GLAS LJUDSTVA
Modremu
traja žetev vse leto.
Nizozemski
pregovor
rm

Številka 39 Letnik 48 Cena 10,- šil. (100,-SIT) petek,
27. sept. 1996
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Za študente vseh avstrijskih univerz
ŠTUDENTSKI
KONTO
POSOJILNICE-BANK ZVEZA BANK
vsem študentkam in študentom nudijo študentski konto z zelo ugodnimi kondicijami,-
Izkoristite to izjemno ponudbo!
Izreden politični uspeh
za avstrijske manjšine
------- -Strani 2/3
Sveta Katarina nad
Šmihelom pri Pliberku je preteklo nedeljo sprejela številne romarje iz pli-berške dekanije. Romanje je bilo pod geslom: biti v raznolikosti eno občestvo!
Slika: Franc Opetnik
Stran 11
KULTURA
Karel Pečko je vodja slovenjgraške galerije, ene najboljših v Sloveniji. Z njim se je pogovarjal Alojz Angerer.
Strani 16/17
OBJAVA PREDSEDSTVA NSKS
Javna seja ZBORA NARODNIH PREDSTAVNIKOV (ZNP) bo jutri, v soboto, 28. septembra 1996, s pričetkom ob 10. uri v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. Člani ZNP so prejeli osebno vabilo.
2
Politika
Petek,
27. september 1996
Politika
3
Nenadna smrt
prof. Salvatoreja Venosija
Kakor blisk z neba nas je presenetila žalostna vest o smrti prof. Salvatoreja Venosija. Umrl je v sredo, 18. septembra, v starosti komaj 57 let.
Prof. Salvatore Venosi je poosebljal Kanalsko dolino. Rodil se je v Žabnicah, po študiju in krajšem poučevanju na Tržaškem pa se je spet vrnil v svojo domačo dolino, kjer je bil zaposlen na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Ukvah. Za upoštevanje slovenstva v Kanalski dolini - slovenska politika ga je dolgo časa prezirala - se je zavzemal kot znanstveni in kulturnopolitični delavec, publicist, novinar. Zelo odmevna je bila mdr. študija Govoriti slovensko v Kanalski dolini, nazadnje pa je pripravljal publikacijo Večjezičnost na evropskih mejah -primer Kanalske doline; študija zajema referate in razprave, ki so se zvrstili lani oktobra na istoimenskem pomembnem posvetu v organizaciji Slorija in kulturnega društva Planika Ukve. O obeh študijah smo v Našem tedniku obširno poročali. _
Še posebej pa se je prof. Venosi zavedal, da je življenjskega pomena za preživetje slovenske manjšine šolstvo in delo z otroki. Še dobro se spominjamo, kako sta leta 1976 z župnikom Garjupom organizirala popoldanske slovenske tečaje v Ukvah, nato v Žabnicah, kjer je soorganiziral tudi slovensko glasbeno šolo. Bil pa
je tudi velik zagovornik samostojnega političnega gibanja in je zato dosledno podpiral delovanje Slovenske skupnosti (SSk), edine slovenske stranke v Italiji.
Kot zvesti slovenski sin Kanalske doline je bil s Slovenci iz Zilje, Roža in Podjune še posebej povezan. Nekaj let je objavljal v Našem tedniku komentarje, bil je glavni organizator prireditve KKZ Koroška poje v Trbižu, od vsega začetka je sodeloval pri prireditvah Koroški dnevi na Primorskem oz. Primorski dnevi na Koroškem in iskal redne stike z NSKS, EL, KKZ in Našim tednikom. Skratka, zanj je bilo samoumevno, da je Kanalska dolina, kljub meji, živ del Koroške.
Dragi Salvatore! Odšel si k Vsemogočnemu, kateremu si kot mož globokega krščanskega prepričanja vedno zaupal, po večno plačilo.
Odšel si popolnoma nepričakovano. Zelo nam boš manjkal.
Toliko bolj Te bomo ohranili v trajnem spominu.
-Kuj-
PS: Pogrebna svečanost je bila preteklo sredo, 25. septembra, v Žabnicah. Posledno čast je prof. Venosiju izkazala nepregledna množica. Pogreba sta se udeležila tudi predsednik NSKS Nanti Olip in tajnik KKZ Nužej Tolmajer, ki je ob odprtem grobu spregovoril poslovilne besede v imenu koroških Slovencev.
