Političen list za slovenski narod. v« v«itl prejemu Teljk: Z» eelo leto predplačan 15 fld., la pol leta 8 fld., la detrt leta i rld., za en mesee 1 fld. 40 kr. 7 UulBlitnelJi prejevan TelJi: Za oelo leto 12 rld., ta pol leta S rld., za četrt leta I rM., xa en meeec 1 rld. 7 Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na ieto. Posamezne številke veljajo 7 kr. NaieSnino prejema tpravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Kainanlla (inserati) se »prejemajo in velji tristoona petit-vnrta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 18 kr Se »e tiaka dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjte Bokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja viak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v sredo 23. aprila 1890. Letnik Dižaviii zbor. z Dunaja, 22. aprila. Budgetna razprava. (6. dan.) Včerajšnja seja je trajala do polu 6. ure zvečer in je morala prenehati, ker zbornica ni bila več sklepčna. Po glasovanji o dispozicijskem zaklada je namreč mnogo poslancev odšlo, če.^, da je dovolj, šest ur zaporedoma sedeti. Predsedniku pa to ni bilo dovolj; hotel je rešiti še ostale točke ministerskega soveta ter je dal pri uradnih listih besedo Tflrku, ki je pa jako malo govoril o uradnih listih, temveč pa o židovskih časnikarjih. Pri glasovanji je obveljala potrebščina za uradne časnike v znesku 608.300 gld. in zaklada v znesku 629.800 gld.; ravno tako je bila sprejeta resolucija, ki priporoča vladi, da kolikor mogoče zniža ceno inseratov za eksekutivne dražbe, zlasti pri zneskih pod 500 gld. Eo je bilo treba glasovati o brzojavnem kore-spondenčnem uradu, ki zahteva 110.000 gld. troškov in 89.000 gld. dohodkov, prosil je poslanec Kaiser predsednika, naj pove, je li zbornica še sklepčna, ali ne. Predsednik začne zvoniti, da bi zunaj stoječi poslanci prišli v dvorano, in po soštetji pričujočih naznanja, da je zbornica sklepčna in da so gori omenjene številke sprejete. Pri zadnji točki, pri potrebščini za upravno sodišče, ki znaša 131.050 gld., oglasi se dr. Dostal in omenja nekaterih nedostatkov pri upravnem sodišču; zlasti dokazuje, da ima nezadostnih prostorov in premalo svetovalcev, kar je krivo, da se obravnave in razsodbe zavlačujejo in da koncem leta skoro tretjina pritožb ostaja nerešena. Če je to sodišče potrebno, naj se osnuje tako, da bode kos svojemu poslu; če pa ni potrebno, naj se odpravi. Ko je prišlo do glasovanja, poslanec Kaiser zopet opozarja, da zbornica ni sklepčna. Predsednik zvoni iu zvoni, ali poslancev po hodiščih ni več, da bi prišli na pomoč; zato sklene sejo in odloži glasovanje o zadnji točki za današnjo sejo, v kateri je bila res tudi sprejeta. Današnja seja se je pričela ob 10. uri dopolu-I dce; na vrsto so prišli troški za skupne zadeve, ki i 60 določeni s posebnimi zakoni. Zato je predsednik j naznanjal, da o tem poglavji po njegovi misli ni treba glasovati. Steinwender je pa mislil, da se mora glasovati tudi o tej reči, kakor n. pr. o železnicah, ki se tudi dovoljujejo s posebnimi zakoni. Večina je pritrdila predsedniku, da posebnega glasovanja ni treba. Vsa potrebščina za skupne zadeve znaša 99,767.539 gld. Pri tej priliki govoril je mladočeški poslanec Vašaty o naši vnanji politiki; za njim je govoril kot glavni govornik neutrudni Turk, ki je pripravil Plenerja, da mu je z dejanjskim popravkom odgovarjal. Ministerstvo notranjih zadev, ki je prišlo sedaj na vrsto, vzbudilo je zopet živahno razpravo o češko - nemškem premirji, o katerem je čez jedno uro govoril mladočeški poslanec Herald; njemu je sledil poljski poslanec Rutovski, ki je zlasti priporočal ustanovitev deželnih zavarovalnic proti ognju. Minister Taaffe je odgovarjal, da vlada tega ne bode branila, da se pa nihče ne more siliti, naj svoja poslopja zavaruje pri tej ali oni zavarovalnici. Tretji govornik je bil gorenje-avstrijski liberalni poslanec Kyrle, ki je priporočal, da naj vsakega mrliča takoj po smrti odneso v mrtvašnico in ga tam denejo na mrtvaški oder ne pa doma. Kakor se vidi, mož nima le nič verskega, ampak tudi nič človeškega čuta. Za njim govori češki poslanec Fišer a, potem obveljii konec razprave s 84 glasovi proti 53. Kot generalna govornika sta bila izbrana na levi dunajski poslanec Wrabetz, ki se je strastno zaganjal v antisemite, na desni pa dr Ferjančič, ki hoče pojasnjevati namere in nakane irredentovcev na Primorskem. Ko to sklepam pričel je ravno govoriti, zato poročam natančneje o njegovem govoru še le prihodnjič. Samo to omenjam, da so njegove razprave jako bodle naše italijanske poslance, češ, da žali narod italijanski. Franceschi in Lorenzoni sta celo tekla k predsedniku in zahtevala, da govornika pokara. Dr. Smolka je bil k temu takoj pripravljen, ali celo levičarski poslanci so glasno oporekali in zahtevali, da naj govornika pusti govoriti. Živahno je bilo tudi tedaj, ko je omenjal, kaj se je godilo v Trstu, ko so bili lani državni poslanci prišli tje. Celi govor pošljem jutri. Po končni besedi poročevalca dr. Kathreina bila je potrebščina za centralno vodstvo notranjega ministerstva v znesku 452.300 gld. potrjena. Ko sklepam to poročilo, je že četrt na pet popoludne, in kakor kaže, bode seja še dolgo trajala. Interpelacije in predlogi. Včeraj ste bile izročeni dve interpelaciji; v eai poprašuje dr. Fuss učnega ministra, zakaj ne reši pritožbe dveh čeških občin v Šleziji, ki za svoje otroke tirjate nemško šolo. Dr. Fuss pravi, da je škandalozno in nepostavno v omenjenih čeških občinah trpeti javno češko šolo, katero obiskuje samo osem otrok. Kaj bi rekel, ko bi zahtevali, naj se kje odpravi nemška šola, n. pr. nemška mestn.i šola v Ljubljani, ker Nemci svojih otrok nečejo pošiljati v to .šolo? V drugi interpelaciji poprašuje baron Somma-ruga ministerskega predsednika, kako more opravičevati odlok nižje-avstrijskega cesarskega namest- LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) XI. Vojskovaino prostomiselstvo, Prostozidarstvo in prostomiselstvo. — Antiklerikalna liga.— Ustanovljenje. — Njena načela. — Njena osnova. — Njeno delovanje. — Oporoka za necerkvene pogrebe.— Francoske skupine lige.— Ž njo zvezane družbe. Sem ter tje mislijo po katoliškem svetu, da so prostomiselske družbe kar prostozidarske. Pa je precejšen razloček med njimi. Pri prostozidarjih komaj deseti del privržencev pozna pravi namen ločine; ko pa pri prostomiselskih družbah vsi udje vedo, kaj si imajo misliti o njej že pri sprejemu in še prej. Nadalje je konečni posledek, ki ga hoče doseči prostozidarstvo, vse drugačen, kakor ga namerja sedanje prostomiselstvo. Obe družbi se strinjata, to je res, v tem, da bi pokončali katoličanstvo; pa tukaj je konec skupnih namer. Sedanje prostomiselstvo hoče zatreti s katoličanstvom vsa druga verstva in nič ue postaviti na njegovo mesto. Prosto- zidarstvo sprejema podporo židovstva in protestant-stva v boju zoper rimsko-katoliško verstvo; pa ima tudi verske člene, obrede; z eno besedo, ono je pravo skrivno verstvo s skrivnostnim bogočastjem. Poleg verskih členov prostozidarstva, ki se vedno bolj razodevajo sprejetim začenši s stopinjo mojstra, je Bog, osnovatelj (in ne stvarnik) svetov, kateri zasluži češčenje človeštva, pa ta Bog ni tisti, katerega molijo kristijani. V svojih kapitulih in areo-pagih ali ložah viših stopinj prostozidarstvo uči, da je sveto pismo prevrglo vloge čeznatornih močij, in zato ločina pravi, da namerja postaviti resnico. Po njeni trditvi je Bog katoličanov le hudoben načelnik, zlodejen duh, zaviden, divji, netvarinsk trinog, srdit sovražnik sreče ljudi; nasproti pa je Lucifer, njegov zoprnik, dobrodejen duh, kreposten in moder načelnik, duh prostosti, prijatelj človeškega rodu, in ta je pravi Bog. Zato je tudi v zadnjih ložah Lucifer, ki se ima za očeta Kajna, Kanana in nekega Hirama, moljen od prostozidarjev pod različnimi naslovi Najvišjega bitja, Boga narave in Velikega zidarja vesoljstva. Torej je sedanje prostomiselstvo bogotajsko, ki sprejema k večemu dvomljivce, kateri, če Boga ne taje, se vsaj nikakor zanj ne potegvajo; prostozidarstvo pa je bistveno hudiču služno. Da bi zakrivali svojo igro, prostozidarji včasih trdijo, da so od njih sprejeti naslovi, kakor Najviše bitje, Bog narava in Veliki zidar (arhitekt), le splošnji izrazi, izmišljeni iz namena spravljivosti, da bi zadruga mogla sprejemati ljudi različnih verstev. Eesnica je, da ločina jemlje k prvemu odkritju verne in neverne katerega si bodi bogočastja: pa tudi pusti v ložah nižih stopinj dvomljivce in kristijane, ki se ne vidijo pripravljeni, da bi sprejeli njene prevržene verske člene; kar pa zadeva bogotajce, če .si kdo izmed teh dovoli, celo zunaj lož, napasti Velikega zidarja, se precej izključi iz zadruge. Pa iz tega ni sklepati, da bi se prostozidarstvo ue menilo za delovanje prostomiselskih družb. O ne! Ceni jih kakor pomočnike v svojem boju zoper katoličanstvo; pa to je tudi vse. Dosti je spretno, da vrine nekatere svojih privržencev v take družbe, to mu dovoli, da se okoristi s protiklerikalno gorečnostjo in da jih celo vodi, ue da bi kdo vedel, posebno v okoliščinah, v katerih ima delati tako, da bi se ne očrnilo. Vendar pa čuje posebno nad tem, da ostanejo te prostomiselske družbe brez zveze ena z drugo: v njegovih očeh je vsaka zveza materija-listiških skupin tekmovalna moč, in uporablja na skrivnem najstanovitejše napore, da bi jih razdru-žilo. Kakošna odkritja bi mogel o tem podati, ko bi ne bila le druge vrste pomena! Zdaj, ko je čitatelj natanko spoznal razloček med prostozidarstvom in med tem, kar se danes imenuje prostomiselstvo, začel bom govoriti o raz-širni zadrugi bogotajcev in dvomilcev, ki jo znana pod imenom protiklerikalne lige. (Dalje sledi.) nika glede zbiranja in postopanja delavcev dne 1. maja. Danes pft Je mlohtcr TaaHf« odgdmjal na l>l interpelacije. Kajprej j« »dgovarjal Mlaie<5ehom rad pogostih konfiskacij njihovih libtov in zarid prepovedanja mladočeikih shodot. Minister prati, da nižje gosposke v t^] zadevi niso iAele nobenlll ukazov niti o4 ministerstva, niti od cesarskega nI-mestniitva; bttflskaeije bile so zaukazane od državnega pratdhištva In potrjene od sodišča. Prepovedani shodi pa so bili od ces. namestništva dovoljeni, kadar koli so se dotični s pritožbo obrnili do njega. V tretjem odgovoru grof Taafle zagotovlja dr. Biegru in tovarišem, da mestni magistrat praški ni dobil od namestništva splošnjega ukaza nemškemu protestantovskemu župnijskemu uradu nemško dopisovati, ampak le v dveh posebnih slučajih. Tudi trgovinski minister je odgovarjal na neko interpelacijo zastran znižanja železničnih tarifov povoljno. Hevera pa je izročil predlog, da naj vlada okrajne zdravnike postavi v višji razred. Mitnice. Budgetni odsek, ki nasvetuje, da naj se vlridni predlog o mitnicah zavrže, sklenil je zbornici predložiti nov načrt, ki priporoča: 1. Mitnice pri državnih mostovih se odpravijo. 2. Mitnice ob državnih cestah ostanejo, kjer so zdaj, ne da bi se njih Število ali pa tudi mitnina kaj pomnožlk. Politični pregled. v Ljubljani, 23. aprila, ^rotran}*^ dei&eie. Ministerske konference. Jutri se prično na Dunaji skupne ministersko konference o skupnem proračunu za 1. 1891. in o predlogih, ki se bodo predložili delegacijam. K temu posvetovanju prideta ogt-rski ministerski predsednik Szapary in fioančni minister \V'eckerle. Finančni minister Weckerle se bode razgovarjal ob jednem z Dunajevskim o valutni vravnavi. Ogerska. Tisza mlajši, sin bivšega ministerskega predsednika, objavil je v ^Nemzetu" članek, v katerem priporoča vladni stranki edinost in slogo. Med drugim pravi: Nesložna stranka in slaba vlada 8ta povsod zlo, posebno pa na Ogerskem zaradi državnopravnega položaja. Vlada in njena stranka morata vedno zastopati ogersko stališče, ogerske koristi in zahteve nasproti drugi polovici države. To pa je mogoče, ako je vlada močna, stranka njena pa edina. Vlada in njena stranka morata biti jednih mislij. Osebni oziri in nazori morajo se klanjati višjim, državnim koristim. Kdor z vso močjo ne podpira vlade, prestopi naj k onoziciji. Kdor hvali splošno vladno politiko, pa ovira vlado pri njenih korakih in namenih, ta je samomorilec. — Torej nasproti naši državni polovici naj se po Tiszovem mnenji ogerska vladna stranka zjedini in združi! Ogri so po nagodbi leta 1867. več dobili, nego so sami želeli, sedaj pa stoje že na stališči skrajne levice, ki smatra dežele pod krono sv. Štefana kot neodvisno državo. Premalo je Arpadovih sinov, da bi se jim uresničile njihove sanje. Skanat otok so v valovitem morji druzih narodov; razburjeni valovi lahko poplavijo ogerski šovinizem. TmanJ« driaT«. Nemiija. Iz države »strahu božjega" je došla žalostna vest, da je z dnem 17. t. m. na Marijini gimnaziji v Poznanji prepovedan pouk v poljskem slovstvu in spisju. To je nov korak pruske vlade proti naravni in božji pravici Poljakov, nov dokaz pruske nestrpnosti nasproti Slovanom. Cel6 prote-Rtantski »Reichsbote" obsoja to politiko in piše: Želimo sicer, da bi se nemščina razširjala med Poljaki, vprašanje pa je, je-li to pravično, da se Poljakom jemlje naravna pravica do materinega jezika. Mi vedno obsojamo zatiranje Nemcev na Sedmograškem, v Rusiji in drugod, a sami delamo isto krivico nasproti drugim narodom. — Knez Bismarck se ne bode odtegnil politiki, temveč v gosposki zbornici in državnem zboru pozneje izražal svoje misli. Tudi z listi ostane v dotiki, da v važnih slučajih daje nasvete. Francija. Iz Pariza se poroča 19. t. m.: Protižidovstvo je imelo včeraj shod, katerega se je tudi štirideset Židov s predsednikom Nsqaetom vdeležilo. Židovi so vedno segali govornikom v besedo, kar je provzročilo prepir, in konečno izmetaii so židove iz dvorane. Badi hrupa in šuma, ki so ga provzročili židovi, je bilo govornike le malo slišati. Drumont je rekel mej drugim to-le: »Židovi ne velevajo samo ustreliti naših duhovnikov, temveč one* častijo jih celo po smrti." Markiz de Mor^s je rekel: „Židovi so Franciji nevarnejši, nego anarhisti. A kar je bila dosedaj njih moč, bode njih poguba odslej. Ako usmrti židovska družina (Rothschild) iloreka, kateri je utrgal cvetlico na njenem polji, pač ni več pravice na sveta. Židovi hujskajo že dlje časa ljudstvo proti gospodi in duhovščini, ko baš sami i miru kapčuje slepar! o nafod." Biee je rekel: »Ži4dvi liiajo iasnikarsIH« oanh« l| vse ta>#i) nai je li govornišli oder, II tega si M^ržima.* Omenjal j« tudi pogubonosilta židovAfl na Bittem in Bumutoskem, Igfl je |)dloval. tVauMaki listi omenjajo povriM tegi shoda; U ^Petit Journal" poroči obširneje o fijett« a protižidM a« teče žaU hali/a. Odkar je knez BisAMNsk odložit kanci^arstvo, ^liadeva si ministersll Kredsednit' Crispi, da bi popntll hap&ke svojega vladanja proti Franciji. Kakor je videti, bi se pa tudi francoska drsava rada sprijaznila z Italijo. Ko je prišel Billot, sedanji zastopnik Franeije, v Bim, pisal je takoj Crispiju in ga prosil pogovora ž njim. Crispi je uslišal Billotovo prošnjo in pogovarjala sta se še tisti dan v ministerstvu notranjih zadev. Billot je omenjal svoje težke naloge ne toliko radi politiških razmer med Francijo in Italijo, marveč ker nasleduje možu, ki si je bil pridobil toliko naklonjenosti in prijateljstva italijanske vlade in rimskih meščanov. Crispi pa je izražal svoje veselje, da so se razmere med Francijo in Italijo jele zboljševati. Zatrjeval je, da ni nikdar na to mislil, da bi v politiki delal proti Franciji, katero ljubi kakor da je njegova druga domovina. Da so navstale razprtije in neprijateljske razmere med obema državama, ni povzročil on; kajti storil je le svojo dolžnost, da ni pustil zametovati pravic in interesov svoje domovine. On je bil vedno teh mislij, da zveza Itslije z Nemčijo more Franciji le koristiti, Italija mora le vezati Nemčijo s Francijo. Te misli je bil razodel vže 1877. 1. Gam-betti pri svojem političnem potovanji, in Gambetta jih je povsem odobraval, radi tega je bilo Crispiju neumljivo, kako mu more Gambettova stranka biti toli nasprotna. Nikdo si ne želi bolj nego on, da bi navstalo prejšnje prijateljstvo in prijazne razmere med Francijo in Italijo. Da bi se to izpolnilo, želi si vse italijansko ljudstvo in se tudi v resnici izpolni, če bo ostala Francija pri sedanji politiki. — Pač gorostasen razloček med Crispijevim mišljenjem, ki se je objavljalo po njemu prijaznih italijanskih listih še pred par meseci proti Franciji. Star lisjak je obnemogel in kesati se je začel svojih napak, katere je prizadeval sosednim državam. Še bolj pa mora težiti njegovo vest zatiranje cerkve, kateri je prizadejal toliko krivic. Sicer pa menimo, da ni preveč verojeti tem lepim besedam Crispijevim, ker lisica spremeni dlako, a ne značaja. Španija. O nemirih v Valenciji poročalo se je mnoge zadnje dni po različnih politiških listih. »Courrier Bruxelles" objavlja zanimivo pojasnilo o vzroku, početku in namenu imenovanih nemirov, ki so delo prostozidarstva in prostomišljenja. Poroča se za verojetno resnico, da je bil med razburjeno množico tudi ud občinskega sveta, ki je republikanec in prostozidar. Ta je baje najbolj razgrajal in hujskal množico k najsurovejšim činom. Pred vsem razgrajali so najbolj proti hiši jezuitov in cemvi družbe Jezusove, iz česar je takoj jasno, kje naj iščemo povod nemirom. Zanimivo pa je vsekako, da je meščansko oblastvo dve uri mirno gledalo, ko je razburjena množica razbijala s kamenjem vrata in okna stanovanju markiza de Cerralba. Da, še več; ko je žen-darmerijski poveljnik rekel, da je to v nečast njegovemu stanu, zavrnil ga je prefekt: »Le mirujte!" V kakem strahu so pač bili oo. jezuiti! Nekateri so zbežali in se poskrili po drugih hišah, drugi zopet so šli v kapelico in se v molitvi pripravljali na pretečo smrt, ko je baš množica vlomila vrata in hotela hišo zažgati. Da so še pri življenju ostah in se jim hiša ni vpepelila, zahvaliti morajo generala Arcarrayo, ki je prihitel s konjiki, kakor hitro se mu je poročilo o nezaslišanem nemiru. Vse to je prekanjena burka prostozidarjev, ki so hoteli vlado prestrašiti, da se ne bi preosnovala v konservativnem zmislu. Sicer pa ne bi bilo posebno čudno, če bi bila vlada sama kaj tacega provzročila; žalibog, zgodilo se je še več. kakor je morebiti želela, in vspeh je bil nasproten, namreč dokaz onemoglosti sedanje vlade. Anglija, Dne 19. t. m. je tajnik za Irsko, Balfonr, pri nekem banketu hvalil vladno politiko in trdil, da so se zboljšale finance in vnanje razmere. Tudi na Irskem se je po mnenji govorniko-vem obrnilo na bolje. — Pri obloženi mizi govorniki navadno cvetice .sade in vidijo vse v najlepši luči. Tako je tudi Balfour na Irskem videl namesto bodečega osata le rumeno pšenično klasje. Izvirni dopisi. I< Ljubljane, 21. aprila. Čitanje »Slovenskega Naroda" mi je vedno v poduk in zabavo. Nauči pa se tudi marsičesa iz njega. Tako sem n. pr. še le iz uvodnega članka sobotne številke tega vrlegi lista izvedel, da imajo v Ljubljani kuharice in dekle volilno pravico. Akoravno volilni red ljubljanski dobro potadm, vendar tega do sedaj še nisem tedel. L« to bi še rad zaznal, vsled kakšne interpretacije da pride duhoviti »Narodovi" člankar do svojega napominanega sklepa? Morebiti da to prinese jedna prihodnjih številk, drugače se bodem moral pač obrniti do .Slovenskega Pravnika", katerega vreduje ^Narodovi" .kronjarist' dr. Majaron. Jako zanimiva je tudi »Narodova" trditev, da so »klerikalci" pri za^i^lh bbčimllh Irelitvah pona-lejili itaoblastila iu sle^Hli volil«! ih volilb fi tem, da so le jim predstavili kot pristaši »llltedove" stranki; Dl ii »Slovenski Ka^od" pod^l te svojo lažnjivo iNNlev s kakimi fakti, ne zdi se mu potrebno. Kjen&it Vllja la načelo: »GalumallN audaetit, sem-fit alt(|\iid haiNt!" Jaz pa be^em »Narodovi" slriakl, stranki »luči", s f aktom posvetiti, in upam, da bode s tem faktom za nekaj časa imela dosti. Agitator »Narodove" stranke, g. Viktor Rohr-mann, predstavil se je volilkama I. razreda kot agitator »klerikalne" stranke, rekši, da dela za gg. Pollaka in Kalana. S to svojo neresnično trditvijo izvabil je napo-minanima volilkama pooblastili in slednji brzo izročil g. dr. vitezu Bleiweis-u. To je faktum, gosp6da »Narodova", in če nas prisilite, bodemo to pri sodišču dokazali. Odgovorite i Vi s fakti, Če morete, inače ste zlobni obrekovalci, umazani lažnjivci! Pretekli teden je »Slovenski Narod" pisal, da za njegovo stranko stoji celo slovensko razumništvo. Ta »inteligenca" se je pri zadnjih volitvah večkrat čudno pojavila. Tako n. pr. so člani tega razumništva po noči skoro z vseh plakatov »Neodvisnega narodnega meščanskega volilnega odbora" iztrgali ime kandidata Kalana, ali pa vsaj to ime prečrtali. Karakterističen za »Narodovo" razumništvo je tudi nastopni prigodek: Cian te »inteligence", advokat gosp. dr. Fran Štor, je na dan volitve I. razreda pred mestno dvorano pretil glasno in pred pričami članu »klerikalne" stranke, da mu bode dal »klofuto" (sic!). To je razumništvo! Vso čast! Seveda, svojega pretenja hrabri g. dr. Štor ni izvršil; kajti videč, da se ga »klerikalec" ni ustrašil, pač pa postavil se v nedvomno pozicijo, umaknil se je previdno v ozadje. Sous-chef stranke »luči" pa, g. dr. Ivan Tavčar, hitel je »klerikalca" predsedniku volilne komisije ovadit, češ, da ljudi »insultira". Jasno je, da 80 se gosp. dr. Tavčarju vsled razburjenosti volilne borbe in pa strahu za mandat pojmi „activum" in »passivnm" popolnoma zmešali! Tako bi še mnogo podučnih in zabavnih fakt, ki označujejo stranko »luči", stranko »razumništva", navedel; a za danes naj bode o tem zadosti. Prihodnjič morebiti pov^m še kaj več in označim še nekaj posebno markantnih osob iz onega razumništva, ki stoji za »Slovenskim Narodom" Non quis, sed quid. Od Litije, 22. aprila. Te dni delili so po našem okraju krompir, ki ga je preskrbel revnim in stradajočim slavni deželni odbor. Hvala mu za to! Marsikdo si je vesel oprtal vrečo ter jo nesel cele ure daleč do doma. Zdaj bo imel par tednov kaj jesti in morda ga mu ostane še nekoliko za sadenje. Da bi le nehalo deževati! Pri nas imamo sedaj deževje, hudo deževje. Soinca nam manjka, pa luči in svit-lobe; škoda, da so jo vzeli ravno ta čas, ko je najbolj potrebujemo, v zakup razsvetljeni ljubljanski volilci. Pa kaj moremo mi zato? Spomladanski mraz nas tlači in pa teme je preveč, zato odkrito priznavamo, da nazadujemo. Nazaduje letina, ozimna in jara, nazaduje drevje in trava in salata po vrtih. Pa mi ne moremo zato, preveč je teme in nesrečnega mraza — odtod nazadnjaštvo. Pa še nekaj. Ker je visoka vlada tako ljubeznjivo prihitela na pomoč siromašnim Dolenjcem, oziroma nam litijskim okrajanom, drznemo si stopiti še en korak naprej in še je nekaj prositi. Toda ne mislite, da smo, kakor oni, ki se mu je ponudil mazinec, pa je koj za celo roko zagrabil! Mi smo skromni, veleskromni. Veste, kaj bi zdaj še radi? Prosili bi prav ponižno slavni deželni odbor ali pa visoko deželno vlado — da le dobimo, bodisi od-koderkoli — naj se nas usmili v litijskem okraji ter nam orno, urno pošlje par vagonov peska ali šute ali šodra ali sploh tacega blaga, s katerim pošteni ljudje drugod ceste posipajo. Tega nam je treba, krvavo treba. Ni čuda, da nazadujemo. Po naših cestah meniš storiti en korak naprej, pa si za dva nataj, če si tako srečen, da si izdrl črevelj iz blata. Jaz stavim, kolikor hočete, če pridejo naši raisvitljeni — r.i in —f.—i in maja-r-eni semkaj, pri tej priči bo konec njih napredovanja, nazadovali bodo, nolens volens, kakor mi. Naš cestni odbor — ne T^io, ali ga obseva lui, ali ga krije tema — ki ima na svoji vesti, kakor dokazano, vse naše nazad-njaitvo, bo neizrečeno vesel, če se kakega lepega jntra pripelje v Litijo tovorni vlak peska in šute. In tedaj se bo zasvetilo v Litiji po trgu io po vseh okrajnih cestah iu rešeni bomo teme in nazad-njaštva. »Pisateljsko društvo" neki namerava napraviti letošnje poletje ob priliki Bavnikarjeve slavnosti v Litiji veselica. Ce do tedaj ne odpravi cestni odbor sramotnega nazadnjaštva po naših cestah, potem gorje nam i Osramočeni bomo pred svetom — pardon, pred lučjo. »Narod" nam bo bral levite, brusil nas bode »Brus" in to ni mala stvar. Zatorej apelujem na vse, ki količkaj hrepene po luči in napredku: požurite se in pošljite deputacije na kom-petentna mesta, da se zatre nazadnjaštvo po naših cestah i Visoka vlada, ki nam je blagohotno podarila cele vagone žita in krompirja, nam gotovo ne bo odrekla par vagonov peska. A čas hiti. Dvakrat dd, kdor hitro dd! Iz Rima, 19. aprila. [Konec.] V poznejšem 2asu, ko je izginjalo paganstvo, pričela se je po namestnikih Kristusovih in po luči večne resnice krščanska omika. Papeži so često rešili Bim, papeži so bili zaščitniki vednosti in pospe-ševatelji vsakih krščanskih čednosti. Najslavnejši veleumi sv. cerkve z&ljšali so v srednjem veku Italijo, a ne samo to, tudi v modernih časih novega Teka najdeš veleslavne orjake v umetnosti, koje so privedli ravno očetje katoliške cerkve do njihove slave, naše dike. Spomnimo se le Danteja, Miche Angela, Rafaela. In zdaj pojema Rim — pojema Italija v mnogem oziru. Bog ne da sreče in blagoslova, kjer se ne zida v njegovem imenu — nego celo podera. Zastonj se trudijo zidati zidarji poslopje, če Bog je ne zida. V slikarstvu so Italijo prekosili posebno Francozi, v pesmi in godbi ■ llikujejo se najbolj Slovani in Nemci, v stavbarst\ u so si vsi po Evropi jednaki, posebno v srednji Evrop*. A v vednosti posebno koraka — nekdaj tako blažena Italija rakovo pot. Kje se najdejo njih še prav slavna imena sedaj ? A cerkev še stoji — in dasi semtertje ponižana — vendar vlada. Vladala bo pa in še slavniša bo, tem slavniša, kolikor bolj se ponižuje. Cerkev se pač dd ponižati, a nikdar ne poraziti. Saj je zidana na skalo, ki ima večno trden temelj — zato ji sam pekel, peklenska vrata ne bodo mogla kaj. Najstarejše družine, rodovi, ljudstva i kraljestva so prešla — le Peter, skala še stoji in bo stala na ▼eke. Držimo se torej sv. Petra, skale in stebra resnice. O resnici je govoril sivolasi kardinal Pavel Melchers v cerkvi deli' Anima, ki je nalašč k nam romarjem prišel: »Cerkev je sicer ponižana, a zmaguje, ljubimo jo stanovitno, saj jo vlada sam sv. Duh, to je naše zveličanje, prava večna sreča. »Haec est vietoria, quae vincit mundum, fides nostra." To je zmaga, ki svet premaga, naša vera." Res trudni smo bili, dolgo časa smo morali čakati, dokaj sitnosti so delali nam nekateri nasprotniki — a pogled na častitljivega starčka na prestolu sv. Petra olajšal in oslajšal nam je vsem Tes trud in vse trpljenje. Ko sem stopil v veličastno cerkev sv. Petra ter poljubil tla, in ko sem zagledal bledega a ljubečega nas očeta, nisem se mogel premagati solz. Rosile so se oči, kakor sem sam videl, tudi pri drugih, v Šeut Petru in pred sv. Očetom. Zraven mene se je kar veselja jokal moj rojak, slovenski kmet z Gorenjske. »Veselili smo 80, de sv. Oče, Vašega prihoda. Rim, večno mesto. Vas tu radostno sprejme. Vaš oče pritisne Vas na svoje Ijnbeče srce. V^m, da so dobri Avstrijanci — a bodite tudi za naprej trdni in stanovitui v sv. veri." Vsakdo izmed nas je smel poljubiti roko in prstan na nogi. Se nobenim i-o&iafjem, del je naš blagi prednik monsignore dr. Nagi — ni bilo toliko ^ Gaa Stanje ----Veter Vreme S-? | ~ 7. u. ijut.l 739 V"""! 9-4 svzliod oblaino ^ 22 2. u. pop. 7389 14 8 si vzh. „ 0 00 9. u. zvee. 737 6 8.2 jasno I Srednja temperatura lO S" za l-O" pod normalom. ]>iuia|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 23. aprila. Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 90 kr. Srebrna „ 5* „ 100 „ » 16 * „ 89 „ — „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110 „ — „ Papirna renta, davka prosta......101 „ — „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 942 „ — „ Kreditne akcije.......... 293 „ 90 » London • • •..........118 „ 70 „ Srebro ............. Francoski napoleond.........9 „ 43 „ Cesarski cekini...........5 „ 64 " NemSke marke ..........58 „ 30 „ iPošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine protto f Visokočastiti duhovščini . priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih -v og-i^ji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—17) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Tujci. 21. aprila. Pri Slona : Kares, trgovec, Kopel in Ziiehling z Dunaja. — B.tner, profesor, z Dunaja. — Vartol, Župnik v pok. — Kleinsasser, inženir, iz Gradca. - Sonnenberg z Ogerskega. Pri Maliču: Sinreich, Leutner, Saxinger, Baruch, Am-sito, trgovci, z Dunaja. — Franke, trgovec, iz Brna. — Franc Mirth, mornarski poročnik, iz Pulja. — Turri, trgovec, ia Pfeiffer, finančni svetnik, iz Trsta. — Seunig iz Mirne. — Dorner, trgovec, z Ogerskega. Pri avstrijskem caru: Jack, trgovec, iz Celovca. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev opntye Soulfto (Olfonclo). Dom MAGUELONNE, prijor. Najieye odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 1S80, London 1884. Iznajdeno leta 13^3 po prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani onj"-lobo zob. Jih obeli in utrjuje: okrepčuje in popolno ozdravi čeHusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo - najboljii in edini lek proti zobobelu. Tvrdka SMU^M Aue Crotx de Se^nej 106 & 108. Ustanovljena leU 1807. Dobiva se v vseh leknmah »* protlajalnicah dišav. (34) Ii4ajatelj: Matiia Kalar. (MMTani raMiniV. ■----" ^MaMr _ T i-ui:__1