K vojnega ministersiva 2 K Št. 145 St. 146. št. 1*4. Oflo. Ul*tm\ prstan Št. 150. Pravi srebrni . Št. 166. Oflo. vojni prstan c. in k. vojnega minister- prstan, one. crno-rumeni ,,Zlato dal lemia železo" st\a........I K kri*, poilacen . . . 3 K ' v srebro vdelan K 7*— rebro vdelan St. 151. lati kot mansetni I St. 167. V 14-karotno 3 K gumbi.......3 K J slasto vdelan K 9'- in tlato vdelan St. 152. Isti k»t uhani 5 K 1 K 12'—. 6 K in 12 K Ko kravatne igle . . 2 K j Kot mera ladontuje papirnat odreiek. Posije se proti vpotiljatvi doti č nega tneska in 50 vin. sa poStnino; poftilja se tudi na bojišče od: I. izvozna tvrdka vojnih ur za armado Maks Bohnel Dunaj, Margaretenstrassa 27/51. Ilustrovani cenik zastonj. 262 Vinogradniki! Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronosperol Bakrena galica (Kupfervi-triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le 166 Perocid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. — — — — i---------------------------------— - -— (Iohnnng- and Dienstvermittlung) M m službe, učence, stanovanja in posestva T PtlljU izvršuje •M Trste pasretUvanja najhitreje. fstasaaja 'm jjmjuuila v mastni stražnici -roum'- 5 vinarjev Blane dopisnica, s katero zamorele zahtevati moj glavni cenik t 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 89 c. io kr. dvorni lifenurt, BRCX it. 780 (ČeSko). BSS*- Prave nikel-iepne-ure K 4?0, 5-—. V srebru K 8*0, 9 60, niklasta budilnica K 290, ura-kuka vica K 7-86, ura na pendelj K 9 — . Razpoailjatev po povzetju izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Brata Slawitsch v Ptuju Umisisliti ii h|iriim:ii prl»or«6ata izvrstne Jivaln« stroj« Tiahnuackinen) po sledeči ceni: Singer A ročna muina K 60'— Singer A .... K 60-— 70--Durko»ji-Singw . K 70-— 90-— Dtrkopp-Ringscbiff za šivilj. .......K180-- Bttrkopp-Zentralbobkin ta šivilj«.....K 1*0'— BOrkopp-Ringichirf u kroj«.......K «0 - •ttrkopp-Zentralbobbin mit vmftaUuu-m Obirteil, Luxosamstattung..............1160'—180 — Mrkopp-Zvlindar-Klaitik >• etvtjari. ...... K160—180'— g"«™ *.....,.........• .1.'.. .KliO-- Kinerra C a« krojač« in Sevljarj« ...,,,... K160'— leve C za kroja&e ia čevljarje......... K 90— Bali (Bestandteila) za vsakovrstn« stroj«. — Najine cene so nil]« kakor povsod in i« po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prosimo, da M naj vsak zaupno do nas obrn«, k«r solidno«! |i u tistim znana, kitari laaaj« ■aiiie «4 ias. C«»ik knialsiM. »prej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. si. Wasserdichte Wagenplaehen Vododržne vozne plahte K 20— K 25-- K 30- 8 m 8'/, * m dolge Wasserdichte Pterdedecken — VododTžDe koijske odeje rujave 190 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočala Slawltsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom, 2*3 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam sa giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1'20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi iK 160 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K I"—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. *9 3C.ay.a 50% cenejša I Amerikanska štedilna kava, velearomatična, datoa in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11'-! tanko po povzetju. Vi klgr. veleprima najfine;i Čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, 490, eksport kaij in čaja Galanta. in slovenskega jezilj v govoru in pisavi zmožnega, sprejme takoj j j t g Josef Lorber, Laško (Tuffer). jrm : fenz ■ «•______1_! __Y______ elik* se pri dobrem ravnanju in dobrem plačilu sprejn:DJet pri Kari Hartl eb, umetni mlin, Heimschuh be h, Leibnitz. i Ro Pet Jako fina Niklasta Roskop(-ura, 86 urno kolesje ... K 4'10 Štev. 705. Niklasta anket-Roskopf-ura, ki teSe v kamenjih..........K 6-90 Štev. 698. Niklasta cilinder-remontoar ... K 5'50 Štev. 860. Sreb. ploica paricer-verižica 60 gr. K T— » » » . SO „ K 5— u - » , 15 „ K 2'70 Niklasta pancer-veriiica..........K 1'— Srebrni privesek (podkev) ........ K —•90 Štev. 600. Najfinejša prima radij.ura (prava nikelanker-remontoar, pravo Švicarsko kolesje, tekoče v kamenjih, s prima radij-svetočo cifernico in kazalci), jako natanko regulirana K £40 ^^^^^ oru zanesljiva, lepa in res cena je vendar le' ura od H. Suttner-ja v Ljubljan!cecn' štev. 701. Štev. 189. H-karatni zlati prstan s kamen. K 7'80|acij Prstan iz novega ilata s kam. K 380 Štev. 1589. 1*-karatni zlati uhani z lepimi VSe kamenji...........K 6'- ... Štev. 1679. Srebrni uhani z lepimi kam. K --SOOtltl Štev. 1203. Niklastabudilnica, dobro anker- -• • K 3KUJIU IluZpOSIIjuIcV švote. Za kar ne dopade^ "dena-BR,, nazaj llSlll Krasni cenikz naT08;irar°ie inrfnni dobiti, naj se zahteva zastonj in Irani luMUlIj od renomirane krščanske svetovne taxpt Siljalnice Lastna fabrika ur v Švici. Svetovna znamka „lKOtt. H. Suttner •■-• Ljubljani št 701. Največja svetovna eksportna hiša boljših ur. Glavni zastop fabrike ur „Zenith" 580361 6300