„CAN je reprezentfvna organizacija avstrijskih manjšin6
Velik uspeh za CAN (Center avstrijskih narodnosti): Komisija za spoštovanje zakona o radioteleviziji mu je priznala pravico do lastnih političnih
informativnih oddaj na langsendungen).
Janko Kulmesch________
Dunajski CAN (ustanovil ga je Karel Šmolle, sedaj ga vodita predsednik Marjan Pipp in tajnik Hubert Mikel) je julija 1995 zaprosil pri kuratoriju ORF, da bi kot strešna organizacija avstrijskih narodnih skupnosti imel pravico do lastnih političnih informativnih oddaj na televiziji in v radiu (Be-langsendungen). Kot je znano,
televiziji in v radiu (Be-
imajo to pravico stranke in socialni partnerji oz. zbornice. Kuratorij je prošnjo dunajskega CAN (Center avstrijskih narodnosti) marca 1996 odklonil. V svojem stališču se je kuratorij skliceval na to, da imajo pravico do lastnih političnih informativnih oddajamo samo stranke in socialni partnerji.
CAN se z odklonilnim stališčem
Dr. Pavel Apovnik in dr. Ludvik Karničar sta zastopnikom medijev predstavila 2. del Slovarja pravnega in ekonomskega jezika.
Slovar, koristen ne samo za pravnike
Kot smo poročali že v prejšnji izdaji Našega tednika, je pred nedavnim izšel 2. (slovensko-nemški) del Slovarja pravnega in ekonomskega jezika, čigar avtorja sta dr. Pavel Apovnik in dr. Ludvik Karničar. Preteklo sredo sta ga avtorja (skupno z vodjo Mohorjeve založbe Dl Francem Kattnigom) predstavila zastopnikom medijev.
Tako v prvem kakor v drugem delu slovarja je slovensko in avstrijsko-nemško pravno in ekonomsko strokovno izrazje razčlenjeno v nad 30.000 geslih in podgeslih. Posebna odlika slovarja pa so tudi besedne zveze, ki ponazarjajo, v kakšnih kontekstih se gesla pojavljajo v živem, sodobnem pravnem in ekonomskem jeziku, tako dr. Pavel Apovnik.
Pa še to: v 2. delu sta avtorja dr. Apovnik in dr. Karničar dodala precej gesel in podgesel z gospodarskega področja. Sploh pa je slovar zelo dobrodošel tudi v Sloveniji, kjer je v postopnem približevanju Evropski uniji vse več strokovne pravne in ekonomske komunikacije tudi v nemščini. Dr. Apovnik: „V Sloveniji zelo intenzivno uporabljajo ta slovar in so na njegov 2. del že težko čakali." Poleg tega ga tudi zelo cenijo hrvaški jezikoslovci.
Slovar pravnega in ekonomskega jezika je namenjen predvsem pravnikom in drugim strokovnim delavcem v sodstvu, v javni upravi, odvetnikom, prevajalcem in tolmačem, učiteljem ekonomskih predmetov na poklicnoizobraževalnih šolah, gospodarstvenikom, sodelavcem posojilnic in blagovnih zadrug in sodelavcem javnih občil. ..Pripravljena pa je tudi že 3. izdaja nemško-slovenskega slovarja o občinskem redu s strani PUAK", tako dr. Apovnik.
Aktualni pogovor
„Prva oddaja bo decembra 1996“
Marjan Pipp je predsednik dunajskega Centra avstrijskih narodnosti (CAN).
Naš tednik: Komisija za spoštovanje zakona o radioteleviziji je ugodila pritožbi CAN oz. priznala CAN pravico do lastnih političnih informativnih oddaj (Belang-sendungen) na televiziji in v radiu. V čem je politični pomen te odločbe?
M. Pipp: Komisija za spoštovanje zakona o radioteleviziji kot sodna instanca ugotavlja, da so avstrijske narodne skupnosti po mednarodnih predpisih in avstrijski ustavi zaščitene; njihova predstavništva morajo imeti enake pravice kakor ostale inte-
resne skupnosti v Avstriji, da po javnopravnem ORF informirajo javnost o svojih prizadevanjih in položaju. Seveda pa je politični pomen odločbe komisije tudi v tem, da se konkretno dunajskemu CAN prizna status vseavstri-jskega predstavniškega organa narodnih skupnosti. To ne glede na to, da obstajajo tudi manjšinske organizacije in združenja, ki niso vključeni v CAN. S tem je komisija potrdila, da avstrijski pravni sistem le gradi na načelu reprezentativnih sogovornikov za razna področja, tako tudi za manjšinsko.
Kakšne so praktične posledice te odločbe?
Praktične posledice so, da bomo še za letos dobili oddajni čas, ki ga lahko vsebinsko sami oblikujemo. Na področju informacijske dejavnosti je CAN v preteklih letih že veliko storil z izdajo informacijskih brošur o vseh avstrijskih manjšinah ih s produkcijo šolskih filmov v sodelovanju z ministrstvom za pouk. Ti filmi so na razpolago vsem avstrijskim šolam in je tudi povpraševanje po njih izredno veliko. S političnimi informativnimi oddajami na televiziji in v radiu pa se nam nudi možnost, da o avstrijskih manjšinah in njihovih težnjah informiramo še širši krog ljudi.
Kakšna bo koncepcija teh oddaj?
Ta bo odvisna od njihovega časovnega obsega. Na vsak način pa bodo to profesionalno režirane oddaje, ki naj bi posredovale čim več informacij, hkrati pa tudi senzibilizirale širšo publiko za manjšinska vprašanja.
Kdaj računaš s prvo politično informativno oddajo v radiu in na televiziji?
Decembra 1996.
kuratorija ORF ni hotel spoprijaz-niti. Pri komisiji za spoštovanje zakona o radioteleviziji (Komissi-on zur VVahrung des Rundfunkge-
setzes) je vložil pritožbo - in z njo uspel. Komisija je namreč odločila, da CAN ima pravico do lastnih političnih informativnih oddaj na
televiziji in v radiu. V tej zvezi velja poudariti, da predstavlja komisija neodvisno sodno instanco in da so njene odločitve dokončne.
To pomeni, da mora ORF odločbo komisije uresničiti tako glede televizije kakor radia.
Zanimivo je tudi, kako komisija svojo odločbo utemeljuje. Tako npr. v odločbi piše: CAN je „repre-zentativna" strešna organizacija avstrijskih narodnih skupnosti, o kateri „ne more biti nobenega dvoma, da je pomembna v javnem življenju Avstrije". Ravno to je namreč skušal kuratorij ospora-vati. Skliceval se je na to, da ZSO in Hrvaški akademski klub nista vključena v CAN. Odgovor zastopnikov CAN oz. njegovega tedanjega predsednika Karla Smol-leja je bil, da sicer ne ve točnega razloga, zakaj se ZSO in HAK nista vključila, da pa imata vsak čas možnost pristopiti k CAN. Nato je skušal kuratorij ORF ovreči pritožbo CAN s tem, da se ZSO in HAK iz strankarsko političnih razlogov nista vključila v CAN. Smolle je vsakršno strankarskopolitično implikacijo zavrnil: CAN je nadstrankarski, vanj se lahko vključi vsaka organizacija, neglede na njeno strankarsko pripadnost. Komisija za spoštovanje zakona o radioteleviziji se je pridružila Smollejevi argumentaciji in dala pritožbi CAN prav.
Sedaj mora kuratorij še odločiti o časovnem obsegu političnih informativnih oddaj CAN. Skupn časovni obseg vseh teh odda znaša 1% celotnega oddajnega časa ORF.
Z MOJEGA VIDIKA
Velika zmota
Čas ne celi samo ran, temveč tudi razkriva zmote. Narodna zavest sama po sebi še ni vrednota, torej so tisti časi mimo, ko je vsak, ki je neglede na burne čase kaj dal na svoje narodne korenine, veljal za vrlega človeka. V času nacionalističnih izgredov pa narodna zavest ne sme in ne more niti več šteti kot vrlina, kajti obstaja mnenje, da to a priori nosi v sebi kali nestrpnosti do drugačnega. To pa z vrlinami kajpak nima nobenega opravka.
Isti krogi med koroškimi Slovenci, ki tako razmišljajo o pojmu narodna zavest, držijo pri življenju partizanstvo kot vrednoto. Partizani so narodni heroji, ker so se bojevali za domovino in slovenstvo. To sicer tudi ni vrednota, je pa vrlina oz. tudi v tem kontekstu boj ne more šteti kot vrednota, čeprav je šlo proti nacizmu. Naj bo tu dovoljeno vprašanje, zakaj se partizanstvo še danes proslavlja kot nekaj spomina vrednega? Saj so koroški partizani bili boj za narod in do-
movino tega naroda - torej bili do skrajnosti narodno zavedni. A zato radikalni nacionalisti?
Prav krogi, ki danes vsakršno samostojno nastopanje ožigosajo kot reakcionarno nekonstruktivno iz- in prisiljevanje cele narodne skupnosti (glej Slovenski vestnik, številka od-do), proslavljajo ..separatistično in narodno-slovensko prežeto" partizanstvo v najvišjih tonih. Kot pisec komentarja ne nasprotujem temu a priori (naj dela vsak po svojem prepričanju); kar pa me izredno moti, je stalno prepričevanje, daje bil partizanski boj in vse, kar je šlo vštric z njim, neke vrste sveti boj, ki je rešil slovenski narod in za kar moramo biti na veke hvaležni. Čemu to poveličevanje in kje je rešitelj?
Čudno se zdi nekaj drugega. Zakaj so še živeči partizani medtem umolknili in niti „iz gozda" ne podpirajo pravico slovenske narodne skupnosti do samostojnega političnega zastopstva? Je v njih umrla partizanska hrabrost, so pozabili na tako oboževano svobodo odločanja, ali pa je njihovo nekdanjo trdoživost omlačila partizanska penzija in organiziranje partizanskih pohodov?
Absurdno in podlo razmišljanje, bo marsikdo rekel. Vendar, tudi danes, sicer v drugih razmerah, bijemo eksistenčni boj. Občasno celo brez-
izglednejšega, saj daleč naokrog ni nobenega ..partizanskega" duha, ne moralne podpore (ne mislim tu na val nacionalne evforije), ne moralne legitimacije.
Z vidika današnje koroške narodne stvarnosti je bil partizanski boj boj proti vetrnim mlinom. Še danes moramo ustvarjati potrebno ozračje tolerance (Zernatto to odkrito potrjuje). Je bil torej partizanski boj le velika zmota, samo izraz na cional(istič)ne revanše, kakor naj bi bilo danes samostojno politično zastopstvo zarodek nacionalizma? Ali pa smo koroški Slovenci etničm masohisti, ki se šele premaknejo, ko jim vode seže do glave?
Mnogo vprašanj bo treba še temeljito prereše tati v zvezi z razmero med metodami rešitve na rodne skupnosti pred petdesetimi leti in danes ir zakaj sta metodi, ki imata isti namen, tako različno tolmačeni. Upam, da diskusija o radikalnem nacionalizmu ni velika zmota med koroškim; Slovenci. Drugače pa bi predlagal, da bi bila zdaleč bolj smiselna spominska proslava na Ortstafelsturm, s tem bi namreč več koroških Slovencev lahko kaj počelo. Nenazadnje je to sodobna oblika partizanskega boja.
Adrian Kert
4
Politika
Litostroj, nekdaj paradni konj slovenskega (socialističnega) gospodarstva, se je te dni spet znašel na prvih straneh časopisov in udarnih terminih elektronskih medijev. Pa ne zaradi uspešnega ali neuspešnega poslovanja, temveč kot tipičen primer, kako so sindikati instrumenta-lizirani za potrebe političnega, predvsem pa predvolilnega boja, pri čemer uporabljajo metode proletariata iz dvajsetih let tega stoletja. Kovinarski sindikat kot del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, naslednice sindikata nekdanjega režima, ima seveda vso pravico zahtevati kapitalizacijo premalo izplačanih plač in certifikatov zaposlenih. Toda postavlja se vprašanje, ali je trenutek primeren in ali je revolucionarno rušenje predsednika uprave Litostroja dr. Jožeta Duhovnika, uglednega člana krščanskih demokratov - s strani sindikalnih aktivistov naščuvani delavci so hoteli z njim fizično obračunati - v interesu delavcev, predvsem pa primerno času - koncu dvajsetega stoletja. Odgovor je seveda ne.
Sindikat, ki ga logistično podpira Združena lista social-
Revolucija v Litostroju
nih demokratov, se je očitno odločil, da bo rajši tvegal uničenje tovarne in odpuščanje delavcev, kot da bi „nek“ zasebni lastnik, ki je povrh vsega politično „napačno“ obarvan, zagotavljal delavcem delavna mesta in jim redno izplačeval osebne dohodke. Da je to res, se je pokazalo takoj po odstopu dr. Jožeta Duhovnika, ki bi lahko - če bi mu s pomočjo svojega podjetja in s pomočjo avstrijskih bank (Volksbank in Bank Austria) uspelo dokapitalizirati Litostroj, eno največjih evropskih tovarn za proizvodnjo turbin - postal večinski
lastnik in prvi slovenski velekapitalist. Pa je „nekdo“ očitno odločil, da temu ne bo tako, naščuval delavce, naslednji dan pa je sindikat takoj ponudil roko novemu, s strani države imenovanemu vodstvu tovarne, češ da mu ne bo delal težav, četudi bo zamujalo s plačami ali regresom. Povedano drugače: sindikat je Litostroj zavestno porinil v okrilje države. Slednja zagotovo nima denarja za nadaljnje pokroviteljstvo nad Litostrojem, zato ga bo slej ko prej porinila v naročje Sklada za razvoj, za katerega se je
SLOVENIJA V ŽARIŠČU
že udomačilo ime - pogrebec podjetij. Delavci bodo izgubili delo, Litostroj pa bo šel v stečaj. Dr. Jože Duhovnik, ki ga delavci poznajo kot trdega oblastnika tovarne, je bil najbrž edini sposoben in tudi dovolj „neumen“, da skuša rešiti Litostroj in po svojih zvezah v Avstriji dobiti prepotreben denar za financiranje posla v Albaniji. S tem bi zagotovil prek 1.500 delovnih mest, delo za zaposlene za eno desetletje in redno izplačilo plač.
Potreboval je samo garancijo države, ki je ni dobil. Za dokapitalizacijo (36 milijonov nemških mark), ki jo je zahtevala država, ni imel denarja ali pa je misel nanjo opustil, saj bi mu sindikat nekdanjega režima metal polena pod noge. Zakaj bi metal „stran denar", zato je pametno zapustil Litostroj, ki nima več možnosti, da preživi. Albanski posel je bil njegova edina možnost. To so vedeli vsi. Tudi sindidkati. Toda za zavedene zaposlene bo takrat, ko bodo začeli izgubljati delo, že prepozno, da niso pravočasno spregledali prozorne igre Zveze svobodnih sindikatov.
PISMO BRALKE
Lanski sneg
V izdaji „Dvom“ (sept./96) so bili med drugim tudi članki o Dvojezični TAK, ki so bili negativni nasproti šoli, profesorjem in vodstvu TAK.
Ce je dejstvo, da članki niso vsebinsko od podpisanih učencev, temveč slonijo na informacijah glavnega urednika, se sprašujem: „Kdo se pa skriva za glavnim urednikom, če se ta skriva za podpisanimi učenci?"
Kdo ima interes, da stalno pogreva od nekaterih reprezentantov vnešeno pseudo-krizo med obema manjšinskima šolskima ustanovama? Komu je Dvojezična TAK največji trn v peti?
Za našo šolo velja, da ravnamo z vsemi učenci/učenkami enakopravno.
Ali ni Kristijan VVrolich pravilno razmišljeval, ko je zapisal (DVOM, str. 16): .....vzrok je treba brez-
dvomno iskati v naši koro-ško-slovenski neumnosti, v neumnosti, ki nam vedno spet prinaša prepire in konflikte, čeprav jih sploh ne bi bilo treba."
V Avstriji je bil letos velik prirastek pri vpisih na trgovske akademije.
Gospodarstvo potrebuje kvalificirane sodelavce. Vedno več podjetij ekspandira v prostor Alpe-Jadrana, tako v Slovenijo kakor v Italijo. Naša skrb naj bi bila, da ne prepustimo ta trg le drugim in svoje energije ne uporabljajmo za medsebojno nekonstruktivno kritiko temveč koristimo svojo jezkovno in strokovno kompetenco in navajajmo mladino k pozitivnemu mišljenju. S tem krepimo samozavest in kazalci uspeha nam bodo v potrdilo.
mag. Maja Amrusch-Hoja voditeljica Dvojezične TAK
PISMI BRALCEV
Še enkrat:
slovenščina v občini Borovlje izumira!
Mag. Peter VValdhauser točno ve, da se je moje pismo bralca v NT/29 nanašalo na prisotnost slovenščine v javnih ustanovah. Zato je njegov odgovor zloben in gre popolnoma mimo teme, c 1—*—! sem pisal. Da so slovenslt vetna društva na Korošken veda tudi v občini Borovlje! in da beležijo vrsto uspel znano. In prav je tako! gre predvsem za to, da slovenščina enakopravna v! ustanovah, ki jih občani fin^ mo in vzdržujemo. To velja : sebej za občinsko upravo.
Tu pa smo seveda v občir rovlje daleč pod nivojem ne( rih drugih občin. Če mag. hauser trdi, da je slovenšči^ javnih ustanovah bolj prisotne kor kdaj koli poprej, mu n predlagam, da začne študirati zgodovino celotnega področja naše občine. Prosim ga, da meni in drugim svojim volilcem pove, kako obvešča občinska uprava v Borovljah svoje občane. Pove naj po resnici, da je vse, kar je javno, samo in samo nemško.
Nekatere druge občine pošiljajo na gospodinjstva dvojezična obvestila, razglase itd. V Borovljah je to nemogoče - nemogoče tudi za področje bivše občine Slovenji Plajberk, kjer bi morali stati dvojezični napisi. Dragi Peter, ali si že videl kakšen dvojezičen krajevni napis v Slovenjem Plajfaerk
Sip# ^ ^s&Lj

periodi. To je bilo leta 1979. To zahtevo je podpisalo tudi SPD Vrtača, gospod Verdel od SPD Borovlje pa je takrat izjavil, da bo zadevo sam uredil s takratnim županom VVoschitzem. Tu se vidi, dragi Peter, kako slabo si informiran.
Dragi Peter, volili in izvolili smo te zato, da se zavzemaš, in če je potrebno, tudi boriš skupaj z nami za enakopravnost slovenščine v j g \ki občinski upravi. V tem popolnoma odpovedal, idtem znano, da si rajši AMi«- anov „špeci“ (kar me ne regfc Iče bi dosegel dvojezičen dvojezično uradova-dosleden zastopnik ■enskih volilcev. Tudi rtec bi v Borovljah že funkcioniral, če bi se fdstavnik skupaj s svo-Lsnično potrudil. Da je vidi v nekaterih dru-
je to
evo tudi uredil. Tebi, Peter, očitam, da se hvališ z dosežki drugih. Tudi uspehi prosvetnega društva, posojilnice itd. niso uspehi občinske politike, pač pa, kakor v drugih občinah, rezultat aktivnosti naših ljudi. Za dvojezični vrtec v Borovljah sem se zavzel kot občinski odbornik že v svoji drugi
iv, da ti funkcija „žu-bolj odgovarja kakor funkcija odločnega in seveda pametnega zastopnika Slovencev v občinskem svetu, potrjuje Tvoje pismo bralcev v NT/31, v katerem ..odločno'1 zagovarjaš današnjega župana. Ta se že zna sam pohvaliti in braniti.
S svojim prispevkom nisem hotel nobenega žaliti, temveč samo opozoriti na nevzdržen položaj v
PRTKLETK Vms/K Ml ŠE ue Boš c rumu'.	sivA-SMm|lW\
Feliks VVieser st. je pred nedavnim objavil v NT kritično pismo bralca. Nato mu je anonimnež poslal njegovo pismo bratca po pošti in ga po svoje „komen-tiral". Očitno ga moti, da bi veljala svoboda mnenja tudi za Slovence.
:k,
96
Na kratko
Žitara vas. Na minuli občinski seji so mandatarji ugotovili, da dela občinski urad zelo pomanjkljivo. Toda tega ni ugotovil občinski kontrolni odbor, ampak revizija koroške deželne vlade, ki je naštela kar celo vrsto ne-dostatkov. Med drugim knjigovodstvo ni popolno, občinski uread nima lastne notranje revizije, in službene pogodbe ne ustrezajo aktualnim zakonskim predpisom. Župan Herbert Lepitschnig je dejal, da bo treba nedostatke popraviti, vodja občinskega urada VValter Ple-schounig pa je prve korake za izboljšava delavnje občinskega urada medtem že uvedel.
Galicija. Kakor je Naš tednik obširno poročal, je v Galiciji SPO v občinskem svetu glasovala proti podpori za radiški spomenik izseljencem (2.000,- šil. ). Glavni govornik proti podpori je bil v SPO Franz Jordan, ki je pred kratkim na vsa gospodinjstva razposlal v Galicji letak s ponatisom članka v Našem tedniku. V letaku, ki spominja na „naj-boljše čase" časopisa Ruf der Heimat napada koroške Slovence in ponavlja že znane protislovenske parole. Od Jordana se doslej v SPO nihče ni distanciral.
Marijan Olip je v Selah med tistimi kmeti, ki so se odločili, da skupno postavijo gospodarski center, ki jim bo zelo olajšal delo in povečaI kmetom dohodek. Podobne inciative naj bi nastale tudi drugod, pravi Olip.
Gorski kmetje morajo biti danes zelo fleksibilni
Marijan Olip iz Sel kandidira letos na listi Skupnosti južnokoroških kmetov na kmečkozborskih volitvah, ki bodo 17. novembra.
Marijan Olip, pd. Užnik v Selah, v SJK zastopa interese gorskih kmetov. Tudi na južnem Koroškem je precej kmetov, ki imajo svoje kmetije v strmini. Njih položaj vsekakor ni rožnat, saj so cene za kmečke proizvode v zadnjem času zelo padle. Najboljši primer za to je cena za les. Predvsem po pristopu Avstrije k Evropski uniji se je položaj še dodatno poslabšal. Toda tudi gorskemu kmetu se odpirajo možnosti za preživetje in uspešno kmetovanje, če je le inovativen in če je pripravljen sprejeti izzive časa, je prepričan Olip.
V Selah je on eden izmed teh kmetov, ki se je z drugimi kmeti odločil za skupno gradnjo gospodarskega centra, ki bo kmetom nudil zelo dobre možnosti obdelave lastnih proizvodov, ki jih bodo potem kmetje sami prodajali. Danes se kmetje v Selah večinoma ukvarjajo z živinorejo, tako tudi Marijan Olip. Pri Užniku vso govedino zakoljejo doma in jo prodajo odjemalcem, ki so večinoma izven občine. Slično to delajo tudi drugi kmetje, ki bodo zdaj imeli v gospodarskem centru sodobno klavnico in druge pripomočke. Če bo projekt uspel, bodo kmetje
celo skupno tržili svoje proizvode, kar bi bil izreden korak. Olip: „Tudi danes je možno za kvaliteto doseči lepo ceno in odjemalcev je dosti."
Za projekte, kot je to selski gospodarski center, pride tudi precej denarja iz Bruslja; SJK kmetom pri realizaciji takih projektov pomaga in svetuje. Na osnovi doslejšnjih izkušenj v Selah so podobni modeli možni v vseh krajih, kjer živijo naši kmetje, pravi Olip, ki pa kot zastopnik gorskih
kmetov postavlja tudi jasne zahteve za zbornico. Olip: „Če naša družba želi, da ostanejo gorski kraji ohranjeni kot so to danes, potem bo morala država to kmetom tudi ustrezno plačati, sicer se bo še več kmetov odločilo za druge poklice. Naloga SJK bo v prihodnje v zbornici še bolj opozarjati na stanje in potrebe gorskih kmetij, na katerih je tudi slovenski živelj tudi danes še posebno močen in živ.
Silvo Kumer
Na gorskih kmetijah se danes ukvajajo predvsem z govejo rejo; za prodajo proizvodov so npr. v Selah našli zelo zanimiv in verjetno uspešen model.
j IMLL
Z	ANSAMBLOM
LOJZETA
SLAKA
SOBOTA / SAMSTAC
26.10.'96,20.00
ŠOŠTAR
GLOBASNICA /CLOBASNITZ
& Idie ehrliche O V Alternative
Edina verodostojna alternativa za naše kmetice in kmete
17. NOVEMBRA - USTA 4
Slovenska gospodarska zveza išče iskušeno sekretarko za samostojno vodenje pisarne, z znanjem slovenščine/nemščine, strojepisa in dela na računalniku. Večletna praksa zaželjena. Za Interreg-projekt Avstrija-Slovenija iščemo vodjo projekta, z znanjem slovenščine in nemščine, italjanščine. (angleščine zaželjena).
Prijave na SGZ, mag. Picej, Paulitschg. 9/2, 9020 Celovec.
Film mladje -
Misli k filmu „ Ledena doba“
Pred ozadjem naraščajočih ksenofobičnih tendenc so leta 1992 v Avstriji sprejeli izredno restriktivne zakone o azilantih. Ob vprašanjih „beguncev“ in „inozemcev“ se porajajo strahovi in agresije, ki izvirajo iz predsodkov in notranjepolitičnih razmer. Trend k nacionalizmu je vsepovsod prisoten. Nemiri in napadi na inozemce v Rostocku in v drugih predelih Evrope, pa tudi v Avstriji, pričajo o aktualnosti teme, ki s svojo obsežnostjo in perečo aktualnostjo presega meje Evrope. Intenzivno soočanje s politiko glede inozemcev in beguncev in sovraštvom do vsega tujega me je pripeljalo do ideje k filmu „Ledena doba".
Film obravnava vprašanje, kako posegajo zakoni v življenje posameznika. Obsojati in vnaprej soditi je lahko. Poleg vseh poizkusov pavšalnega reševanja problemov obstajajo dejstva, iz katerih se izcimi spoznanje, da rigidni sistemi niso sposobni reševati individualnih problemov. Močna omejitev teksta in dogajanj naj poudari bistvo; film prikazuje segmente razmišljanj, ki jih glavna oseba reflektira in ki na koncu sestavljajo potek zgodbe.
Nina Sajko
Mladje raste tam, kjer ni nič
Miha Dolinšek je pred petimi leti začel s peščico zainteresiranih dijakinj in dijakov v okviru Koroške dijaške zveze s produkcijo kratkih filmov. Takoj so se uvrstili mednarodni uspehi, ki so bili honorirani s priznanji in nagradami mednarodnih žirij, ki so filme ocenile kot zelo dobre amaterske produkcije. Med koroškimi Slovenci filmsko ustvarjanje še ni prodrlo v želenem obsegu in to osrednja oseba koroškega slovenskega filma Miha Dolinšek izredno obžaluje. O tem je spregovoril v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM.
□ Adrian Kert
Naš tednik: Pet let pravzaprav ni kdove kak čas v tej stroki, kljub temu je poln uspeha. Kaj je tvoj rezime teh let?
Miha Dolinšek: Nekaj let je od tega, ko je film slavil stoletnico „odkritja“ in tu je petletnica že tudi nekaj. Poleg poizkusov posameznikov je „film mladje" Koroške dijaške zveze leta 1991 začel na užnem Koroškem kontinuirano delati na filmskem področju. V oreteklih petih letih smo naredili nad deset filmov in mnogo mla-Jincev je odkrilo svoje talente, 'ehnični in umetniški kader je na-asel, tako da danes lahko izbira-
mo sodelavce na tem področju. Največji uspeh zame pa je, če mi kdo iz skupine pove, da mu je čas pri „film mladje" odprl pot v filmski oz. igralski svet. Večjega priznanja na nobenem festivalu ni mogoče doseči.
Na predstavitvi najnovejših dveh filmov pretekli teden si bil zelo zagrenjen zaradi nepriznavanja vašega dela na
merodajnih mestih med koroškimi Slovenci. Kaj konkretno pogrešaš?
Dejstvo je, da se svetovnonazorsko nikoli nismo dali opredeliti. To smo nekje podedovali od „Mladja“ (literarna revija koroških slovenskih literatov, op. a.). Mladje raste prav rado tam, kjer ni nič. Mladje je lahko tudi lepo, čeprav ne raste ne na „mojem“ ne na
„tvojem“ oz. ne na „našem“ in ne na „vašem“, ampak nekje vmes. Prav tam bi pravzaprav lahko raslo brez ovir.
Na tiskovni seji o najnovejših filmih si dejal: Za vsako malenkost je treba prosjačiti. Kako daleč sega ignoranca kulturne politike in koga obsojaš?
Na podlagi naših uspehov smo pred leti dobili dostop do podpor tako na Dunaju kakor v Ljubljani. Iz birokratskih razlogov pa je del podpor dobila npr. osrednja organizacija, ki je našo prošnjo prepisala na svoj papir in tako dobila podporo na svoj konto. Mi pa smo morali za ta denar ponovno prosi-
„Sobe kulturnih politikov imajo dvoje vrat: ene za „naše“, druge pa so tako nizke, da le kleče prideš skozi.“	....
Miha Dolinšek
7
Film mladje
Močna identifikacija s filmom mladje
Zanimanje med publiko je vsekakor dano, to je dokazala polna dvorana v Mladinskem domu. