PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED^OTE Uradallkl la uaravnlftl proatori « Bo. Lawndala Ar«, Of Hm af PaUUalla«« t«8T Bo. Laim dal« Ava. Telephon* Uwadala 4M! j^XO-YEAR XVII. S feMtrya. »ti», ajt Po.«-oifiM OoifNH «I l UM poat- Mu«n, lav». Chicago, 111., petek, 24. oktobra (Oct 24), 1924. M0Q STE V.—NUMBER 281. far al «padal im »f mm» pr**id«d far I» aaatU. 1103. Aal af Oct. 3, UIT. aalUrlaad aa Ja.« 14, ItlB. Magnatje terori-Izirajo delavce. La Follette je prejel informacije, kako kapitaliati grozi jo delavcem v velikih induatrijakih središčih na vzhodu, da zapro tovarna, ¿e propadata Coolidge in Davie. Senator pradloži informacij« senatnemu preiskoval-odseku. Stillnaiovi komedije je najbrž konec. MIUONAR IN MIUOIIA&KA SE NAJBRŽ ZOPET POBOTATA. To js povsročila poroka njnne hčer«. nemu SKRINJA VOLILNEGA SKLADA STARE GARDE Magnatje m svijajo v preiskavi. 0'Oonnor je prisnal, da ne ve ató o "denarju is Moskve", MELLONOV BUT JI $366,000 V NABRAL Washington, D. 0. — Senatni ediek za nadzorovanje volilnih ikladov političnih strank, kateremu nsčeluje Borsh, je v sredo za-iliial več industrijskih, telesni-ikih in bančnih magnetov, ki so priapevsli tisočake in stotisočake v sedanji volilni sklad stare garde. Preiskovalci so isvlekli is prič precej podrobnosti, ampak vsega niso mogli spraviti na dan. Mili jonsrji ao se zvijsli kot ksče, ns redili so se strsšno neumne, ks kor ds nič ne vedo o stvari. Pač pa so se norčevali iz preiskave in zavzeli stališče, da republikancem ni treba trošiti bogvekoliko denarja za izvolitev Coolidge. Milijonar Samuel M. Vauelain, predsednik Baldwin Locomotive Werks in direktor mnogik korpo tsdj, ki podpirs cerkve vseh ver, je dejsl cinično, da je Coolidge fcc izvoljen ia da bodo vai glasovi, ki jih dobi Ls Follette, lahko naloženi ns en aam senčni voz. "Ampak denar le govori," je Unter rekel odvetnik Samuel »yer sarkastično. E. T. Stotesbury, drugi milijonar iz Penne in Morganov drug, je dejal, da ga ni sram prispevsti n staro gsrdo. Ni ps hotel povedati, koliko je dsl. Joseph R. Grundy iz Bristols, P® . ki vodi republikansko kam P«njo v Pennsylvaniji, je pričal, d* je njegov odbor nabral do ds-Nabiranje je W. L. Mellona, sina zvezna« zakladničarja. T V. O'Connor, predaednik hladnega plovbenega odbora, je J« pozvan, da dokaže, če La rollettc ros dobiva denar iz **kve. O'Connor je dejal v svo-J'n> arovoru v Buffslu. ds sovjet >k* R'»*ijn financira Ls Folletto. v° k"pe, fis - Ko ao v mestu ^e.T^10 • I»™** brtt ¡¿fl u,*'"»e. da je tropfen proti t,^. *yW n prihoda orkana JJ '«e šol, h, p,mW4 otroke (]lkovmkotn za morskega polka ne glede nsto, akolj, p« druga reč, Policija pa lovi voditelja poboj, nikov. Ohioago, DI. — Policija zdsj lovi po vseh mestih od Pacifika do Atlantiks Čin Jak Lama, o katerem govore, ds je vodja poboj-nikov. Poboji so pričeli, ker j« bil Lam izključen iz nekega "ton-ga" in je njegovo izključitev potrdil centralni odbor. Tako pripovedujejo Kitajci in koliko je resnico ns tem, vedo samo Kitsjci. Boj z nožmi in samokresi so ponehali v Chiesgu, /ato s« ps zdsj pobojniki poslužujejo bomb. Kmslu po polnoči ao drveli štirje Kitsjci v avtomobilu mimo pralnice na štev. 204H Zapadne Dvaindvajsete ceste. Kden izmed njih je zalučsl bombo proti prsl-niel, kl ae je rszletels z velikim pokom. . Pralnica j< lastnina Lin Moj* in Kitajci, ki so spali zadaj za pralnico, so prihiteli prestrašeni na ulico. "Lahko je ukazati, pojdite na uMso In poiščite Kitajca," je rekel neki detektiv, "ampak prijeti ga Dasirsvno smo Minneapolis, Minn. — Prohibi eijoniški detektivi ao že dalj ča na iskali tiholaplko Žganjaruo > okrajih St. Cloud in Stearns, is katere je prihsjslo Žgsnje, kl io gs točili v teh dneh prohibiclje, tods uspeha niso imeli. Končno so jo ]>a vendar odkrili na farmi Ueorge Vossa bliso Uoldingforda, ki se nahaja pet in dvajset milj severno od St. Clouds. Farmarji ao dolgo časa vohali okoli Uoldingforda, tods izvedeli niso mogli ničesar, Nekega dac so sližali, da je bil Voss reven farmar, a zdaj ima denar. Vlegli so se na prežo bliso njegove fsr me, ksr jim tudi ni prineslo u spehs, ker niso na nji nikdar o-pasili kaj izrednega. Nekega dne so ležsll sopet ns preži, ko je ml mo prišel Voss. ltekli s« mu, ds se jim sdi njegova1 farma aumlji va in ds kulis ns nji žsgnje. Voss ju tajil. Ko so mu zagrozili, da lahko pozovejo pomoč in tako pre iščejo vsako ped semlje ns nje govi farmi, ae je podal, ko so n\\ rekli, ds bo kssen bolj milostim ako ae proAovoljno poda. Po teh beacdsh je Voss peljal detektive na avojo farmo. Sredi griča ae je ustavil in v goščavi ao bila majh na akrita vrstica, ki ao vodila v podzemske prostore. Tn ao stale velike kadi, kl ao drlsle do tisoč gslon nsmske. Po vrati je atslo pol ducata kotlov sa kuhanje žga nja, ki ao držali od pet In sedem deset do dve ato gslon. Poleg »o stale grablje, šestdeset čevljev | dol«* a potrebnimi osmi. v ks tere ao polsgall petgalonaks «o de pri ato stopinjah vročine. Ta m pa Ha t je slulil zs hitro poatsrs nje žgsnjs. Za segrevanje kotlov, v katerih se je kuhalo žganje, je slušil velik parni kotel. Tu so, bil« ae. salke iu cevi, kl so služIle zs do-vsjsnje in odvsjsnje gorka in mrzle vode. Bilo je šest veteruie in poseben odvoden ksnsl, ki je vodil v veliko nilsko ns fsrmi. Is hiše v žgsnjsmo je vodil privaten telefon, ds je služil zs svsfllo. s-ko so se farmi bližali tujel. Vsi al roji In priprave so bili vredni okrog trideset tisoč dolsrjev. Sku hal je lahko pet «to gslon žgsnja ns dan. flgsnje Je prodsjsl od $4 do $ o»«« je kuhal žgsnje neksj nsd dve leti in Udsl ae je ssm, ker je preveč šaril z denarjem. Mizo Vossovs fsrma ao odkrili ns farmi ftiehard Li uiáu i M. ob «JI. Plebiscit e prohlMeiJl v Toronto. 23 okt — Volilei province Ontario «o danes glasovali o vprašanju prohlbieije, Plebiaeit ims odločiti, ds. Ii «íataoe temp«. reočni rakon ir leu Iti« še v ve Ijavi ali provtačna %laosi prelaz Liukov, ki je najvišji v jaholakih gorah InagaJ, 23 okl. — Brzojsvns zvesa a Pekingom je bila ainoči nenadoma pretrgana, ne da bi se lukej vedelo, ksj j« vzrok t«mu. fcangsj, SI okt. — Kakor Jav. Ijajo Is Kantona, je dr. Henjetaae popolnoma alrl revolto fašistov. Oalseki fašistovakih čet ao polieg-mli ia mesta. Na etotme oseb je bilo aretiranih Kantončanl, ki ao podpirali fašial«, morajo adaj ple-čati kasen v obliki poeeboega davke- SO ODSTOTKOV KOEUZE NI PO PARILA SLANA. Okleago. 01. — K«ruM v lili* noieo In I od ioni j« 'ako doaorele, de ji ni »lene veliko škodotala, ki je padla v aredo poooči. Okoli oa>m4«»'t Mlalotkov kor osa jo «lobre, Mila j»*eo ja pripomogle, da > kom/a dosoeola kljub |lod-uia« io delavnem« |edalj«. PROSTETA CLAltLO SLOVEJM LaIVMA I83Egws Cene oiinof f éwm. iokfki m ae vračajo. 1 : iIicJ.Jjri.va (U. »V «¿M M SLUE IZ NASELBIN. ml leto im fl.Sft se trt ¡UU m trt ; OMnm Hi« m leta, H » m pel *** to> m^owyirilMt. Z2_____ ^^■fKOSVETA" sasr-sa Mq| Awm, oioi«, ropaš* -THE EW LI OH TEW MEJIT" m i Z35. rata* on «M UUerifiion: United Stote. UeeoJ OMs*e) M i Oaaada M p? SE Datan v aklapaja a. p». (Oa». 11-24) Jmm aa »aal**« B 4a aa« ja • Um dmmtmm potekla aaratetea. Paaaaita ja prava- M aatavi lift. TAKE LJUDI SO DELAVCI VZGOJILI NA SVOJIH PRSIH. Thoraai V. O'Connor, predsednik plovbenega odbora in bivši predsednik unije pristaniščnih delavcev, po-kazuje, kakšne ljudi so vzdržavali delavci in jim poma gali, da so prek njih hrbtov splezali na družabni lestvici navzgor. < O'Connor je govoril v Buffalu pred strokovno organiziranimi delavci, da priporoči delavcem Teddy Roo-sevelta ml. kot governerskega kandidata za državo New York. O'Connor je seveda podpornik Coolidga. Tudi to se ne more prevesti, ako bi tudi agitiral % poltenimi sredstvi za tiste, ki niso naklonjeni delavcem. Ampak O'Connor se je poslužil nečednih sodstev, V teku svojega govora je dejal: "Ali more kdo izmed poslušalcev kot avtoriteta tajiti, da ni prišel denar iz Rusije preko Mehike za La Follettovo in Wheelerjevo gibanje." Poslušalci so to trditev sprejeli z bučnim smehom, ki je govoril, koliko verjamejo njegovim besedam. Strokovno organizirano delavstvo je verjelo vsakemu, ki je znal s sladkimi besedami izrabiti zaupanje delavcev, da se je povspel kviško in prišel do dobro plača ne javne službe. O'Connor je produkt takega zaupanja. Zdaj ko je predsednik plovbenega odbora ne potrebuje več delavcev, da mu pomagajo naprej, ampak on prihaja mednje, da z dvomljivimi besedami, ki so popolnoma izvite iz trte, premoti, da glasujejo za take kandidate, ki so nasprotni interesom delavstva. O'Connor je bil celo tako predrzen in je dejal v svojem govoru poleg nesramnega podtikanja, da pride strain dan obračuna za unijske odbornike, ki najemajo fa-kirske Organizatorje, ki priporočajo La Folletta in Wheelerja, mesto da organizirajo lokalne organizacije. O'Connor ima prav le v toliko, da pride dan plačila, ampak pozabil je povedati, da pride za unijske voditelje, ki še «zdaj zavajajo delavce, da glssujejo za kandidate starih strank. * Tudi med ameriškim delavstvom vedno bolj prodira misel, da se mora strokovno organizirano delavstvo organizirati politično, ako hoče obdržati pridobljene pravice in poleg starih pridobitev izvojevati nove. Ta misel bo končno postala tako močna, da bodo taki delavski voditelji, kot je O'Connor, postali popolnoma nemogoči v ameriškem delavskem gibanju. Ampak O'Connor ni edini delavski voditelj, ki je pozabil, da.se ima delavcem zahvaliti za vse, kar je. Takih delavskih voditeljev je še nekaj poleg njega. Na^ sejah strokovnih organizacij Be obnašajo, kakor da pohruatajo vse podjetnike, finančnike in industrijske barone, zunaj Hej se pa pajdašijo s profesionalnimi političarji, ki tvorijo glavno podporo delavskih izkoriščevalcev, ker jim pomagajo prisvajati politično moč na škodo delovnemu ljudstvu. Delavci pa imajo zopet zgled, da si ogledajo vsakega dobro, ki prihaja k njim in hoče postati voditelj. Poznati ga je treba malo bolje kot samo po njegovih besedah, ki jih govori na sejah in shodih. Ako delavstvo tega ne stori, se lahko nekega dne prepriča, da je redilo gada na (tvojih prsih. Kdor prihaja k delavutvu, da mu delavstvo služi za hrbet, po katerem spleza do dobre javne službe, ne more imeti dobrih namenov za delavstvo. Strokovno organizirano delavstvo plačuje tako dobro svoje odbornike, da ne jim ni treba zdehati po javnih službah. Nikjer na «vetu niso odborniki strokovno organiziranega delavstva tako dobro plačani kot v Ameriki. Zato pa ima strokovno organizirano delavstvo neomajno pravico zahtevati, da ti odborniki delajo na gospodarskem in političnem polju v Njegovem interesu. Ako strokovno organizirano delavstvo daje direktivo svojim odbornikom pri reševanju goapodarakih vprašanj, je njegova direktna pravica, da jih daje tudi pri reševanju političnih. Dvema gospodoma ne more nihče služiti. Nihče ne more trditi, da je dober zastopnik strokovno organiziranega delavstva, ako delavcem priporoča, da naj na volilni dan volijo svoje nasprotnike in podpornike kapitalizma. Voditelj alroktjvno oiganiziranega delavstva, ki rt-že na dva kraja, je navaden političen atavkokaz. Tri sto štiri in šestdeset dni v letu naj bodo delavci organizirani in ae bojujejo za svoje principe in zahteve, na volilni dan pa naj jih izdajo. Tako oče tisti delavski voditelji, ki ao nož na dva kraja. S pota. — Ko to pišem, «am na Chieholmu in pri pogrebu rojaka Johna Zobeca, kateri je leial na bolniški poetelji le ieet let do 6. septembra. Imel je nekak mrtvo-ud, ki «a je polagoma opuičal, tako da sprvege ae je vsedel na atol, kasneje, ko smo ga obiskovali, je ie prijasno govoril s nami ter slastno prosil za evalčiee, ali ko sem ga pred amrtjo zadnjic obiskal — to je pred par tedni, me je le le smehljaje pogledal in prikimal, da ma pozne. Njegova rakav ja bila obdana s obilimi venci In cvetlieami od druitvenih bratov kot tudi mnogih prijateljev, ki so izkazali svoje prjjateljetvo s številnimi venci. Pokojnik zapu« iča v Chieholmu soprogo, sinove Johna, Franka, Joe in Freda. Star je bil 42 let, doma U Ribnice. Spadal je k druitvu it. 110 8. N. P. J. v Chisholmu in druitvu Odd Fellows. Pred nedavnim so tu spremili k počitku rojakinjo Ivano Ostrug, roj. Kotnik v Lotu na Notranj skem. Umrla je na operaciji v St. Mary bolniinici v Duluthu. Zapu-Ufa soproga in itiri otroke. Malo pred vojno je bila odila ta družina v staro domovino, ker je moral mr. Ostrug v vojno. Po vojni, < kateri ve mr. Ostrug mnogred progresivno stranko. Senator jaFollettc je v političnem boja žc 48 let in vedno bil proti mednarodnim graitarjem, senator Wheeler pa se je slasti iakasal kot to-iitelj krivcem teapotdomskega Jcandala, v čemur je pokasal svo-0 neustrsiljivost v boja proti tB-ovom narodnega < premoženja. ! foster in Gitlow psojsta progresivna kandidata ia očitate, da je progresivna atranka korumpira-na kot drugi kapitalistični stranki. Neiskrsnost ao vidi v tem, da so komunisti sami hoteli LaFolletta sa kandidata, a ko jih je odklonil, Imajo toliko sovraitvs do njega. To isgleda sumljivo. Pri WorkeM Party so videli progresivno gibanje, kateremu so ae pri-kljrčile delavake organizacije, a vseeno so nastavili svoja kandidata. In najbolj snmljlvo je to, da aedaj ne napadajo obeh kapitali« stičnih strank toliko kot progresivno; samo za poraz progresivne stranke jim je, kakor se ta to po tegujeta stranki natadnjakov. Ameriiko ljudstvo ie ni srelo za kak komualtep, ker dolar imu ie premagnetiČno moč sanj. Fo ster in Oitlow hočeta dobiti glasove od progreaivne stranke, ampak to je zaatonj misliti, kajti povedal je svoje Evgen V. Debs, ki je bolj znan ln zaslužen delavski bojev nik in je ie pri zadnjih volitvah dobil nejcaj čez niti joti "glksov. Foster in Gitlow hočeta a napač no kampanjo ikodovati Worker's Party. Kot nekdanji sodrug > Worker's Patry protestiram pro ti takemu staliičn, ko se odloča za bodoče razmere delovnega ljudstva. Le poglejmo komunisti čen iiat "The Daily Worker". V njem ne čitamo drugega kakor aa me napade ia nič poučnega. V četrtek avečer dne 16. oktobra ob 7:30 smo dobili govornika mr. Aldrich Blakeja ia Oklahome kl nam ie govoril okoU dveh ar radi K. K. K., ka| to pomeni. Rekel je, da je to organiaaeija oiab nežev in hudodelcev. Prišlo je na shod tadl nekaj klaacev, kar sem lahko opazoval a njih obrazov, ker postsjali so kar nervozni ih srdi to so gledali govornika. Well, liv ingstonski kukluksi so tudi en krat slišali stoje. Po govoru so tajno odkorakali kakor so tajno prišli. Volilni dan 4. novembra nI več daleč ln upam, da bodo vsi Sloven po vseh Združenih državah Meteoriti. Kadar ao ljadje raztrsseni . Nekdo je enkrat povedal, ^ najbolj raztresen človek je ba menda oni profesor, ki je okrtačil mački zob«, nato pa je »*me|t sebe sunil pri zadnjih vratih iz ci l previdno glaeovali. Delavec, ti i maš politično moč v volilnem liat-ku. Ne posluiaj starih humbuga rjev, ki imajo medene beaedc, po volitvah pa nas ie posnajo ne Pozdrav delavcem in čitateljem Proavctc. Ne pozabite LaFoUette in Wheelerja na volilni dan. — Prank Pavlicha. Tega profesorja poseka oč» Hago, governer frančišksnske province, ki je sliisl robsnthi pijane Irec pa je mislil, ds se pri-duša jo slovenski socialisti, a a a Hot Dofl Cenjeni K. T. B.l — Sprejmi pe. ičico novic iz naše kisle nsselbi-ne. Kiala je zato, ker se je vse «ki-salo, kar smo naredili iz "brez-semenskega'* tgodaj v septembru. Well, prav nam je! — Delamo po malem. Edine industrije v nsši naselbini so cerkev in klsvnica in tovarna ta les. — Novega ni ni& razen Kovačeve garaže. Kovai je tplektor za dom starih novle. Prej je hodil pet milj na uro, ds-nes pa vosi pet ur na miljo, odksr je kupil Lojzo za $25. — Zdsj je ovska sesone. Nekateri se pojijo sa divjimi racami, drugi pa zs div-jimi glasovi aa Kuliča in Davina« Jaz aem za kandidata s frsneo-skim imenom. Kuliča ne ljubim, ter diši po Črnogorcih, Davi» pa smrdi po davlci. — Zadnjo nede-jo smo priredili igro "Rajska dolina". Vai igralci so igrsli tako cot jo treba, da se pove — dobro. :0e bi povedal resnico, bi bil tepen.) — Rojak Korunčan se je obesil za pete. To se pravi da ie je oženil. Bilo srečno t (To se ?ravi: dosti otrok.) — Poidrsv. — Žane iz Montane. a. e a Kar na marajo v hlev, 10 Šli ned ljudi — all right? Cenjeni K. T. B.! — Dve naj-novejii novici tt imam poročati. Morda boš rekel: "Whst's your hurry!" — Tukaj v Detroit« 10 nail pradedje, Slovenci in Hrvst-je, kupili novo "italo" za cerkev. To je ena. Druga je, da tuksjiaje druitvo it. 121 S. N, P. J. proslsv lja 15-letnico svojega obstsnks. Dne 19. oktobra, to je itirinajat dni pred petnajstletnico, je pristopilo k druitva ' ksr 14 novih' članov. Ali radi prve novice sli drage t Želim, da mi rešiš to vprs-Sanjo. Pa* ostani tdrav. - V. J. K., Detroit, Mich. . „ eoo "Primitc tatu!" Kutaraki pustolovci, ki so se prodali repnblikanakim petrolej-skim korampirancem, pravijo, da bodo ratkrinkali zapcljivee in i t-koriičcvalcc naroda. Pustolovci, ali nimate v hiši nobenege ogledala f o e e Živela nezadovoljnost! Ako bi bili ljudje od vseh zsčet-kov zadovpljni t ratmerami, bi k danes živeli v podzemeljskih js-mah in pili vodo is prgiščs. e e a Veva taktika omejevanja druliae. Komisar Hugo je pojeznil, ksko je pater Kazimir povozil Štirilet. nega otroka, ko se je peljal ns n.-sijon. Pravi, da je Kasimir von zelo počaei, 15 milj na aro. Ce bi bil gonil hitrejše, bi bil povoatt najmanj tri otroke. Dva je rešil s tem, da je nemrtil tretjegs Kazimir je bil oproščen. Celo oče otre-ka, neki Srb, je prknel, ds moglo biti drugsče in je v znst sprave podal roko Kasimirja. Oče mrtvega otroka je torej podal roko Kazimirju. Zakaj »o „i izplačal ie kake Q. Trunk, nepiiite ie en članek o razdra pan i h duiah! stranki in ae apoaob ti, da bomo sneli spodrtaiti atari kdtitallattč j daj iaglada kakor bnlevard, kar ni sistem, kateri naa tlači še toii je arlo olapialo meato. Slavno.« ka lat. Vvemimo sa vsgled angleško in maka delavstva, jako en močna arganiairani ia še apoaob al vladati. Ni treba, da bo aam dovršit ve «mo praznovali 1. septembra. aa Labor day. Program je bil isvraten in meščani so se veselih pozno v noč. Minors Mills, K — ŽadnjiČ ■em poročal o žalostni nesreči, katera je sedela dva naša brata v premogorova. Obetrellla sta se ta ko nearečno, da je brat Joeip Lam pe podlegel poškodbam; po štirih dnek muk je aaapal { sa vedno. Drugi, brat Vlncont Stražar je na pota okrevanja, čeravno je bil težko poškodovaa. Pogreb ae ja vršil dne 1B. oktobra na St. Mary m i rod vor v Wilkeeberre. Pokojniku je položila na ktsto jako lep vena« lokalna organizacijo št. 2M3 U. M. W. of A. Jako lep šopek in venec mn je položil prijatelj J. Bcrlot, kakor droit vo it U2 venec. John Lampe ai imel ta aorodnikov. kakor tndi ne vemo aa nobenega v Ameriki Dru itvo Je ookrbelo eel pogreb. Društveni Člani ao apelaili avojo doli-noeti. Največ dela je imel naš predsednik Karo! K rajne, aa kar mn vaa šaot. Premlele te malo. kaj je e človekom, še nima svajik ljudi ia društvenega brata, ali da ia ni pri nobenem druitva. Nlkše IT». .«ne briga >a »K!»-. • ™ če je. če je druitvem član. MJ D ne bilo Slovenca in Slovenk. * naši novi domovini, ne »ramujem ae republikan- itraiike," je rekel večkratni ir pred odsekom. 4'Nikdar mučil svoje glsve, ako bo p* deset ali petdeset miljonov, i a naga pri volitvah." Iitteje je še oblastno dejal, I * Q<- boji La Folletta, da bo kko vse zanj oddane glaaove Juoniiee je mislil) odpeljal •eni voz. U njim so priile na vrato dru- i kapitalistične korifeje, da ao k zaslišane. Tu je bil B. T. Kaburv, Morganov kompanjon Pkiladelphije. On je pravi paril Postave je medle, njegovi F M "K "jegove manire ao «okrHtičue in njegove oči po-Pojejo. Za njim je prišel na H« Joseph R. Orundy iz Bristo-|»Ttor pisem, v kateritf je ape-pna druge kapitalistične to-f* «a drobil v kampanjaki M republikanske stranke. On hkratni miljonar in velika »ned tovarnarji. Njegovi po- * aszori iu prizadevanja tvo-J l>orcijo nesramnosti. P »Jim so se vrstili drugi Mj»» «a < oolUlga. PKOSVETA Praproti* kote krvno oavoto med njimi. Cjioaga, m. — Policija patrn-ljira kitajsko naselbino, da zabra-nI med njimi udomačeno krvno oaveto. Kjer akušata natihoma amukniti dra ali vaš Kitajcev v avtomobilu, takoj jim slede detektivi. Policija je v teku dneva a-rotirala več Kitajcev, o katerih sodi, da so ««pleteni v umore, to-d« uspeh« ni bilo. Policijski načelnik se je trudil poizvedeti, kakšni vzroki povzročajo vojno med raznimi kitajskimi frakcijami in Če nI mogoče napraviti med njimi premirja. Povabil je k aebi Frank Moja, najbogatejšega in najvplivnejšega, da live vzroke, ki tiče za temi morijami. Načrt je ponesrečil, ker Moja ni bilo. / V mestu so tudi detektivi i« Milwaukeeja, da «poznojo morilca Wong Tak Ooja, pa tudi nlao mogli dognati ničesar. Policiji jo znano la toliko, da ae' Kitajci dele v razno frakoijo, ki jih nazivljejo tonge in ki ae vč««i smrtno «ovrožijo med «eboj. V Summerdalu je policij* prijela dva oborožena mlada Kitajca Jung Jonga in Fo Uoaga, toda oba zatrjujeta, da nista v najmanjši zvezi a poboji. Nameataik mrliškega oglednika F. Kennedy in pomožni državni pravdnik Harry MeenÄy «U «kozi več ur izpraševala Kitajce, dognala pa nista ničesar. Frank So a ne, glavni lastnik restavracije, je dejal, da ne pozna tujih kitajskih pobojnlkov, ako-ravno ao bili koasaj dva ftavlja proč od njega* ko so vstopili. Kitajci pač molče kot Italijani ia južne Italije in iavojujejo svoje bojo sami med ««bo ne osiraje se na obstoječe postava. Kitajski tongi so podpome'or-ganizacije kot na pr. slovenske jednote. Te organizacije so bilo ustanovljene med Kitajci nekakšno pred dva ato leti, da ao ae bojevali proti Manlnjem. Te organizacije žive med sabo v večnem sovraštvu in nakladajo draga dragi davka. VČaai pa sadivja boj med njimi in takrat nastanejo po-bojL KRI JI OjaAWLA PBKL1TU SiVLJurji. lan Bernardino, OaL — Ko so je T. O. Kelty peljal s avtomobilom v dražbi «voje 60-letnc žene in pet let atara netjakinje Mero-dith Waterbury, je avtomobil aa-vil aa «tran in ae prekucnil v ato čevljev globok propad. Mol je obležal napol mrtev Hi aa ja mučil več ko feiriindvajaet ur preden je izdihnil. Njegova lena «i je «lomil« roko v članku in gadobil« je le druge poAkodbe. Netjakinja ae ni ddatl poškodovala, ampak hrane ni bilo. Pu. jo ostal nepoškodovan in je «kozi tri dni lajal pri mrtvem gospodarju. Mala netjakinja je trpela aara-di žeje in gladu. Tedaj ji j« pa ftena dala svojo lastno kri, ki j« earela is rane pri ¿lenko, da se je napojila in naaitila* Tako jo Je ohranila pri Življenja skozi tri dni, dokler ju niao našli rešilei. Rešilci «o jih iakali od prvoga dneva in včasi ao se pnblilali na peŠini do dve «to čevljar, vendar pa nisoa slišali pasjega lajanja. Ko ae j« bližal trtftji daa svojemu koncu, je njen sia T. X. Kal-ty zaslišal zamolkle kliee na pomoč/ nakar ao raiilei oteli leno in njeno nečskinjo iz strelnega po-lolaja. 2eno so prepeljali v bolnišnico in zdravniki javljajo, da jo o-hranijo pri življenju, tudi mali pti6ki so tgah v hadlkoo Okioago, QL — Policaji so na novi policijski postaji silno roban-tali in rentačill, ko je prlšelo sodem ln dvajset kanarčkov Ivrgo» leti svojo peaem. Kaj takega niso bili vajeni ia Ivrgolenjo jih je motilo pri delo, ko so pisali svoja poročila. Niso se pa jesiM na kanarčke, ampak aa tatov«, ki so jih okradli. Kanarčki tvorijo ta-Useki plen, ki ga jo pol^i* >*-sledila in seveda ostanejo na po-Meijskl postaji do obravnave. Policija je zaplenila te kanarčke pri neki gdčal. Ana Kropi, stari SI lot. Aretirala je njo ia še dva molka, ki «U «o nahaja Is v a jeni dražbi. Orttja to« Tarka Mfi ženeva, 23. okt. — Orška vlada ae je pritožila ligi narodov radi aretaeij grških podanikov v Carigrada. Zadrra asorda pnde aa dnevai red prihoda ji potada) je k, ko ima «vet Hffe narodov iaradao ■eK ■ISTO JR POSTALO RIS "SUHO." Lemont, 111 — To mestece, ki ae nahaja dobrih 22 milj od Chi-oaga in Iteje okrog 3,000 prebivalcev, je bilo nekoš poznano kot selo "mokro" mesto. Prohibiei-jonilki detektivi so le parkrat obokali to meato. Zdkj je pa mesto "suho". Poanšil se je vodnjak, ki je dajal 350,000 galon vode vsski dsn. Zdaj se voda prodaja in sicer v posodah, ki slulijo «a poUljanje mleka v Chioago, in ki drle do o-aem galon. Kna taka poeoda pol-aa vode atane pet in dvajaet centov. Mlekar je napravil prav dobro kupčijo. Ve« dan j« vozil vodo in jo prodajal Odjemalcev je bilo vedao veliko. Meato je hitro najelo delava«, da poloie cevi ia napeljejo vodo Iz zapuščenega kamnoloma, v katerem ae je nabrala voda kot v malem jezera. Kamnolom je oddaljen od meata šest tisoč Čevljev. Meoto je Ud«lo «varilo, naj prebivalci prekuhajo vodo, da a« obvarujejo legarja. bandit JI slabo halrt1l. Okioafo, SI. — Clifford Mills je ravno oropal dve lekarni, ko je naletel na policijskega sarlenta Charles Glaula. Vnel se je dvo-boj in ropar je oddal več strelov na policaja, ki so pa «grdili cilj. Policaj je tolovaj« zadel dvakrat in rani «ta tako tetki,.da bandit najbrl ae okreva. V eni lekarni je odnesel $80, v drugi pa $200. LRTALOI DOBI V ZLATU. $7,000 San Francieoo, OaL —A morilkam letalcem, ki so poleteli okoli sveta, bodo isročili kot č«stno darilo listnico, v k«teri bo več ko $7,000 v zlatu. Franoooi izpraznili Dortmund. Berlin, 23. okt. — Francoske četo «o včeraj izpraznile Dortmund v Porurju. Fssistovska vlada 'skrbi' za Iwtts. Najvišji voditelji fašiama ne bodo nikdar prepričali kmečke ase. da hočejo dobrobit istih, kakor se radi lirokoustijo. Dejstva govore ravno narobe. V južni Italiji so imele kmačke ««druge previoo obdelavatl tisto «omljo, ki je lest velepoaeatnikov, a «o jo ti drlali z«puščeno Na ta n«šin je bilo mogoče kolikortoliko priti v okom primanjkljaja produktov, na drugi strani je bilo sa-eno sns t no število kmečkih delavcev. Falistovska vlada pa "dela «« narod". Zato je a nekim dekretom odvzela zadrugam to pravieo, aa« mo radi tega, da ««dovolji vel«-efrarce, da jim obvaruje njih «veto lastninsko pravieo, četudi o«t«. aejo zemljišč« pu«t«, neobdelana, četudi atradajo neštete kmečke množice. fie na drug način «o hoteli re> konstruktorji dokazati avojo ljubezen do ljudstv«. Tekom vojne ia takoj po vojni m je di*«v« nahajala v stiski radi pomaajkaaja žita. Da od pomore temu pomaaj-kanju, jo jušnim agraroem dovolila posojila v znatni vilini, tako da jih vzpodbudi k iatenzivnemu obdelovanju aemlje. Drugi mali kmatje so bili «seveda isključeni od teh ugodnosti, Velepoaeatniki bi «i morali « tem denarjem nabaviti potrebna arodstva za obdolovanje. Tag« pa niso storili, osiroma ao atorili v veliko manjli meri, denar pa «o porabili v drug« «vrhe. T«ko «o s« veleagraroi veselili teh "blago-dati" do let« 1921., ko jim je vi«-d« ustavila kredite in ««htsval« povrnitev le danih posojil. Sevčda so bili agrarni kapitalisti rszhprjeni vsled tega in so pri-čeli kljubovati,'čel, da ne bodo nikakor povrnili poaojila. Ia te stiske jih j« relila falietov-ak« vlad«. Meseca marca 1028. j« isdal« naredbo ki dovoljuje mag-natarjem, da plašajo dolg v dev«. tih obrokih in sieer vsako leto po en obrok. Poleg teg« jo tudi d«l« dvajsetodatotni popuat od eolo-kupne svots onim, ki bodo plačali vse skupaj, do meaeea oktobra. To se pravi darovati veleagraroam več milijonov lir. SUvenski Ntrodia ■ 1.4----> i---ft ---aa ah aprwa Podporna Jednota p. IT. JnalJ* taOT, šrAavl IIIímI*. GLAVNI STAN« >SSV.as ta LAWNDALK AVE., CHICAGO, I LUN Ol t. lavriavalni odbori ' UPRAVNI ODSEK« Prsdasfrlh VImooI A »dr«» VlšrUk. R. f. D. T, Im IOS, MiiN«s, Ps„ «I. U)«lh Malik«» T«rli. tajnih M>Uk«ii la aa I al, Msutavt, Pa., gl. Navah, «i Magajo* vMali glaatta Ga4< Va«rUk. araslalh «lasiU Jaáa aOOalha «arlaih. POROTNI ODSEK« Jatai UadsrossA »rsásaáa^. 40? W. Ha» St^ SaeiaiflaM. III, Martla talaaalhar tai tTt, EarUrtaa. Óhta, Fraš K Vlda^ S40« S Namlla A»a-" CkUata, III., Jaha Teršali. Raa SS, Strakaa*. Pa., Jaha tariah, 414 W. Hay Si, SprlacfiaM. III. SOLNUKI ODSEKi OSREDNJE OKROEJEi SUs Noaah. »rašaašaih. SSST-SS S«. Uoošala Aa, CUaaaa, III. VZHODNO OKROEJEi Jatah AaihralM. Baa SO«, Maaa, a M a. Pa. Jaha GraAaÚ, 14MI PaAo A »a.. Cl««*laa4. O. XAPADMO OKROEJK« Aataa Salar. Ras 104, Gra*a, Kaa».. sa |a«aaaaa4L Maa Mara, Ras 144. Bahl, Mlaa., aa »avaraaaoaA MIha Svget S4SS S. Wiathastar Si.. Marvay, Utah. Nadaornl odbori lata, pradaséata. SUS W Mih Si.. Chl«a«a, IU.. Praah IIT Pra.se* AvaTciatalaa* Oh WlUla» Sillar, «404 Si. Cíala Praah _ SawHkJMIT ^ „ Zdruiitvanl odbori Praah Aleš, SIS4 So. Ceaofaed Aaa., Chlaaga, IU. Jalka Orasu HM W. SSth SU Chica«a. lil. Jaa. Skah. 4404 Ortaa Cu ClavaUad. Ohl». VRHOVNI ZDRAVNIKi De, P. J. Kara, SSJS Sl. Dal» Ava, Clavaba* O. POIOR t—«Karasoeaásaea a «L adbavolhl, M 4«laja v glavaam urada. leagrarci take ugodnoati, ao mo rale kmečke sadruge, ki ao dobilo iatc takoj, brez odloga ln v vsemi obrestmi t Potemtakem ni nikako Čudo, Še vlada med južnimi kmečkimi množicami sovraštvo do fašizma, ki jih tako nelno ljubil VssU Iz Jugoslavije. Mortalitota In natalitota v Sa-grobu. — Iz uradnih ststističnih podatkov j« razvidno, d« se je Isnsko leto rodilo v Zagrebu 8,06l>| ^«jhne ^ote^v ^sojUo^ plsčati oseb, a amrlo je le 2,534 ljudi. Število porodov presega torej število «mrtnih «lučajev za 535. Novorojenček v župnijskem hlevu. — V župnijskem hlevu v ftt. Rupertu v Slov. goriesh je nedavno župnijsk« uslužbenka, mlado ia brhl^o dekle, rodila čvrstega alnčka. Ker pa je dete naenkrat utihnilo, se je za stvar ««čelo poleg «o«edov zanimati orožni-Btvo. Po ltirih'dneh «o reanično našli novorojenčke "zakopanega pod «enom, s znaki nasilne smrti. PO komisijonefnem ogledu so otroka pokopali, nezakonsko mater nprli, o očetovstvu pa se lirijo r«sne govorice. Aiflslki arheolog v Sarajevu. — Koncem septembre v Hsrajevu upravitelj britanske arheološke lolc v Atenak doktor Beurtley. Prispel je is Macedonije, kjer je v okolici Vardarja izkopaval o-stanke zgodovinskih naselbin. V Sarajevu je pregledal arheološki oddelek tamošojega muzeja, o katerem m je angleški ačenjek iz-r««il zalo pohvalno. Roviaija volapoaoatov v Booni. — V ministrstvu za agrarno reformo ja imenovana poeabna komisije, ki ima aalogo, da izvrši revizijo vseh veleposeetev v llosni. Po končanem delu komisije bo ministrstvo odvzelo zemljo sem onim, ki do nje nimajo pravice. Vrnitev naših rojakov la Raalje — Iz nradnih podatkov, ki jih je zbralo aaše ministrstvo za notranjo aadeve, jo razvidno, da sa je dosodsj vrnilo okoli 10,000 nsših državljanov iz sovjetake Ruaije. Med temi se nahaja todi večje število šea In otrok. V Rusiji ae nahaja še precej naših državljaaov njega rnoša, msksr če ostan« š njim «amo pol tuesta ljndi. Kljub KmÍ ko «o imeli v- rt Kako Jo abdiciral Viljem II. liarlinčan dr. Ludovik lfer«, tajnik parlamentarnega raziako-valnega odbora v Namčiji, j« pravkar izdal interrsantno brošuro, v kateri popiauje, kako ae je odrekel prestolu bi vil nemški cesar in pruski krslj Viljem II. Cesar Viljem je izjavil, ko je doznal, da pripravlja drlavni kancler princ Maks Ilsdenskl njegovo sbdlkaeijo, svoj pristanek na eessrski prestol, toda hotel je zadržati Čast in položaj praškega krslja. Potem ja posval k sebi msrlala Hindenbarga, kootread-mirala von Levetsova, admirala Kcheera ter generala Oroenerja in von Marsehalla. Pred temi priša-mi je posval feldmaršala Hiadon-hurga naj ponovi pred dražbo evo-jc iljave, d« vojsk« veš ae stoji za njim. Hivi Hindenburg je laja vil glaano i "Vojaka raapada, ker čete odpovedujejo pokorščino Vb-lemo Veličanstvo t Bog daj, da bi bilo drug«čel" Osar Viljem jo feldmarlalov« besede «prejel šUto mirno ter j« odgovoril s kraljevsko bladooetjo in dostojanstveno! "Ce je tako, kakor pravi maršal, na morem pristati na to, da bi sa dal ajeti na lieu mesu. Ne preostaja ni niš ia mnogi od njih se bodo kmalu; drugega, kakor to, da se odrešem ■ ««aaraki kroni Toda oatajam vaa-kakor prvaki kralj". — Nato jo z« kip obmolknil ia po kratkem premolka nadaljeval: "Uoepod«, povedati pa vam mora», kaj je napravil s mraoj moj k«aeler Priae Maka Hae. Tak« me >• ta mol prevaral Nato ja pur sel brazdo admiral Rek**r in je rekel i "Moj Bog, kaj ho. kaj bo, kBilšr donos sa to ab-di kari jo BMTaarioot" Viljem je o*lvmil: "Haj nimam vaš Nato je poaadll a»o vrnili v domovino Hapadoa la ljabaoamja. - Dae I. oktobra poaoči j« napadlo šest fantov strojaega ključavn»i«rja Pranea Smoleta iz Zgor 6iške, ko ae j« ta madil pri evoji aeveati Mariji R v Brdu Naeilni fantje, katerim šenia nikakor ai bil vlač. «o izvlekli Mfltolet« prav is steno vaaja «arošenka na eeeto, koder ae ga prav neusmiljeno obdelali Skoro popolnoma ao mo raztrgali 2000 Dia vredno oblek« ter mu med prelepo« isasaknili tadi llat **« s 970 dinarji. Za napadale: p«lzvo«laje poHeija Smrtna kosa — V Ljubljani jej aaula Amalija KotliAek raj Kamp VSA PISMA, M sa aaaalale oa pasla «i «radaadalha s« aaslavai Pra4*a4oUtaa S. N. P. JU SSS74S Sa. Laoašal« Ava.. Chlaaga, IU. VIS ZADZVE ROLNIIKE PODPORE ER NASLOV Ei Bataliha taf aUtra S. N. P. J* MST 4M Sa. U«ea4ala Ata., Chlaaga, III. DENARNE POŠILJA TVE IN STVARI. M sa ttša)a al. lavrlvalaaga aa la MmO vvhša sa «aslovi TajaUtva S. N. P. J* SSST-SS Sa. U«so-dala Ara* Chleag«, IU. VSS EADEVE V ZVZ I Z BLAGAJNIŠKIMI POBU aa a.4IIJa|e aa aaslavi RlagajaUlvo S. N. P. J.. SSST-SO Bas U»a4ala Ave.. Chiaaga, IU. Vis iflloMs slo4s ssilofssjs v si« lowistsloooi •dhan» s« aa) «ailjaja ll«ar aastea |a saaraj. Vel pstaM o« «h parala! «4sah sa aaj oaAUiaja aa aaalav« Jaha Uada». «maš, 40T W. Har-Bt* BpriMNeULlST Vsi dopisi I« dnagl sptsl* aaaaaalla, «glasi, aaraialaa la šalah »aa ha» £v -»»sl s.glasda»Jadaata, aaj se p^Uja aa aaslavi MPra.».ia", S4ST4S Ava* Cbleafi Hi «inil ksj o svojem begu n« Niso-seinako. Sprv« j« morda rea hotel oata-ti na nemšhih I Idi, ker so j« a«-dejal, da mu bodo vaaj nekatere Čete ostale «veste, ladsl js zapoved z« svojo preselitev v vilo Krsi-neuse ter aauk«z«l, d« je treb« začeti «blrstl orožje In munioljo. Zaman sta ga opozarjala na op sne posledice takega pošatj« feld-marlal Hindenburg in lllntie. Viljem j« izjavil pred svojimi po-bočniki, d« m bo boril do pogled lo ter sedel v dvorni vl«k. Ob 10. uri «večer mu je Hindenburg sporočil po tajniku Uruenau, nsj «beli, dokler je le šas, ker mu gori podjiogsmi. Iu ros, Viljem je adlrjal s vlakom nsprej ponoči, natančno HO let potem ko so berlinski melčani ponudili pruskemu p«rl«menlu o-boroleno pomoč proti državnemu uradu od sgoraj. Usoda ja torej dala prav revoluelji od apodoj ,.. iz PRIMORJA. Smrtna kosa. — V Barkovljah pri Tratu je dn« 4. oktobra umrla Marija Avagelj, roj. Zlberna. — V Poatojnl je umrl livlnosdrevnik Perdo Oaapari. Prepir • krvavim konoa«. — V Atanjelu aa Krasu sla so «pri« 24 letal kmet Karol Kobal ln 201etni Prano Grč«, ob« 1« At«nj«la. Prvi j« namreč ustavil avoj vos pred (JrŠiao hišo, ker alednjamu ai bilo po volji ia ia lesar s« jo iseimil prepir, ki se je razvil v pretep lekorn katerega je dobil Kob«l od svojeg« nasprotnik« tri vbodlja jo a nožem v prsa. Prepeljati ao ga morali v bolnilnie«. Siroma kovo adravllo aa slabot-, na ftlvoo, alabo probavo. lata hitra a«ishM).. Jir.l m»raj» isi.ll !»■»>■, Sri M l.t»sa. t» I» k.r »«».i la Mr.vila. Nttsa-IVa» — d»»» »•>«-«« br«i Is ivaal» li»».w. lM«U llvas». krvi i» I.Im». «• «lil"» CI.U.VM, m-p »II. ia iMBijMt«. Vsaaili. aa ia p«.|>ri« l.|i. .. Šaha hitra »am «a |HM*a*.M«. Uradi aiala» la aailr|aa. II«m, |iImIi Irtfaa. M«i»Ua|a« ihm, 4a>» Soh»f «»h, fia. arahsvs. rMla» iaM»raaJa ia Mars« »avSulvai« Pa.ktt.lto «a — ali*.ar Hi- oat» «»hm. Nttia-T»a. ). arijtla» aa vllv.lii M ti »a Éla •«!» »iaalaa aalu«» ia a«..,a »a* aa-»Ulli. b*r tir.r »». a. .iaa. alt. J »"■■ 111 p.'»» i»i '«a o ■ i 1 ■''"■» POTRBBUJKMO KOItKSPONDKNTA, mora «n«tl pitati in šitati jugoslovanske je-zlVe in italijansko, oni, ki «najo pisati v polskem jeziku, Imajo prednosl. Oglasits se takoj prit Joseph Triner Companjr, 133:1 4D Ho AahUnd Av«., Chleago, IU. (Adv.) POZOR KROJAČI! Učeni krojač« a« popravljanje in likanje oblek. Delo «talno, plača po dogovoru Torej katerega veseli, nt j «e oglasi na moj naslov i Andy llergsnt, P, O. Bo« 174, Universal, Ps. (Alleghy Co,) (Adr.) «tornar ter j« roko prisotni«, ae da bil Zopot nova Slovanaka Victor plotfo. Vso po 75c. iiMji a«o«v«4i aa i r?».-. a. r?4 vvaat sra* ät-jstr a mét ito» zA t« ta tM.4.M IMS«. SMÉS. O tiaMs mM. kweiaOe Botshaasa» «rilialrSka^ItlSM. S# i a »4. I «»Mssa e»au. s (¡ÄXÄÄJtBai . Prs»» «taaoa Vktrala pro4aja ms «4 IH.SS 4« I4SO «4 a harf-ali hras haraa goMjlta SS» Ca- Za paštalaa ■Iha saatvaj. UHmbK* PAJK Pa. OA SKUHAŠ DOBRO PI-VO. PlSlPONASE PRODUKTE. latama V aalogt slad. Sm.lj sladkat la vae druga r>"tr»bšMao> PoskasHe ia se gfep>fta|l»w4a la 4oaia grl aaa, s uhani va4oa le aa/haljN la aajeo* «K Groearijan, ab4IMarja«i la v pro» 4sJame telesu IM 4aaia gn«i»rea po» poet pri valjih aarešillh. PIŠUo po lafermaalje aal FRANK OGLAR. 4401 Sa«arla» Avaaaa, CU»alaaA O. »♦»miimiwfft»iit»ffMiiHt'!Mn!!llniM!|||| KLOBASE toke hat si jih mar« area J Teklohaae s« .»dsj balito kal to 4«j praj, m prava dslihataaa. kato-rim ai para, hm val jih poj»»u, la« h«lj aa vaaa depadajo. vsa/ tok« Ir-B IB ajpH*/o »«jI tlaai.rt a4ja-' I krito« Amarlke B Umi Poll jam a4 S fantov neprai. radtalna «la/ana aha ia dansr pssiaa a aaro^nlna. Pa C u. D. ali p«ltn«« puvaaiiu pa vsak sa« ptoŠ^poStatoe PlMta m palljlto Joaoph Laskov ar, SIS — Mih Straat, Raatoa, Wla. UMIIIHIUllllllllllllllllilílililllülllllllllll Pol «IUI V Mari kraj ks •migrant)« starega krsjf pataft« pral EMIL KISI JMKtBJA lia~««d A»»., Na« Va»h Danaen» rw*lliatve — Dat-lar jih — Dinarjih ' ÉpaaSal «dd«i»h. Jav« «atanki arad PlMto a« iaf*rma»ija. PPOSVETA PETEK, 24. OKTOBRA cinka kaj apretno ogibati. Mimo ¿aka, d« a« poli zopet pokale io takoj ga na novo ukolje. Ta neusmiljeni boj ličinka nadaljuje, dokler poli ne ornega. Otrov deluje na polža omami ji vo in ga po dveh do treh urah popolnoau o-moti. Tedaj ae prične juiina aa ličinko. Prebavni aok raztopi polagoma pottev drob in ličinka požira hlgetno tekočo zmes. Dva do tri dni se maeti ter izje eclega polža do zadnjega zavoja lupine. Toda ne spoznal bi več ličinke, ko se je nakoaila: preje ploščata in sloke, je sedaj debela in okrogla kakor sodee, tako nezmerno se j^ na^rla. Seveda je vsa uma-zena od polževih iztrebkov in sluzi; pa priroda je poskrbela za to, «> odlašati J. nvvarno. MARDOL LABORATORY, .«M bi v -O-l _ A__M__.--- IT. ' Mi fadalajatao Hi ia port i rano .m* r*«M daian« ITALIJANSKE HAKMON Bila je zavita v dragocen kožuh, na glavi je imela belo čepieo iz krzna. Obrazek ji je od mraza rdel, oči so ji veeelo šarele. "Čudite ae, a ne preveč I" je vzkliknila. ".Naša večna tako avana etanovanjska beda I Seetre je hotela jgeživeti ta večer na vaak način doirr v hiši pa niti aa ped proetora I Torej ae umaknt ji jaal A aaj veetei v hotel me nič ne apravi, neka prijateljica naše mame pa bi imela proetora šele jutri opoldne, ko se ein vrne v Zagreb, £a davi nenadoma rečem mami: "Veš kaj, jaa se odpeljem k našemu prijatelju Košann. Pri goepe Kutniko- vi me še vedno čaka moja eobiea; potem pa, čim. jo obveetim o avojem prihodu, me spremi hišnik na njegov griček. Siromak je itak gotovo saitf nocoj. Ce me torej ne aapodite, vam bom d&Ula družbo. Kot gospodinja aevedal Kje Imate Amo-ver?" nt" Kakor je še v livljenju, da naa osupne še Uko «•ngvadna «tvgr 1# za hip — da še tako nenavadno postane takoj navadno — sem bil še epet1 miren. Pozvonil sem Katri In naročil vse, da pridejo spet na mizo običajne božične dobrote. Med tem se je ona že raapravik in je pri» sedla. "Tode zdaj ostanete nekaj časa pri naa, kaj ne, goepodičnaf" sem vprašal. "Saj smo vas itak še pričakovali." "Ne, vrnem se še jutri. Pač pa pridem spet enkrat v januarju, če bo lepo vreme. Toda kako ste me pričekovalif Pa ne, da vam je povedal gospod Mordejf" "Meni ne, ampak Hraatu je pokazal vaše pisna*" "HrastuT Bedaki" ' "Bedakt" "Kako da ne I Najbrže ae je še pobahalt Toda nič ne de. Pisal mi je etrašno otožen liet, pa sem mu odgovvUa. Is vljudnoeti ali pa — skratka — sakaj ne bi mu bilaf Oho, aveto pismo IP je vzkliknila, ko je opazila na mizlei poleg mene debel avezek, ki sem ga prej pravkar odprl. "Kakor doktor Fauetl" ee jo zasmejala. Tods že jI je moralo biti šal, kajti resno je pristavila: "Ravno pravi Brala bova skupaj, če dovolite. To se pravit vi boste brali, jaa bom poslušala. Morda se sgano moje aakrknjeno srce I" In ko je pripravila ree iavraten čaj, je pri* msknila atol In jas sem aačel brati. Vse tieto, kar je pleano o rojstvu isveličarjevem. "Keko rada bi bila verna t" je vzkliknila ne* nsdoms. ko asm umolknil. "Pa ntatef' "žal. da ne I To ae pravi, vse to mi breskoač-no ugajs, le da ee aai adi kakor lepe bajke. Ne bajke o pelčkih in ia tiaoč In ene noši t ampak bajke iz drugega, a neizmerno daljnega ia eato nemogočega kraja, in čim se jim približam z razu-mom, ae že vsa raafcltai ia ostane samo še —poezija. Kakor, če se ^o noči a lučko približaš fa* taatičnim meglam ... Pa tudi cerkveni obredi me taho očarjaja, skoraj bi rekla omamljajo." j« povzela čez trene-tek asolks "Pogreb ne primer. In poeebej še — poroke. De. zadnjič sem bila enkrat pri poroki neke evoje prijsteljlce. Koliko te globoke, eao-•lavne resnobef Ker zgrudila bi ee bila in rasjo-kale! Kako je potem mogoče, da vse posebljo ia celo šens vara možat Prav sato sem pogrešala prave prisege, prisege a vzdignjenimi tremi prati I Pri božjem uamiljenjn bi morala oba priaeči, pri izgubi vse areče aa tem ia onem sveta, pri nedolžnih glavicah svojih bodočih, vaaju verujočih otročičev. pri vsem. kar je lepoga in strašnega na aemlji In v nebesih! Potem pa aič več opravičevanja I In t od i nič usmiljenje več! Za šenako salo ne! Naj govorijo, kar hočejo. aaj modrujejo, kar hočejo! Da sem sodnik. prej bi oprostila de-toasorl" "Kaj pa. čo jo je le tila pri tiral, prod oltar T Kaj pe. če se je sree I« prej a vse silo nagnilo aa Irufo atrae V "Te potem al sekan!" (Daljo prihodnjih.) ZADNJI VAL r«auit« m —«d«ifc«r m ia iitm roajcuaNjo ZArroafl. — krat aa.aa. ak« aa vaaa Jih 'ram, Srn vaakik strotkov od mJ« «tnal. ■ VASI POSLI — NASI POSLI. i K^ar r»iiljaU v slad kraj, bodisi V dinarjih. Urah. a«*- J kronah, ali dolarjih, skrbite, da bodo Va« poali — as* P** ■ KADAR peftmjote v atari kraj. ali kateri od VaAih BnaneavJ« saj" ■ h«,lj*e. d. se obrnete na nas in Vaša skrb sa vsa P°tra»« J listine In aa udobne potovanja bo — nate skrb. ■ Kadae ate aMaaJtai dabfcJ kako oeebo is starega kraja. po«H» J celo sadevo nam Hi Vaša delo bo — naše dale. ■ Kadae Vaa je ftreka kake liat i— aa stari kraj, ali kadar I»»***? ■ drue posel s starim krajam, ae posabiu ae obrniti na na. New York, It Tj Priporočljivo jo. da nam poRjete VASE PRIHRANKE, aa okreetonoano nalotHe* Naša banka plačajo aa vtetke ae "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' 4« obresti ae lete. a aigvnioit >s v *«oh esirik " k,r' ' Nal ke Vate aadaaje kraaJaaJe Vate sasteaite» ^ * v^kynoatj. radt tega viakuVak prikraake v m — V»g DRUGE SANCNg POtLK IZVRŠUJEMO 10C*0 -ZANESLJIVO. Frank Sakscr state ban 82 Certlandt SL New York. N SEVERAL G0THARD0L