ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
URADNI LIST
ZVEZEK VI
St. 21 - 1. avgusta 1953
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika britsko - ameriških sil, S. T. O.
La Ediloriala Libraria S. p. A.. Triesto - 1953
URADNI LIST Z. V. U
1., 11. in 21. vsakega mesca (v januarju izide samo 11. in 21. januarja, v decembru pa tudi 31. decembra).
Izdaja „bis“ (zasebnopravni inserati) 1. in 15. vsakega mesca, en zvezek 60 lir.
Ekonomat conskega predsedništva, palača prefekture, II. nadstr., soba št. 60, dnevno od 10. ure do 12. ure.
STALNE NAROČBE: samo šestmesečno, sprejemajo se pri Ravateljstvu za pravne zadeve v
palači za javna dela, via del Teatro Romano št. 17, soba št. 10, pritličje.
a)	za izdajo v vseh treh jezikih, vezano skupaj.................. 3240 lir
b)	za izdajo v enem jeziku, angleškem, italijanskem ali
slovenskem ................................................... 1080 lir
c^za en izvod številke „bis“ (zasebnopravni inserati) v
italijanščini ali slovenščini ................................ 720 lir
Plačilo s poštno nakaznico ali bančnim čekom na naslov: Uradni list Z.V.U., Prefektura Trst.
INSERATI:	morajo biti spisani na kolkovanem papirju za 32 lir ali, če so po zakonu
oproščeni kolkovine, na papirju, ki služi za kolkovani papir.
Cena Inseratov: 7 lir za vsako besedo ali številko, ne števši ločila. Plačuje se z bančnim čekom na naslov : Uradni list Z.V.U., Prefektura Trst.
Oddajanje inseratov: pri Ravnateljstvu za pravne zadeve Z.V.U. v palači za javna dela, via del Teatro Romano št. 17, pritličje, soba št. 10 Tel. 83-33, 78-88, int. 76. Dnevno od 9. do 12.30 in od 15. do 17. ure razen v sredo in soboto popoldne.
PRIPOMBA: Inserati se morajo predložiti pet dni pred dnevom ko izide Uradni list, za obvestila o sklicanju občnih zborov zadostujejo pa trije delavni dnevi.
V pritožbah ali povpraševanj ih o inseratih se mora vedno navesti številka inse-rata, ki odgovarja številki pobotnice.
Uredništvo Uradnega lista: Sedež Z.V.U., soba št. 196. Telefon : 29701, 29794 int. 110; dnevno od 9. do 12.30 in od 15. do 17. me razen v sredo in soboto popoldne.
IZIDE:
CENA:
PRODAJA:
Dopisi na:
Ravnateljstvo za pravne zadeve, urad Uradnega lista, Z.V.U., Trst.
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št. 101
DAVČNE OLAJŠAVE ZA ZDRUŽITVE, KONCENTRACIJE IN PREOSNOVE TRGOVSKIH
DRUŽB
Ker sodim, da je priporočljivo izdati posebne davčne predpise za olajšanje združitve in preo-snove trgovskih družb ter za koncentracije trgovskih podjetij v primerih, kjer obstojajo za to razlogi javne koristi, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR JOHN WIN TER TON, KCMO, GB, GBE, generalni major, poveljnik cone,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Pravne listine o združitvi ali o preosnovi trgovskih družb vseh vrst kakor tudi pravne listine o vnešenju trgovskega podjetja, čeprav pripada posamezniku, z vso njegovo imovino, tudi nepremično, z aktivi (vštevši tudi uvedenost in drobo ime tvrdke) ter pasivi vseh vrst ali z delom te imovine v trgovsko družbo katerekoli vrste, ki že obstoja ali ki naj se ustanovi, se smejo obdavčiti z registrsko in hipotekarno takso v stalni izmeri 100 lir, če jim Zavezniška vojaška uprava prizna to davčno ugodnost tako, kakor določa člen V.
V primeru združitve, ki se izvrši v smislu tega člena, se tako trgovska družba kot njeni družabniki ne obdavčijo z nobeno vrsto pridobninskega davka, vendar se mora plačati davek, ki je bil na dan sklepa o združitvi že dokončno odmerjen.
ČLEN II
Predpis prvega odstavka prejšnjega člena se sme uporabiti tudi za koncentracije družbenih podjetij, ki se izvršijo tako, da se vnesejo aktiva v trgovske družbe, ki že obstojajo ali ki se na novo ustanovijo, čeprav se v posledici takega vnešenja aktiv zmanjša predmet vnašajoče trgovske družbe zaradi tega, ker se v zvezi s tem dotična gospodarska dejavnost v celoti ali deloma prenese na drugo trgovsko družbo.
ČLEN III
Stalna registrska taksa velja tudi za zvišanje glavnice, ki se sklene zato, da se olajša združitev, preosnova ali koncentracija podjetij ali trgovskih družb, kakor tudi za zvišanje glavnice zaradi vnešenja kakršnihkoli aktiv, tudi nepremične imovine, ki se izvrši v namenu sanacije ali ureditve teh podjetij ali trgovskih družb.
ČLEN IV
Cenitev, omenjena v členu 1343 državljanskega zakonika, za vnose v naravi, ki se izvršijo v členu I in II, v pogledu obdavčenja ni potrebna.
Davčne olajšave po tem ukazu se priznajo z ukrepom načelnika oddelka za finance za tiste združitve, preosnove, koncentracije, vnose aktiv in zvišanja glavnice, ki se kslenejo po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo in o katerih izreče ravnateljstvo za finance in gospodarstvo s svojo odločbo, da so v javnem interesu.
Člen vi
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 18. julija 1953.
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja
Ref. : LDIAI53I114	poveljnika cone
Ukaz št. 102
PREDPISI 0 VALORIZACIJI ŽIVLJENJSKIH RENT V DENARJU
Ker sodim, da je priporočljivo izdati predpise za valorizacijo življenjskih rent v denarju, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KOMG, CB, GBE, generalni major, poveljnik cone
UKAZUJEM:
Člen i
Življenske rente v denarju, ki so bile ustanovljene v času od 31. decembra 1945 pri prenosu nepremičnin s pravnim poslom med živimi ali v posledici smrti, se morajo na zahtevo koristnikov valorizirati šestnajstkratno, in to pod pogoji, določenimi v naslednjih členih.
ČLEN II
Koristnik ima pravico na valorizacijo pod pogojem, če rentni dolžnik nepremičnin ali zapuščinske imovine, na katero se nanaša življenjska renta, ni prodal pred L januarjem 1946.
Če je bila ta imovina le deloma prodana, se mora izvršiti valorizacija v razmerju z imovino, ki je ostala v lasti rentnega dolžnika.
Člen iii
Povišek, predviden v členu I, rajame vsak drug povišek, ki je bil morda dogovorjen med strankama, ter se računa od prvega roka za plačilo rente, ki sledi koristnikovi zahtevi.
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu ter v skladu z že izdanim upravnimi navodil učinkuje od 17. marca 1953 dalje.
V Trstu, dne 24. julija 1953.
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja
Ref. : J.DjA 53,60	poveljnika cone
Ukaz št. 103
TARIFA DRŽAVNEGA ARHIVA - SPREMEMBA UKAZA ŠT. 315/1947
Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti tarifo državnega arhiva v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMG, GB, OBE, generalni major, poveljnik cone,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Odstavek 1 — Preglednica arhivskih pristojbin, priložena k ukazu št. 315 z dne 4. februarja 1947, se nadomesti s preglednico, ki je priložena temu ukazu kot priloga „A“.
Odstavek 2 — Priloga A, omenjena v prejšnjem odstavku, je položena pri Ravnateljstvu za pravne zadeve Zavezniške vojaške uprave in pri državnem arhivu v Trstu, kjer je na vpogled vsem prizadetim.
Člen ii
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 24. julija 1953.
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja
Ref.: LDIAl53jioi	poveljnika cone
DRŽAVNE ZNAČKE 0 PLAČANEM DAVKU NA PROIZVODNJO OD VINSKEGA ŽGANJA
Ker sodim, da je priporočljivo uvesti posebne značke v dokaz plačanega davka na proizvodnjo od vinskega zganja, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KGMG, GB, CBE, generalni major, poveljnik
cone,
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Državne značke iz kovinskih ploščic ali iz papirja, ki morajo biti pritrjene na posode z likerji ali čistim špiritom v oblikah, določenih z ukazom št. 128 z dne 27. junija 1949, se delijo na naslednjih sedem vrst, in sicer za posode z vsebino :
a) do	0.100	litra
b)	0.250	litra
c)	0.500	litra
d)	0.750	litra
e)	1	liter
f)	1.500	litra
9)	2	litra
Člen ii
Za posode, ki ne držijo več kot dva litra pristnega vinskega žganja, se uvaja posebna kovinska značka.
Ta značka se pravtako deli na sedem vrst, omenjenih v členu I, in mora vsebovati namesto besede „spiriti“ besede „acquavite di vino“ v skladu z vzorcem, položenim pri tehničnem uradu za davek na proizvodnjo, ter se uporablja :
a) pri nedozorelem vinskem žganju v anodični oranžnordeči barvi;
6 ) pri vinskem žganju, ki je zorelo več kot eno leto in ne nad tri leta v anodični modri barvi ;
c) pri vinskem žganju, ki je zorelo nad tri leta, v anodični zlatorumeni barvi.
Namesto kovinskih značk, omenjenih v to&i a), b) in c) tega člena, sme finančna uprava dostaviti prizadetim podjetjem značke iz filigranskega papirja v skladu z vzorcem, položenim pri tehničnem uradu za davek na proizvodnjo, ki morajo imeti natisnjene naslednje besede :
a) „acquavite di vino“ pri nedozorelih žganjih
6 ) „acquavite di vino invecchiata da uno a tre anni“
c) „acquavite di vino invecchiata più di tre anni“.
Za žgane pijače iz sadja, žitaric, sladkornega trsa in grozdja mora finančna uprava dobaviti, izdelovalna podjetja pa uporabiti značke iz filigranskega papirja z natisnjenim imenom žganja, za katerega se značka sme uporabiti.
ČLEN III
Posode, naštete pod točko 6), c), d), e), f), g), člena I, morajo dejansko vsebovatitoliko hidratov, kot to odgovarja količini, navedeni na državni znački.
Posode za vzorce sinejo imeti manjšo prostornino in vsebino kot 0.100 litra. Če vsebina ne presega štiri centilitre, se smejo posode staviti v promet brez državne značke.
Dopustna je razlika največ 3% pod količino hidratov, navedeno na etiketi in na državni znački in največ 5% nad prostornino posod, naštetih v členu I.
ČLEN IV
Cena kovinske ali papirnate državne značke se določi na 5 lir za značke pri posodah do 0.250 litra in na 10 lir za značke pri večjih posodah. Ti ceni se pri kovinskih barvanih značkah zvišata za eno liro.
Zvišane cene po prejšnjem odstavku bodo veljale za značke, ki jih uradi dostavijo tvrdkam, ki opravljajo vstekleničnje, od 4. maja 1953 dalje.
ČLEN V
Dokler finančna uprava ne bo razdeljevala novih značk, predvidenih v tem ukazu, smejo podjetja uporabljati značke, ki so bile v rabi na dan 4. maja 1953.
Tovarne in tvrdke, ki opravljajo vstekleničenje, smejo uporabljati posode, ki so bile v rabi na dan 4. maja 1953 in ki imajo drugačno prostornino kot so prostornine, ki jih določa ta ukaz, in sicer za likerja do 30. oktobra 1954 in za špirite do 30. oktobra 1953.
Preprodajalci smejo držati in prodajati likerje in špirit v posodah, predpisanih v prejšnjem odstavku, ter likerje in špirit, ki so obstojali na dan 4. maja 1953 in ki so bili spravljeni v steklenice po prejšnjih predpisih, vse dotlej, dokler se ne izčrpa zaloga.
ČLEN VI
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 24. julija 1953
Ref. : LD/A/53/105
Ukaz št. 105
DOLOČITEV VREDNOSTI BOMBAŽA V IZDELANIH PROIZVODIH, IZVOŽENIH V
PRVEM POLLETJU 1953
Ker sodim, da je priporočljivo določiti vrednosti bombaža v izdelanih proizvodih, izvoženih v prvem polletju ig53, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KOMO, GB, CBE, generalni major, poveljnik cone,
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T. J. W. WINTERTON
generalnega majorja poveljnika cone
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Zaradi povračila davščin v smislu člena IX ukaza št. 274 z dne 3. julija 1948 se vrednosti količine bombaža, razvidna iz potrdila o izvozu, pri izdelanih proizvodih, ki so bili izvoženi v času od 1. januarja do 30. junija 1953, določi naslednje :
surov bombaž ........................................... 584 lir za kg
regeneriran bombaž ..................................... 90 lir za kg
Č-EN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 21. julija 1953.
H.R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja
Ref.: LDIAI53I111	poveljnika cone
Ukaz št. 106
DOLOČITEV NOVEGA ROKA ZA NADOMESTITEV TABLIC ZA VOZILA Z ŽIVALSKO
VPREGO
Ker sodim, da je priporočjivo določiti nov rok za nadomestitev tablic za vozila z iilvasko vprego v smislu ukaza št. igs z dne 22. decembra 1952, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KOMO, GB, OBE, generalni major, poveljnik cone>
UKAZUJEM:
ÖLEN I
Rok sa nadomestitev tablio za vozila z živalsko vprego, omenjen v členu III ukaza št. 195 z dne 22. decmbre 1952 se s tem določi do 31. decembra 1953.
ÖLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, učinkuje pa od 1. aprila
1953.
V Trstu, dne 27. julija 1953
Ref.: LDIAl53fio3
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja poveljnika cone
POVPREČNE MEZDE DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI MLATVI V SEZONI 1953
Ker sodim, da je priporočljivo določiti dnevne povprečne mezde za delavce, zaposlene pri mlatvi iitaric v sezoni 1953» ki naj služijo za podlago odmere odškodnine v primeru poklicnih nezgod, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR JOHN MVINTERTON, KCMO, GB, GBE, generalni major, poveljnik cone,
UKAZUJEM:
ČLEN I
V smislu člena 40 kr. odi. z dne 17. avgusta 1953 št. 1765 so odobri naslednja lestvica dnevnih povprečnih mezd delavcev, zaposlenih pri mlatvi žitaric v sezoni 1953 :
1)	strojnik pri parnih lokomobilah 1.160 lir
2)	kuriač pri parnih lokomibilah 950 lir
3)	strojnik pri eksplozivnih ali električnih motorjih 1.160 lir
4)	nekoncesijonirani strojnik pri eksplozivnih ali električnih motorjih 1.000 lir
5)	pomočnik strojnika ali kurjača 950 lir
6)	vlagatelj v mlatilnico 895 lir
7)	stiskač in nakladalec slame, zrnja, delavec pri sitih ih podobno 840 lir
8)	pomagači (moški) 740 lir
9)	pomagači (žene) 630 lir
10)	pomagači pod 18 let stari 580 lir
ČLEN II
Odstavek 1 — V smislu čl. 39 kr. odi. z dne 17. avgusta 1935 št. 1765 znaša temeljna mezda, ki služi za podlago odmere odškodnine v primeru začasne delanezmožnosti, 300/360 zgornjih povprečnih mezd.
Letna temeljna mezda, ki služi za podlago odmere rente v primeru trajne delanezmožnosti ter rente za preživele družinske člane, velja za enako 300-kratnemu znesku gornjih povprečnih mezd. Predpis tretjega odstavka zgoraj omenjenega člena 39 ostane nespremenjen.
Odstavek 2 — Te mezde vključujejo tudi obroke hrane, ki jih delavci morda prejemajo od svojih delodajalcev.
ČLEN III
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V Trstu, dne 27. julija 1953.
Ref.: LDIA/53I108
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja poveljnika cone
NOVI PREDPISI O KOLKOVNIH PRISTOJBINAH
Ker sodim, da je priporočljivo izdati nove predpise o kolkovnih pristojbinah, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, SIR B. M. McFADYEN, generalni major, namestnik poveljnika cone,
UKAZUJEM:
DEL I
PREDMET IN VRSTE KOLKOVNE DAVŠČINE IN NAČIN POBIRANJA
ÖLEN I
Kolkovna davščina se mora plačati od papirja, na katerem so sestavljene zasebnopravne in upravne listine, sodne in izvensodne, ter od listin, registrov, tiskovin in narisov, naštetih v tarifi priloga A k temu ukazu.
V	smislu tega ukaza velja za papir katerakoli snov, ki služi za sestavo ali reprodukcijo spisov in narisov, ki naj veljajo za uradne spise ali listine.
ÖLEN II
Za zapise in spise, naštete v delu I tarife, velja davčna obveznost od vsega začetka, za spise, naštete v delu II tarife pa le v primeru uporabe.
V	smislu tega ukaza velja za uporabo zapisov in spisov, tiskovin in registrov :
1)	če se predložijo v civilno-pravdnem postopanju pred rednimi ali posebnimi sodišči, ter v upravno-sodnem postopanju
2)	če se predložijo registrskemu uradu zaradi registracije
3)	če se vnesejo v uradne zapise.
Če gre za zapise in spise iz inozemstva, ki bi bili v tuzemstvu od vsega začetka podvrženi kolkovanju, velja poleg zgoraj naštetih primerov za uporabo, če se predložijo javnemu uradu ali če se kakorkoli uveljavijo v tuzemstvu, čeprav le med zasebniki.
V	inozemstvu izstavljene menice in drugi trgovski vrednostni papirji se uporabijo razen v primerih, navedenih v drugem odstavku, če se v tuzemstvu predložijo v plačilo, izročijo, prenesejo, kvitirajo, akceptirajo, žirirajo, podpišejo zaradi poroštva ali na drug način poslovno uporabijo.
Papirji o rentah, delnice, obveznice in drugi podobni vrednostni papirji, ki so jih izstavile inozemske države, pokrajine in občine ali trgovske družbe in druge ustanove, ki imajo svoj sedež v inozemstvu, se razen v primerih, navedenih v drugem in tretjem odstavku, uporabijo vselej, kadar se na kakršenkoli način prenesejo ali so predmet pravnega opravila v tuzemstvu, ali če se navedejo v javnih ali zasebnih zapisih ali listinah, razen v inventarjih.
Kolkovne pristojbine so stalne, postopne in sorazmerne ali proporčne.
Stalna kolkovna pristojbina je enotna za vse zapise in listine določene vrste ter je zanjo merodajen le značaj teh listin ; praviloma se plača za vsako posamezno polo.
Postopna kolkovna pristojbina se ravna bodisi po stopnjah lestvice, sestavljene z ozirom na vrednost ali na druga svojstva zapisa ali listine, ali pa po obsegu papirja.
Proporčna kolkovna pristojbina je izražena v stalnem odstotku vrednosti obdavčljivega predmeta.
Člen iv
Kolkovna pristojbina se v skladu z določbami pri posameznih postavkah tarife plačuje na tri načine :
1)	na redni način: z uporabo posebnega filigranskega in kolkovanega papirja, omenjenega v členu V ;
2)	na izredni način :
a)	s prilepljenjem kolkov
b)	7. uporabo zaznamka o kolkovanju
c)	z uporabo kovnega pečatnika ;
3)	v gotovini: s tem, da se plača kokovina pri registrskem uradu ali pri drugih za to pooblaščenih uradih, ne da bi se prilepil kolek ali napravil zaznamek o kolkovanju.
ČLEN V
Kolkovani papir je filigranski (ima vodeno znamenje), ter ima za vsako vrsto vtisnjen znesek kolkovine.
Papir za menice in druge trgovske vrednostne papirje je 105 mm visok in 250 mm širok. Papir za druge zapise in spise je pri vseh polah visok 307 mm, širok 425 mm ter na vsaki strani vodoravno in navpično začrtan s 25 črtami ter z robom ene četrtine na desni in ene osmine na levi.
Oddelek za finance mora določiti obliko, vrednost in druge značilnosti kolkovnega papirja, kolkov, navadnih kovinskih pečatnikov ter posebnega pečatnika za kolkovanje inozemskih vrednostnih papirjev.
ČLEN VI
Pri listinah, ki so podvržene kolkovanju le v primeru uporabe, se plača tista kolkovna pristojbina, ki velja v trenutku uporabe.
Zapisi in listine, ki so bili sestavljeni na navadnem papirju v smislu tega ukaza ter njegovih prilog, se morajo kolkovati na izredni način, če se hočejo uporabiti za drugi kot prvotni namen.
V	smislu tega ukaza ter priložene tarife velja za redno pobotnico vsaka pismena izjava» čeprav je le v obliki zaznambe ali natisnjena z žigom ter ni podpisana, ki je bila izstavljena zaradi popolne ali delne ugasnitve denarne obveznosti, ter vsaka izjava ali priznanje o izvršenem plačilu iz kateregakoli naslova, in to v denarju ali se plačilnim sredstvom, ki nadomešča denar.
Za redne pobotnice ne veljajo tiste pobotnice, ki se nanašajo na ugasnitev obveznosti iz poprejšnjih pismenih pogodb, podvrženi registraciji v strogo določenem roku, ali obveznosti iz sodnih ukrepov, razen pobotnice o plodovih, najemninah, zakupninah in podobno, pobotnice, ki se nanašajo na borzne pogodbe, podvržene posebni taksi, ali na menice in druge trgovske vrednostne papirje.
ČLEN VIII
Ce gre za pravne posle z državo ali z ustanovami, ki so v davčnem oziru izenačene z državo, zadene kolkovna obveznost samo drugo stranko neglede na morebiten drugačni dogovor.
ČLEN IX
V	pogledu obdavčenja so neveljavni dogovori, ki kakorkoli nasprotujejo predpisom tega ukaza, tako tudi dogovor, da mora plačati davščfino in denarno kazen zaradi kršitve oni, ki ni plačal davščine ali ki je povzročil uporabo nepravilno kolkovane listine.
DEL II
PRAVILA ZA POBIRANJE KOLKOVNIH PRISTOJBIN, PLAČLJIVIH NA REDNI NAČIN
ČLEN X
Na kolkovanem papirju, omenjenem v tretjem odstavku člena V, se ne sme pisati preko robov ali preko črt. Posamezna čita ne sme vsebovati več kot 28 zlogov, pri čemer se smejo zlogi na črtah iste pole med Seboj izravnati.
Pri zapisih in listinah, pri katerih se uporablja tisk, litografija in drugi podobni načini mehanične reprodukcije, še sme vkljub predpisu prejšnjega odstavka pisati preko roba, vendar se ne sme prekoračiti 28 zlogov v vsaki vrsti ter na celi poli ne sme biti več -kot 100 vrst.
Poleg tega se smejo staviti na rob numeracije, podpisi in zaznambe, ki jih predpisujejo ali dovoljujejo zakoni ali pravilniki.
ČLEN XI
Prepovedano je :
1)	pisati ali staviti žige ali druge pečate na kolek na kolkovanem papirju;
2)	uporabiti kakršenkoli kolkovani papir, ki kaže spremembe v kolku, v vodenem znamenju ali v merah.
Pri zapisih in listinah, kjer se mora po tarifi uporabiti le kolkovani papir, je prepovedano :
1)	uporabiti papir, na katerem je kovinski žig ali kolkovna znamka, razen v kolikor določa člen XIV;
2)	kakorkoli odpraviti pomanjkljivost kolkovanega papirja, razen v primerih, ki jih ta ukaz izrecno predvideva.
DEL III
PRAVILA ZA POBIRANJE KOLKOVNIH PRISTOJBIN, PLAČLJIVIH NA IZREDNI NAČIN
ČLEN XIII
Pri zapisih in listinah, ki so podvrženi kolkovanju od vsega začetka in kjer se mora pla" čati kolkovna pristojbina na izredni način, se mora to zgoditi, predno se stavi kakršenkoli podpis» čeprav prečrtan ali drugače spremenjen. Pri registrih, repertorijih, knjigah in knjižicah, pod-podvržonih kolko vanju od vsega začetka, se mora pobrati kolko vina, predno se karkoli piše.
Predpis prejšnjega odstavka ne velja za dokončne ali začasne delnice in obveznice, kjer je podpis natisnjen.
ČLEN XIV
Za nekatere kategorije zapisov in listin istega davkoplačevalca sme oddelek za finance ali po njegovem nalogu finančna intendanca na predlog prizadete stranke dovoliti, da se plača kolkovna pristojbina na izredni način tudi v tistih primerih, kjer je predvidena samo uporaba kolkovanega papirja.
To dovoljenje sme dati tudi registrski urad, če gre za zapise ali kategorije zapisov javnih upravnih ustanov.
ČLEN XV
Če tarifa ne določa drugače, morajo prilepiti in razveljaviti kolke registrski urad ali pa same stranke.
Zaznamek o kolkovanju in kovinski žig o kolkovanju mora staviti registrski urad.
ČLEN XVI
V primerih, kjer plačevanje kolkovne pristojbine na izredni način nadomešča ali se alternativno uporablja za redni način, veljajo v členu X določene omejitve o skupnem številu vrstic in zlogov na posamezni poli.
Predpis prejšnjega odstavka ne velja za repertorije, registre, knjige, knjižice ter za kopije uslužbenskih listov, ki jih izstavljajo javne upravne ustanove.
Pri zapisih in listinah, kjer se sme kolkovna pristojbina plačati v kolkih, veljajo za stavljanje in za uničenje kolkov naslednja pravila :
A)	če kolke uniči registrski urad, se smejo staviti kjerkoli na poli ter se morajo uničiti s kolei darskim žigom registrskega urada. Na registrih z matico in odrezkom se morajo kolek-pritrditi na vsakem odrezku v bližini črte, ki loči odrezek od matice, tako da pride žig deloma tudi na matico ;
B)	če stranke same uničijo kolke na zapisih ali listinah, kjer so podpisi, se morajo kolki prilepiti na kraju zapisa ali listine ter uničiti tako, da je vsaj eden s črnilom ali kopirnim svinčnikom napisani podpis deloma na vsakem posameznem kolku in deloma na poli. Če zapis ali listina nima nobenega podpisa, se smejo kolki prilepiti kjerkoli na poli in uničiti tako, da se nanje napiše datum ali natisne s perforacijo, z žigom z mastnim ali kopirnim črnilom, in to deloma na poli in deloma na kolku.
Pri zapisih ali listinah, obstoječih iz več pol, od katerih se po tarifi mora vsaka kolkovati, se morajo kolki prilepiti na začetku prve strani vsake posamezne pole razen pri zadnji poli, kjer se morajo kolki prilepiti na kraju zapisa ali listine in uničiti tako, kakor določa prejšnji odstavek.
Če zapis sestavi državni, pokrajinski ali občinski urad ali če se sestavi pred temi uradi, se smejo kolki prilepiti kjerkoli na poli ter uničiti tudi z uradnim žigom brez datuma.
ČLEN XVIII
Pri zapisih in listinah iz inozemstva, ki morajo biti kolkovani pred uporabo, se morajo kolki nalepiti na prvi strani vsake pole ter uničiti s koledarskim žigom ali s tem, da se nanje napiše ali vtisne datum tako, kakor določa pododstavek B prejšnjega člena.
ČLEN XIX
Prepovedano je :
1)	pisati na odtisu rednega ali posebnega kovinskega žiga
2)	pisati čez kolek, razen za to, da se uniči v primerih in na način, predviden v tem ukazu
3)	prilepiti kolek, ki ni cel ali ki je sestavljen iz delov enega ali več kolkov, ter prilepiti kolke s sledovi prejšnje uporabe
4)	prilepiti in razveljaviti kolke drugje in drugače kot prepisamo.
DEL IV
SKUPNA PRAVILA ZA POBIRANJE KOLKOVNIH PRISTOJBIN, PLAČLJIVIH NA REDNI
IN NA IZREDNI NAČIN
ČLEN XX
Prepovedano je sestaviti na eni in isti poli, kolkovani kot original ali kot prepis, dva ali več različnih zapisov, za katere je predpisana le uporaba kolkovanega papirja.
Pola, ki je že služila za zapis ali listino, čeprav vsebuje le naslov ali začetek, ne more več služiti za drug zapis.
Vkljub določbi prvega odstavka sn ejo biti napisane na isti kolkovani poli, tako da se plača kolkovina v kolkih :
a)	n o foni alne pobotnice za delno ali celotno plačilo terjatve, vsebovane v zasebni zadolžnici tor za letna plačila vseh vrst, napisane na kraju listine o pravne naslovu terjatve
b)	neforrr alne pobotnice za celotno ali delno plačilo ene same terjatve, vsebovane v uradni listini, v sodbi ali v drugem sodnem sklepu ali za dotična letna plačila vsake vrste.
Kjer ne gre za prin er po prvem odstavku in se zato smejo vpisati za zapisom na kolko-vanem papirju še drugi zapisi, se mora za vsakega plačati kolkovna pristojbina, predpisana zanj v tarifi , razen za vpise v registre, ki so podvrženi kolkovanju za vsako polo.
ČLEN XXI
Vkljub predpisu prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena smejo biti napisani na enem in istem kolkovanem papirju, toda z upoštevanjem predpisov člena X :
1)	inventarji, zapisniki o ustnem razpravljanju in drugi spisi, ki se opravljajo na več sejah
2)	odobritve na zapisih, na katere se nanašajo
3)	sprejem pooblastila na zapisu, ki vsebuje pooblastilo
4)	izjave o potrditvi vsebine zapisa ter izjave soglasja z izvirnikom, ki se stavijo na kako listino ali prepis
5)	sprejem cesije terjatve po dolžniku, napisan na zapisu o cesiji
6)	zaznambe sprememb in nasprotnih izjav v ženitnih pogodbah, napisane na teh pogodbah ali njihovih prepisih
7)	izjave o vdovstvu, napisane na potrdilu, da je neka oseba živa
8)	potrdila o vknjižbi, vpisu in zaznambi, napisana na dotičnih vlogah, duplikati vlog za zemljiškoknjižne vknjižbe in njih obnove, napisane na kopiji Zadolžnice.
9)	kopije vknjižb, sprememb in vpisov, ki tvorijo en sam izvleček ali potrdilo o stanju, ter zadevni dodatki ali spremembe, čeprav se izvleček ali potrdilo tiče več oseb ; v tem zadnjem primeru veljajo predpisi pripombe k čl. 41 a) tarife
10)	potrdila prokuratorjev davčnih uradov, napisana na katastrskih izvlečkih v dokaz višine davka od tam navedenih nepremičnin, ter izjave o izvršenih spremembah v katastru, napisane na zadevnih listinah
*1) izvlečki, ki jih izstavijo javni uradniki iz registrov svojih uradov, če se tičejo ene same osebe ali pa več o.;cb, ki so skupaj prizadete na opravilu, na katero se nanaša vsebina izvlečka
12)	mnenja, sklepi in odloki na sodnih in upravnih vlogah ter vidiranja in odloki višjih oblast1 na sklepih in zapisih občin in drugih javnih korporacij
13)	spisi o pripravljalnem postopanju v pravdah, potrdila in overitve na njih, poročila o vro' čitvah, napisana na kraju vročenega spisa in dotičnega izvirnika, ter plačilni nalogi, napisani na kraju v izvršljivi obliki izdanih sodb in listin, omenjenih v točki 1 in 3 čl. 474 civilno-pravdnega zakonika
14)	overitev ali legalizacija podpisov, napisana na poli, ki vsebuje dotične podpise ; v tem primeru se morajo upoštevati predpisi prvega odstavka člena X.
PRAVILA ZA POBIRANJE KOLKOVNIH PRISTOJBIN, PLAČLJIVIH V GOTOVINI
ČLEN XXII
Registrski urad sme dovoliti nepridobitnim pravnim osebam, kreditnim zavodom in delniškim družbam, da kolkovno davščino po čl. 8, točka 1, 14, 27 in 34 tarife plačajo v gotovini.
V ta namen mora stranka vložiti pri registrskem uradu prošnjo, ki ji morajo biti priloženi :
a)	izjava, podpisana od zakonitega predstavnika zavoda, ustanove ali družbe, ki vsebuje predvideno število zapisov in listin ter bonov, ki bodo verjetno izdani v enem letu
b J dve poli z reprodukcijo suhega žiga ali tiskanega žiga, ki se mora staviti na zapise in listine, za katere je dopustno plačevanje kolkovine v gotovini. V žigu mora biti naveden zavod, ustanova ali družba ter registrski urad, ki je dal dovoljenje ter dan, ko stopi dovoljenje v veljavo.
Če registrski urad na podlagi te izjave sodi, da je izdati zaprošeno dovoljenje, začasno odmeri kolkovno davščino za razdobje med dnevom, ko stopi dovoljenje v veljavo in med 31. decembrom, ter razdeli znesek na toliko enakih obrokov, kolikor je trimesečnih razdobij v tej dobi tako, da zapadejo obroki konec marca, junija, septembra in decembra.
Zaradi dokončne odmere kolkovne davščine mora zavod, ustanova ali družba do konca prihodnjega januarja predložiti registrskemu uradu, ki je dal dovoljenje, izjavo za prejšnje leto s točno navedbo :
1)	ugaslih nakazil
2)	izdanih bonov
3)	števila listov v izdanih 'knjižicah tekočega računa in vložnih knjižicah
4)	drugih v dovoljenju naštetih ter izdanih listin.
Po morebiti potrebni primerjavi z registri in dokumenti zavoda, ustanove ali družbe odmeri registrski urad dokončno kolkovno davščino za prejšnje leto ter upošteva razliko v škodo ali v prid zavoda, ustanove ali družbe pri trimesečnem obroku, ki dospe v plačilo 31. marca ali po potrebi pri naslednjem obroku.
Ta odmera, preračunana na celo leto, velja kot začasni temelj za odmero kolkovne davščine za tekoče leto.
Dovoljenje, omenjeno v tem členu, velja za nedoločen čas ter ga sme urad preklicati z ukrepom, ki se mora vročiti prizadeti stranki do 30. septembra.
če se zavod, ustanova ali družba želi odpovedati dovoljenju, mora to registrskemu uradu pismeno sporočiti ter obenem predložiti izjavo, omenjeno v četrtem odstavku, za dobo od 1. januarja do dneva, ko stopi odpoved v veljavo. Plačilo kolkovne davščine na podlagi dokončne odmere se mora izvršiti v 20 dneh po sporočitvi odmere.
ČLEN XXIII
Za določene kategorije zapisov ali listin sme oddelek za finance ali po njegovem pooblastilu finančni intendant na prošnjo prizadetih strank dovoliti, da se kolkovna davščina namesto na redni ali izredni način plača v gotovini, in to podlagi posebnega dogovora ter z upoštevanjem predpisov prejšnjega člena in drugih določb, potrebnih glede na značaj teh zapisov in listin.
Za prisilno izterjanje kolkovnih pristojbin, plačljivih v gotovini, ter denarnih kazni veljajo predpisi zakona o registru, razen v kolikor določa čl. 45, točke 2, 3 in 4 priložene tarife za kazenske sodbe in odloke.
DEL VI
ZAPISI IN LISTINE, ZA KATERE SE KOLKOVNA PRISTOJBINA VPIŠE V BREME
Člen xxv
V	pravdah in postopanjih pred rednimi sodišči in izrednimi sodnimi oblastmi, v katerih nastopajo državne upravne ustanove, z njimi v pogledu davkov po zakonu izenačene ustanove, ali fizične in pravne osebe, ki uživajo brezplačno pravno zastopstvo, smejo zapisi, spisi in listine, sestavljeni ali predloženi v interesu teh ustanov in oseb, kakor tudi sodbe in drugi sodni ukrepi, izdani na njihov predlog ali uradona v njihovem interesu, biti napisani na navadnem papirju z upoštevanjem predpisov čl. X in XX, pri čemer se kolkovne pristojbine zapišejo v breme (prenotirajo).
Predpis prejšnjega odstavka velja tudi za izvršilno postopanje.
V	konkurznem postopanju veljajo predpisi čl. 91 kr. odloka z dne 16. marca 1942 št. 267.
ČLEN XXVI
V	pravdah in postopanjih, kjer nastopajo fizične in pravne osebe s pravico na prezplačno zastopstvo, se ne sme uporabiti navadni papir, če niso v vsakem zapisu in v vsakem prepisu navedeni podatki odloka o pripoznanju brezplačnega zastopstva, oziroma če pri zapisih, listinah ali prepisih, ki naj se preložijo sodišču, ni naveden namen predložitve.
Čeprav obstoja brezplačno zastopstvo, ne velja ugodnost prenotiranja kolkovnih pristojbin za tiste zapise ali listine, ki v času začetka pravde oziroma postopanja kakorkoli ne bi bili v skladu s predpisi tega ukaza.
Kolkovne pristojbine, ki so bile vpisane v breme (prenotirane) v smislu prejšnjega člena, se izterjajo tako, kakor določa zakon o brezplačnem zastopstvu.
DEL VII
DOLŽNOSTI SODNIKOV, JAVNIH URADNIKOV IN STRANK
ČLEN XXVII
Zapisi in spisi vseh vrst, ki niso v skladu s predpisi tega ukaza, ne morejo biti predloženi sodišču ali drugemu javnemu uradu, dokler se ne spravijo v red.
Menice in menične obveznice, tudi one na vpogled in na določen rok po vpogledu, ter bančni čeki ne veljajo za izvršilni naslov, če niso bili že od vsega začetka ali v predpisanem roku pravilno kolkovani oziroma, če gre za inozemske papirje, kolkovani pred uporabo.
Imetnik teh papirjev ne more izvrševati z njimi zvezanih meničnih pravic, dokler ne plača dolgovane kolkovne pristojbihe in zadevne denarne kazni, razen v kolikor določa pripomba k čl. 8 tarife.
Neveljavnost listine kot izvršilnega naslova mora sodišče tudi uradoma upoštevati in
izreči.
Redni sodniki in drugi sodniški uradniki ter njihovo pomožno osebje, funkcionarji in uradniki države, pokrajine in občin, tajniki upravnih komisij in odborov, javni uradniki in razsodniki ne smejo izdajati odločb ali izvrševati uradnih opravil na podlagi predložitve ali v zvezi z zapisi in spisi, knjigami in registri, ki niso v skladu s predpisi tega ukaza.
V	primeru upravičene potrebe in nujnosti sme sodišče samo zavarovati stvari, ki bi mogle biti odstranjene ali se pokvariti, ter ne sme izreči ničesar drugega ; zapis, spis ali register, ki ni v skladu s predpisi tega ukaza, mora zadržati v sodni pisarnici in o njem takoj obvestiti registrski urad.
V	vseh drugih primerih morajo uslužbenci sodnih pisarnic in tajništev ter na splošno vsi sodni pomožni uradniki ter upravni funkcionarji prijaviti registrskemu uradu vse kršitve, storjene v zvezi z zapisi, ki se jim predložijo, ter te zapise in spise poslati registrskemu uradu.
Pravtako ne smejo notarji, odvetniki in pravni zastopniki ter borzni agenti zapisati ali v svojih uradnih spisih omeniti zapisov in listin, ki niso v skladu s predpisi tega ukaza, ter inozemskih vrednostnih papirjev, na katerih ni označena plačana kolkovna pristojbina in registrski urad, kjer je bila plačana.
Prepoved po tem členu ne velja za kazensko postopanje in za stvarno naštevanje v inventarjih in drugih podobnih spisih, če se morajo vpisati zapisi ali listine, ki niso v skladu s predpisi tega ukaza, vendar se morajo ti zapisi in listine poslati registrskemu uradu v postopek zaradi kršitve.
Glede bančnega čeka, ki ni pravilno kokovan, ker pri osebi, pozvani na plačilo, ni kritja ali kritje ni razpoložljivo, se sme sestaviti protest, pri čemer velja predpis pripombe k členu 8 tarife.
Clen xxix
Notarji, sodni izvršilni uradniki in občinski tajniki morajo v zapisih o protestu menic in drugih trgovskih vrednostnih papirjev omeniti zanje plačano kolkovino, in če imajo ti papirji kolke ali zaznamek o kolkovanju, omeniti tudi urad, ki je uničil kolke ali stavil zaznamek in dotični datum.
DEL VIII
PREDPISI 0 TAKSNIH SPORIH IN KRŠITVAH
CLEN XXX
V	upravnem postopku vložene rekurze v vprašanjih, ki se tičejo pobiranja davščin in zvišanih taks po tem ukazu, rešuje finančna intendanca, Ce sporni znesek davščine in zvišane takse presega 50.000 lir, je proti odločbi dopusten rekurz na oddelek za finance v roku 30 dni po vročitvi odločbe.
Rekurz na sodišče proti tem odločbam se sme vložiti šele, ko poteče šest mescev od vročitve določbe finančne intendance oziroma, če je bil rekurz na oddelek za finance vložen pravočasno, od vročitve odločbe o tem rekurzu.
Proti odločbam oddelka za finance in proti dokončnim odločbam finančne intendance je dopusten rekurz zaradi obnove, če gre za zmoto v dejstvih ali v računu ter v primerih po čl. 395, točka 2 in 3 civilno-pravdnega zakonika.
Rekurz zaradi obnove se mora vložiti v 60 dneh od dneva, ko se vroči odločba oziroma od dneva, ko se je ugotovila pomota ali našla dokazna listina.
Ce se začne sodno postopanje, pfedno je bil vložen rekurz v upravnem postopku ali prej ko je preteklo 90 dni od dneva, ko je bil tak rekurz vložen, državna uprava ne more biti obsojena na povračilo pravdnih stroškov, čeprav je v pravdi podlegla.
Člen xxxii
Kršitev tega ukaza ne obstoja, če kolkovna pristojbina ni bila plačana ali je nezadostna ter jo dokazano, da jo ten u vzrok san o to, da ni bilo mogoče preskrbeti si kolkovanega papirja ali kolkov, pod pogojeni, da je ta okolnost razvidna iz besedila zapisa ter se zapis predloži zaradi ureditve kolkovne davščine registrskemu uradu v treh dneh od dneva, ko je v zapisu navedeni zadržek prenehal.
Člen xxxiii
Za kršitve tega ukaza odgovarjajo nerazdelno :
1)	vso stranko ,ki podpišejo, sprejmejo ali poslujejo z zapisi, listinami, menicami in drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji, ki niso v skladu s predpisi tega ukaza, ali ki jih zapisujejo ali navajajo v drugih zapisih ali listinah ;
2)	vsi oni, ki v smislu člena II uporabijo listino ali spis, ki ni podvržen kolkovanju od vsega začetka, ne da bi prej poskrbeli za predpisano kolkovanje.
V členu XXVIII naštote osebe, ki se ne držijo tam navedenih dolžnosti ali prepovedi, odgovarjajo nerazdelno s strankami za kršitve, ki se nanašajo na zapise ali listine, ki so jim bile predloženo pri opravljanju njihove uradne naloge.
Razen v pogledu menic in drugih trgovskih vrednostnih papirjev, za katere velja predpis člena XXVII, odstavek drugi, trotji in četrti tega ukaza, stranka, ki prejme zapis ali listino, ki ni v skladu s predpisi tega ukaza in kjer ni sodelovala pri sestavi, ne odgovarja za storjene kršitve, če tak spis v 10 dneh po prejemu predloži registrskemu uradu in ga spravi v red tako, da plača samo kolkovno pristojbino. V takem primeru postopa prokurator registra zaradi kršitve samo proti storilcem kršitve.
Člen xxxiv
Pri spisih vseh vrst, ki jih sestavljajo uradniki finančne uprave pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti tor uradniki zemljiške knjige, veljajo kazni zaradi kršitve tega ukaza samo za dotičnega uradnika, ki je spis sestavil. Če je pri sestavi spisa sodelovalo več uradnikov, odgovarjajo vsi nerazdelno.
DEL IX
KAZNI
ČLEN XXXV
Sodniki in druge osebe, naštete v členih XXVIII in XXIX, ki se ne držijo dolžnosti ali prepovedi, ki jih zanje določa ta ukaz in priložena tarifa, se kaznujejo s kaznijo v denarju od 500 lir do 1000 lir.
Kdor sestavi zapise in listine, za katere se mora plačati kolkovna pristojbina od vsega začetka ter se ta ne plača ali ne zadostno, se kaznuje s kaznijo v denarju od 1000 do 10.000 lir za vsak tak spis.
Enaka kazen velja za one, ki, ne da bi plačati kolkovno pristojbino, uporabijo zapise in spise, ki niso podvrženi kolkovanju od vsega začetka, a tudi niso brezpogojno izvzeti.
Pri kršitvah, ki se nanašajo na menice in druge trgovske vrednostne papirje ter na zapise in listine, ki so podvrženi taksi za pobotnico, znaša kazen v denarju 50 do 100 kratni znesek neplačane pristojbine, najmanj pa 300 lir.
ÖLEN XXXVII
Kjer je dovoljeno plačilo kolkovne pristojbine v gotovini, se mora plačati:
a)	zet opuščeno ali zakasnelo prijavo zvišana taksa v višini šest desetin kolkovne pristojbine
b)	za neresnično prijavo zvišana taksa v višini šest petin utajene kolkovne pristojbine
c)	za plačilo, izvršeno več kot 20 dni po zapadlosti, zvišana taksa v višini 12% kolkovne pristojbine.
Ti predpisi veljajo tudi za kršitve, ki se nanašajo na kolkovne pristojbine, katere se morajo na podlagi tarife plačati samo v gotovini na podlagi prijave.
Zvišane takse, omenjene v prejšnjem odstavku, razen zvišane takse zaradi neresnične prijave, se znižajo na eno desetino, če se plačajo najkasneje v 60 dneh od dneva zapadlosti.
ÖLEN XXXVIII
Kdorkoli se razen v primerih, predvidenih v prejšnjih členih, ne drži dolžnosti, prepovedi ali predpisov tega ukaza in priložene tarife, se kaznuje s kaznijo v denarju od 500 do 5.000 lir za vsako kršitev.
ÖLEN XXXIX
Pri zapisih in spisih, kjer obstoja kršitev kolkovne dolžnosti, se poleg zvišane takse in denarne kazni po prejšnjih členih mora vselej plačati tudi neplačana kolkovina ali nadomestilo te kolkovine v izmeri, ki je veljala v času, ko se kršitev ugotovi.
‘'Zapise in spise, ki niso v skladu s predpisi tega ukaza, sme spraviti v red samo registrski urad, ki mora na dotični listini zaznamovati znesek pobrane kazni v denarju.
ÖLEN XL
V primerih potvarjanja, ponarejanja in spremembe kolkovnih vrednotnic, kolkovnega žiga ali potrdil o plačilu kolkovine v gotovini se morajo poleg kazni po kazenskem zakoniku izreči tudi kazni v denarju in zvišane takse, ki jih določa ta ukaz zaradi opuščenega plačila kolkovne pristojbine, če je le-ta na dolgu.
Kazni po 61. 466 kazenskega zakonika se izrežejo tudi proti onemu, ki drži zaradi prodaje ali pa uporablja ali prodaja kolkovani papir, kolke ali druge kolkovne vrednotnice, ki so bile že prej uporabljene.
Predpis prvega odstavka velja tudi v primeru prejšnjega odstavka, če je v sodbi ugotovljena poprejšnja uporaba kolkovne vrednotnice.
DEL X
PRISTOJNOST ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV
Člen xli
Za ugotavljanje kršite-v po tem ukazu, za izrekanje kazni in za reševanie tozadevnhi sporov veljajo predpisi zakona z dne 7. januarja 1929 št. 4.
ČLEN XLII
V	smislu 61. 31 in 34 zakona z dne 7. januarja 1929 št. 4 so za ugotavljanje kršitev tega ukaza, čeprav gre za sodno kažnjivo dejanje, pristojni uradniki finančne uprave in njej podrejenih uradov, v ta namen posebej določeni in opremljeni s posebno izkaznico, in to le v kolikor gre za prekrške, ki jih je v teh uradih ugotovil kak uradnik teh uradov.
Vsi oni, ki morajo po zakonih ali pravilnikih imeti kolkovane knjige ali registre ali hraniti spise, podvržene kolkovanju, ter v členih XXVIII in XXIX naštete osebe so dolžne v prejšnjem odstavku navedenim uradnikom ter uradnikom in agentom davčne policije pokazati knjige, registre, zapise in listine, ki se nanašajo na njihovo dejavnost ali službo.
Dolžnost po prejšnjem odstavku ne velja za zapise ali listine, ki jih držijo v čl. 351 in 352 kazenskega postopka naštete osebe, če se ti zapisi ali listine nanašajo na zadeve, glede katerih bi imele te osebe po določbah omenjenih členov pravico vzdržati se pričevanja.
Tudi notarji so v vsakem primeru dolžni predložiti na vpogled uradne zapise in overjene zasebne listine, razen zapisov o sprejemu tajnih oporok ter zapisnikov o pologu lastnoročnih oporok.
V	prvem odstavku našteti uradniki ter uradniki in agenti davčne policije morajo varovati službeno tajnost glede vsebine zapisov, ki so jih vpogledali pri opravljanju svojih nalog.
Člen xliii
Kršitve predpisov tega ukaza se morajo ugotoviti z zapisnikom, ki se mu morajo priložiti zapisi, listine, knjige in registri, ki služijo v dokaz kršitve.
Če se ti zapisi, listine ali registri iz kateregakoli razloga ne morejo priložiti zapisniku, mora biti to v zapisniku navedeno.
Taksni obvezanec, ki želi obdržati zapise, listine, knjige in registre, ki bi se morali priložiti zapisniku o ugotovitvi kršitve, mora položiti takoj, ko se mu kršitev predoči, znesek v višini kolkovne pristojbine in najmanjšega iznosa kazni v denarju, ki jo določa zakon za kršitev v pogledu vsake posamezne zadržane listine.	■	.
Dotični uradnik mora v zapisniku navesti prej omenjeni polog ter okolnost, da je podpisal ali postavil svoj znak na papirje, ki jih je taksni obvezanec zadržal.	; ?
V	prvem odstavku čl. 25 zakona z dne 7. januarja 1929 št. 4 omenjene knjige se morajo pustiti pri taksnem obvezaneu, če le-ta izjavi, da so mu potrebne za-njegovo trgovsko ali indu-
strijsko obratovanje, vendar se morajo vsekakor vpoštevati predpisi drugega in tretjega odstavka prej omenjenega člena 25.
Taksni obvezanec je dolžen ohraniti zapise, spise, knjige in registre, ki so mu bili prepuščeni v smislu prejšnjih odstavkov, nespremenjene, ter jih vsak čas predložiti na zahtevo finančnega intendanta ali sodišča.
Če jih ne predloži ali če jih predloži spremenjene, veljajo kazenske posledice po 61. 28 zakona z dne 7. januarja 1929 št. 4 ter veljajo v zapisniku ugotovljena dejstva za resnična.
ČLEN XLIV
Zneski, pobrani na denarnih kaznih, predvidenih po tem ukazu, se morajo razdeliti po veljavnih zakonskih predpisih po odtegljaju 10% za stroške izterjanja.
DEL XI
ZASTARANJE
ČLEN XLY
Pravica države na izterjanje kolkovnih davščin, zvišanih taks in kazni v denarju, predvidenih v tem ukazu, zastara, ko poteče pet let od dneva, ko bi davščina morala biti plačana.
Čeprav je nastopilo zastaranje pravice države na izterjanje kolkovne davščine, zvišane takse in kazni v denarju, ni dovoljeno uporabiti ali predložiti zapise in listine proti predpisom tega ukaza, ne da bi se plačala kolkovna pristojbina.
Pravica taksnega obvezanea na povračilo kolkovnih davščin, plačanih v gotovini ter to zadevnih zvišanih taks in kazni v denarju, zastara po poteku pet let od dneva izvršenega plačila.
Na redni ali na izredni način plačane kolkovne davščine se ne smejo povrniti, razen v kolikor določa pripomba k čl. 17 tarife in razen v primeru, da gre za obrazce, ki so bili že kol-kovani z uporabo kolkovnega žiga ter so postali neuporabni zaradi kasnejših predpisov v zakonih ali pravilnikih ; v tem zadnjem primeru mora biti prošnja za povračilo pod izgubo pre-vice na povračilo predložena finančni intendanci v enem letu od dneva, ko stopijo omenjeni kasnejši predpisi zakonov ali pravilnikov v veljavo.
DEL XII
PRODAJANJE KOLKOVNIH VREDNOTNIC
ČLEN XLVI
Kolkovne vrednotnice smejo prodajati občinstvu le osebe in uradi, pooblaščeni s tozadevnim odlokom finančne uprave. Za prodajo jim pristoja naslednja komisijska pristojbina:
A) prodajalcem monopolnega blaga:
oj do 15.000.000 lir kolkovnih vrednotnic, dvignjenih v enem letu : tri lire od vsakih 100 lir ; b) za zneske preko 15.000.000 lir, dvignjene v istem letu: dve liri od vsakih 100 lir;
B)	sodnim kanclistom in sodnim izvršilnim uradnikom :
a) do 15.000.000 lir kolkovnih vrednotnic, dvignjenih v enem letu : 75 centezimov od vsakih
100 lir ;
b J za zneske preko 15.000.000 lir kolkovnih vrednotnic, dvignjenih v istem letu: 50 centezimov od vsakih 100 lir ;
C)	drugim razpečevalcem, ki niso našteti pod A in B :
a) do 15.000.000 lir kolkovnih vrednotnic, dvignjenih v enem letu : dve liri od vsakih 100 lir ;
bj za zneske preko 15.000.000 lir, dvignjene v istem letu: eno liro od vsakih 100 lir.
Osebam in ustanovam, ki imajo po veljavnih zakonskih predpisih pravico, da dvignejo neposredno pr. registrskem uradu kolkovne vrednotnice s pravico na komisijsko pristojbino, ter ustanovam, pooblaščenim za razpečevanje, pripada pod točko C navedena komisijska pristojbina.
Osebe, pooblaščene za prodajo kolkovnih vrednotnic občinstvu, so dolžne stalno držati zaloge, določene v odloku o pooblastitvi, ter v mejah teh zalog povsem in brez odloga zadostiti zahteve občinstva za nakup kolkovnih vrednostnic.
DEL XIII
PREHODNE IN ZAKLIUČNE DOLOČBE
ČLEN XLVII
Razen v kolikor določa tarifa A in preglednica B, ki sta priloženi k temu ukazu, prenehajo oprostitve od kolkovine ter znižanja postopnih in proporčnih kolkovnih pristojbin, določene v drugih zakonih za nedoločen čas ali za več kot pet let, samo po sebi po preteku pet let od dneva, ko je začela veljati oprostitev ali znižanje kolkovne davščine. Vendar v nobenem primeru omenjene ugodnosti ne prenehajo pred 31. decembrom tistega leta, ki sledi letu, ko stopi ta ukaz v veljavo.
Stalne kolkovne pristojbine, predvidene v posebnih zakonih, se dvignejo do višine, ki je predvidena za zapise iste vrste v tarifi priloga A k temu ukazu.
Predpisi prejšnjih odstavkov ne veljajo za primere, za katere posebni zakoni predvidevajo davščino, ki nadomešča ali obsega kolkovno davščino.
Veljavne ostanejo vse oprostitve in znižanja, ki jih predvidevajo mednarodni sporazumi äli dogovori ali zakoni, izdani zaradi njihovega izvajanja.
ÖLEN XLVIII
Predpisi tega ukaza se morajo uporabiti za zapise, nastale po 31. juliju 1953.
Glede oseb in ustanov, ki na omenjeni dan že plačujejo kolkovne davščine v gotovini na podlagi prijave ali dogovora o povprečnem znesku, se bo davščina odmerila z upoštevanjem zneskov, izračunanih na podlagi stare in na podlagi nove tarife za tisto dobo, ko sta bili ti tarifi v veljavi.
ÖLEN XLIX
Kolkovani papir razen oni za menice, ter obrazci, knjige in registri, ki so bili že kolkovan* na izredni način ter so na dan uveljavljenja tega ukaza še povsem prazni ali pa imajo še prazne pole, se smejo do 31. decembra 1953 dopolniti tako, da se doseže kolkovna pristojbina, določena v tarifi, in to s kolki, ki jih morajo prilepiti in uničiti stranke tako, kot določa člen XVII.
Člen l
Dokler se ne izdajo novi predpisi, se morajo uporabiti določbe člena II, odstavek 2, točka 1 in čl. XXVIII tega ukaza, ki se tičejo predložitve zapisov in listin sodišču, v tistem trenutku, ko sodišče izda odločbo na podlagi teh zapisov in listin.
V	spornem postopku in sicer v pripravljalnem postopanju se morajo uporabiti predpisi prejšnjega odstavka vsakokrat, ko sodišče izda odločbo o zapisih in listinah, v vseh drugih primerih pa v času, ko odrejeni sodnik predloži stvar sodnemu zboru v smislu čl. 189 civilno-prav-dnega zakonika, v postopanju pred pretorjem pa v času, ko se določi ustna sporna razprava v smislu čl. 2 kr. odloka z dne 18. decembra 1941 št. 1368.
Člen li
Tarifa priloga A in preglednica priloga B k temu ukazu sta položeni pri ravnateljstvu za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, pri finančni intendanci, kolkovnem uradu pri conskem predsedništvu ter pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu, kjer so na vpogled vsem prizadetim.
Člen lii
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu ter učinkuje od 1. avgusta 1953 dalje.
V	Trstu, dne 31. julija 1953.
H.R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za B.M. McFADYEN
generalnega majorja
Ref. : LDIAl53lng	namestnika poveljnika cone
Upravni ukaz št. 51
IMENOVANJE SODNIKA
Ker je bil sodnik dr. Alfredo Pasciucco stavljen Zavezniški vojaški upravi na razpolago za službovanje v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, in ker je pri tribunalu v Trstu izpraznjeno eno mesto,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KOMO, GB, CBE, generalni major, poveljnik cone,
UKAZUJEM:
1.	Sodnik dr. Alfredo Pasciucco se dodeli tribunalu v Trstu kot sodnik.
2.	Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 24. julija 1953.
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja
Ref.: LIJI BI 53l 54	poveljnika cone
Upravni ukaz št. 52
IMENOVANJE PREDSEDNIKA IN NOVEGA RAVNATELJSTVA KORPORACIJE „INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE V TRSTU“
Ker je potrebno imenovati predsednika in novo ravnateljstvo korporacije „Industrijsko pristanišče v Trstu“,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KOMO, GB, GBE, generalni major, poveljnik cone>
UKAZUJEM:
1. V smislu člena IV, točka a) ukaza št. 66 z dne 18. aprila 1953 se odv. Bruno Forti potrdi kot predsednik korporacije „Industrijsko pristanišče v Trstu“.
2. Za člane novega ravnateljstva korporacije „Industrijsko pristanišče v Rrstu“ se imenujejo :
1)	kontrolor pri Z.V.U.
2)	dr. Vincenzo CAFFARELLI
3)	dr. Alceste SILVI ANTONINI
4)	ing. Ernesto De PETRI S
5)	odv. Oreste PIEROTTI
6)	dr. Antonio GIUPPANI
7)	dr. ing. Aldo ANDREOTTI
8)	dr. ing. Alessandro ALESSANDRI
9)	dr. Paolo de KLODIC
10) dr. ing. Matteo EULAMBIO
kot predstavnik Zavezniške vojaške uprave kot predstavnik ravnateljstva za finance in gospodarstvo pri Z.V.U.
kot predstavnik ravnateljstva za finance in gospodarstvo pri Z.V.U.
kot predstavnik ravnateljstva za notranje zadeve pri Z.V.U.
kot predstavnik conskega predsedništva kot predstavnik finančne intendance kot predstavnik generalnega inspektorata civilnega tehničnega urada in U.S.V.S. kot predstavnik železniške uprave kot predstavnik pristaniškega poveljstva kot predstavnik Tržaške pokrajine
11)	ing. Raimondo VISINTIN
12)	kom. ing. Italo BONAZZI
13)	dr. Rodolfo BERNARDI
14)	dr. ing. Umberto JURIS
15)	dr. ing. Ugo CROVETTI
16)	dr. Arrigo MICHELI
17)	dr. ing. Massimo LEVI
18)	dr. ing. Giuseppe TRIVELLATO
19)	dr. ing. Bruno SERGAS
kot predstavnik občine Trst
kot predstavnik Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo
kot predstavnik javnih skladišč „Magazzini Generali“
kot predstavnik brodolastnikov
kot predatvnik Društva industrijcev
kot predstavnik delavskih organizacij
kot predstavnik civilnega tehničnega urada
kot predstavnik urada za državne ceste
kot predstavnik društva malih podjetij
3.
Ta ukaz stopi v veljavo na dan,
ko ga podpišem.
V Trstu, dne 25. julija 1953.
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
Ref.: LDIBI53I45
generalnega majorja poveljnika cone
Upravni ukaz št. 53
DOVOLJENJE ZA DOSTAVEK K PRIIMKU
Ker je dr. Rudolf Unterweger, sin Rudolfa in Andrejine Pozzu, rojen na Reki dne iy. januarja 1915 in stanujoč v Trstu, ulica S. Nicolò 21, storil vse, kar je po zakonu potrebno za dostavek priimka „ Fiorai“ k njegovemu priimku ter je zaprosil, da naj ta dostavek velja tudi za njegovo ženo Tullio Pirnet, hčer Rudolfa in za njegova nedoletna otroka Adele in Terza, v smislu dovoljenja ravnatelja za pravne zadeve z dne 19. decembra 1952 ;
ker je imenovani zdaj zaprosil, da naj se ta dostavek priimka izvede, in
ker je bilo ustreženo predpisom dela VIII, poglavja I kr. odloka o predpisih in pravilniku za civilni stalež z dne 9. julija 1939 St. 1238 ter ni bil vložen noben ugovor,
zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMG, OB, OBE, generalni major, poveljnik cone,
UKAZUJEM:
1.	Priimku dr. Rudolfa Unterweger se dostavi priimek „Viani“ ter velja ta dostavek tudi za njegovo ženo Tullio Pirnet in za njegova nedoletna otroka Adele in Terza.
2.	Prosilec mora poskrbeti za to, da se ta ukaz vpiše v rojstni register in zaznamuje na kraju rojstni listin po obstoječih zakonskih predpisih.
3.	Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trstu, dne 25. julija 1953.
H. R. EMERY
polkovnik GS načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON
generalnega majorja
Ref. : LD\B\53\48	poveljnika cone
NAJMANJŠE PLAČE USLUŽBENCEV PRI POTUJOČIH ZABAVNIH PODJETJIH, KI NISO VČLANJENI V STROKOVNI ORGANIZACIJI
S tem ae daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra ig47, izdalo glede uslužbencev pri potujočih zabavnih podjetjih (zabavnih parkih, cirkusih itd.), ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji ali ki zanje ne veljajo kolektivne delovne pogodbe, naslednji
R A Z S O D:
Člen 1
Od 1. junija 1953 dalje stopi zopet v veljavo razsod, objavljen z obvestilom št. 6 v Uradnem listu z dne 11. februarja 1950.
Prejemki zgoraj omenjenih uslužbencev so torej naslednji:
Specializiran delavcev (delovodja) ............................... 332 lir dnevno
Kvalificiran delavec ............................................. . 298 lir dnevno
Navaden delavec (specializiran težak) ............................ 258 lir dnevno
Navaden delavec .................................................. 192 lir dnevno
ÖLEN 2
Minimalne plače v prejšnjem členu se znižajo za 10% glede uslužbencev nad 18 let in ne nad 20 let, in za 30% glede uslužencev do 18 let.
ČLEN 3
Od istega dneva dalje torej stopita zopet v veljavo tudi člena 3 in 4 istega razsoda, ki se tičeta prvi umika in poviškov za nadurno delo in drugi božične nagrade.
ČLEN 4
Zgoraj omenjenim uslužbencem pritiče tudi izredna doklada v višini in obliki in z morebitnimi spremembami za delojemalce v industrijskem sektorju.
ČLEN 5
Ta razsod preneha veljati 30. aprila 1954. Pred tem dnevom je dopustna revizija tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev, za katere veljajo kolektivne pogodbe industrijskega sektorja.
Trst, 25. maja 1953.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Predsednik : Člani :
Strokovna svetovalca :
Odobreno : 20. junija 1953 E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 21. julija 1953.
Avv. WALTER LEVITUS za Dr. inž. E. de PETRIS
Ref.: LD\C\53/41	načelnika oddelka za delo
Obvestilo št. 45
MINIMALNE MEZDE USLUŽBENCEV PRI PODJETJIH, KI OPRAVLJAJO PREVOZ BLAGA S TOVORNIMI AVTOMOBILI ZA TRETJE OSEBE
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri podjetjih, ki opravljajo prevoz blaga s tovornimi avtomobili in niso včlanjeni pri strokovni organizaciji, naslednji
R A Z S O D:
EDINI ČLEN
Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 42 v Uradnem listu z dne 21. julija 1952, je podaljšana do 30. aprila 1954.
Pred gornjim rokom zapadlosti je dopustna revizija tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 26. maja 1953.
Predsednik :
Člani:
Strokovna svetovalca
Odobreno : 20. junija 1953 E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 21. julija 1953 Ref.: LDICI53I42
Avv. WALTER LEVITUS za Dr. inž. E. de PETRIS
načelnika oddelka za delo
Walter LEVITUS Aldo CHERINI Antonio ONOFRI Renato CORSI Guido BORZAGHINI Egidio FURLAN Giovanni POLI
Walter LEVITUS Bruno MARI Claudio BENUSSI Renato CORSI Guido BORZAGHINI Egidio FURLAN Giovanni D’ELIA
MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV PRI ZASEBNIH ŠOLSKIH ZAVODIH
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri zasebnih šolskih zavodih, ki niso včlanjeni v sindikalni organizaciji svoje stroke ali ki zanje ne veljajo kolektivne delovne pogodbe, naslednji
R A Z S O D:
Člen i
Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 51 v Uradnem listu z dne 21.7.52, se podaljša do 30. aprila 1954 s spremembami, ki so navedene v naslednjih členih.
ČLEN 2
Od 1. julija 1953 dalje se lestvica ume plače za učno osebje, določena v čl. 2 zgoraj omenjenega razsoda, nadomesti z naslednjo :
UČNO OSEBJE
Stalež A — (višje srednje šole)
Osebje s fakultetno diplomo in	usposobljenostjo ...................... 406	lir	na	uro
Osebje s fakultetno diplomo brez usposobljenosti ........................ 349	„	„	„
Osebje brez fakultetne diplome	z usposobljenostjo ................... 318	„	„	„
Osebje brez fakultetne diplome	brez usposobljenosti .................. 254	„	„	„
Stalež B — (nižje srednje šole)
Osebje s fakultetno diplomo in	usposobljenostjo ...................... 318	„	„	„
Osebje s fakultetno diplomo brez usposobljenosti ........................ 254	„	„	„
Osebje brez fakultetne diplome	z usposobljenostjo ................... 229	„	„	„
Osebje brez fakultetne diplome	brez usposobljenosti ................. 191	„	„	„
Stalež C - (učitelji glasbe, petja, risanja, lepopisja, stenografije in telovadbe)
Z dovršeno višjo srednjo šolo :
z usposobljenostjo................
brez usposobljenosti .............
Brez dovršene višje srednje šole :
z usposobljenostjo ..............
brez usposobljenosti.............
229 lir na uro
191
»»
127	„	„
102 „ „
»»
»»
Stalež D — (učitelji osnovnošolske snovi, strojepisja, ženskih ročnih del, gospodinjstva)
Z dovršeno višjo srednjo šolo :
z usposobljenostjo .  ................................................. 204
brez usposobljenosti................................................... 127
Brez dovršene višje srednje šole :
z usposobljenostjo ................................................ 127 lir na uro
brez usposobljenosti .............................................. 102 „ „ „
ČLEN 3
Od istega dneva dalje se preglednica izredne doklade, določena v členu 3 zgoraj omenjenega razsoda, nadomesti z naslednjo :
Upravno osebje	dnevno lir mesečno
Navadni	nameščenci : Moški............................... 671	17.446
Žene ................................. 580	15.080
Nenameščeno osebje
Sluge in	čuvaji........................................... 566	14.716
Snažilke................................................... 549	14.274
Člen 4
Pred potekom omenjenega roka je dopustna revizija tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev podobne stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 30. maja 1953.
Predsednik :	Walter LE VITU S
Člani:	Adriano VOUCH
Raoul PACCO Renato CORSI Guido BORZAGHINI Strokovna svetovalca: Nicolo PASE
Giovanni POLI
Odobreno : 20. junija 1953.
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 21. julija 1953.
Avv. WALTER LEVITUS za Dr. inž. E. de PETRIS
Ref.: LDICI53I43	načelnika oddelka za delo
Obvestilo št. 47
MINIMALNE MEZDE ZA USLUŽBENCE PRI PODJETJIH, KI PRODAJAJO BENCIN ZA AVTOMOBILE IN MOTORNA KOLESA
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev, ki prodajajo bencin za avtomolile in motorna kolesa in ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji te stroke ali ki zanje ne veljajo kolektivne delovne pogodbe, naslednji
R A Z S O D
ČLEN 1
Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 43 v Uradnem listu dne 21. julija 1952’ izpopolnjenega z razsodom, objavljenim z obvestilom št. 3 v Uradnem listu z dne 11. februarja 1953, se podaljša do 30. aprila 1954 s spremembo, omenjeno v naslednjem členu.
ČLEN 2
Od 1. junija 1953 dalje se izredna doklada, določena v členu 1 prvega zgoraj omenjenega razsoda, spremeni naslednje :
Uslužbenci pri postajah za usluge
Delovodja....................
Delavec za pranje in mazanje Prodajalec na prostem........
Uslužbenci pri dobavnih postajah in kioskih
Prodajalec na prostem.......................................... 4.137.—	„	„	„
Člen 3
Pred potekom roka, določenega v členu 1, je dopustna revizija tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki uslužbencev podobnih strok.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 27. maja 1953.
Predsednik:
Člani:
Strokovna svetovalca
Odobreno : 20. junija 1953.
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 21. julija 1953.
Avv. WALTER LEVITUS za Dr. inž. E. de PETRIS
Ref:. LDjC/53/44	načelnika oddelka za delo
Walter LEVITUS Egone de BASEGGIO Enrico BISSALDI Renato C OR SI Guido BORZAGHINI Efidio FURLAN Giovanni POLI
88.75 lir na uro 87,-	„	„	„
4.137.— tedensko
MINIMALNE MEZDE USLUŽBENCEV PRI VESLAŠKIH DRUŠTVIH IN PRI DRUŠTVU „SOCIETÀ’ TRIESTINA DELLA VELA“
S tem se daje na znanje, da je razsodiš&e za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri veslaških društvih in pri društvu „Società Triestina della Vela“ naslednji
R A Z S O D:
ČLEN 1
Od 1. junija 1953 dalje se lestvica izredne doklade, predvidena v členu 2 razsoda, objavljenega z obvestilom št. 85 v Uradnem listu z dne 31. decembra 1953, nadomesti z naslednjo :
		dnevno	lir mesečno
Čuvaj in tesar				 447	11.622
Prvi mornar 				 447	11.622
Drugi mornar				 437	11.284
Pomožni čuvaj-tesar 				 426	11.076
Pomožni mornar in težak 		Člen 2		 419	10.894
Veljavnost razsoda, objavljenega z	obvestilom št. 85 v Uradnem listu z		dne 31. decembra
1952, se podaljša do 31. decembra 1953, seveda s tem, da se upošteva sprememba v prejšnjem členu.
Člen 3
Pred potekom roka, omenjenega v členu 2, je dopustna revizija tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki uslužbencev podobnih strok.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 29. maja 1953.
Predsednik:	Walter LEVITUS
Člani:	Leo BATTINO
Silvio DOLLINAR Renato C OR SI Guido BORZAGHINI Strokovna svetovalca: Nicolo PASE Giovanni POLI
Odobreno : 20. junija 1953.
E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
Trst, dne 21. julija 1953.
Avv. WALTER LEVITUS za Dr. inž. E. de PETRIS
Rej.: LD/C/53145	načelnika oddelka za delo
MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV ŠPORTNEGA KLUBA „ADRIACO YACHT CLUB“
.S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne I. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev športnega kluba „Adriaco Yacht Club“ naslednji
R A Z S O D:
ÖLEN I
Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 86 v Uradnem listu z dne 31. decembra 1952 se podaljša do 30. septembra 1953.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 28. maja 1953.
Predsednik:	Walter LE VITU S
Člani :	Arrigo LETTI S
Bruno PAN GRAZI Renato CORSI Guido BORZAGHINI Strokovna svetovalca: Nicolò PASE
Giovanni POLI
Odobreno : 20. junija 1953 E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo.
V Trstu, dne 21. julija 1953.
Avv. WALTER LEVITUS za Dr. inž. E. de PETRIS
Ref:. LDjCI53/46	načelnika oddelka za delo
Obvestilo št. 50
SESTAVA UČBENIKOV ZA ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM
Urad za prosveto pri Zavezniški vojaški upravi je z odlokom dne 13. julija 1933 razpisal natečaj za sestavo naslednjih učbenikov za šole s slovenskim učnim jezikom v coni:
1) zemljepis za nižje srednje šole in za strokovne šole, I. del;
2) zemljep.is za nižje srednje šole in za strokovne šole, II. del ;
3)	zemljepis za nižje srednje šole in za strokovne šole, III. del;
4)	pesmarica za učiteljišče, za nižje srednje šole in za osnovne šole ;
5)	tehnologija za strokovne šole.
Udeleženci natečaja morajo predložiti svoje tipkane sestavke uradu za prosveto pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu, via del Pešce št. 4, do 12. ure dne 15. septembra 1953.
Kdor se zanima za natečaj, lahko vpogleda razpis natečaja pri uradu za prosveto, pri višji šolski upravi ali pri ravnateljstvu in tajništvu v natečaju omenjenih šol.
V Trstu, dne 27. julija 1953.
Prof. GIUSEPPE FADDA
Ref.: LD/CI33I47	načelnik oddelka za delo
VSEBINA
Ukaz
št. 101 Davčne olajšave za združitve, koncentracije in preosnove trgovskih družb 323
št. 102 Predpisi o valorizaciji življenjskih rent v denarju........................ 324
št.	103	Tarifa državnega	arhiva — Sprememba ukaza št. 315/1947 .................... 325
št.	104	Državne značke o	plačanem davku na proizvodnjo od vinskega žganja.......... 326
št. 105 Določitev vrednosti bombaža v izdelanih proizvodih, izvoženih v prvem
polletju 1953 ................................................................ 327
št.	106	Določitev novega roka za nadomestitev tablic za	vozila	z živalsko vprego..	328
št.	107	Povprečne mezde	delavcev, zaposlenih pri mlatvi v sezoni 1953.............. 329
št.	108	Novi predpisi o	kolkovnih pristojbinah. ................................... 330
Upravni ukaz
št.	51	Imenovanja sodnika ......................................................... 345
št. 52 Imenovanje predsednika in novega ravnateljstva korporacije „Industrijsko
pristanišče v Trstu“ .......................................................   345
št.	53	Dovoljenje za dostavek k priimku ..........................................  346
Obvestilo
št. 44 Najmanjše plače uslužbencev pri potujočih zabavnih podjetjih, ki niso včlanjeni
v strokovni organizaciji ..................................................... 347
št. 45 Minimalne mezde usluzbenvev pri podjetjih, ki opravljajo prevoz blaga s tovornimi avtomobili za tretje osebe .................................................... 348
št.	46	Minimalne plače uslužbencev pri zasebnih šolskih	zavodih ................... 349
št. 47 Minimalne mezde za uslužbence pri podjetjih, ki prodajajo bencin za avotmo-
bile in motoma kolesa..............^....................................... 350
št. 48 Minimalne mezde uslužbencev pri veslaških društvih in pri društvu „Società
Triestina della Vela“ ........................................................ 352
št.	49	Minimalne plače uslužbencev športnega kluba „Adriaco Yacht Club“............ 353
št.	50	Sestava učbenikov za šole s slovenskim učnim jezikom........................ 353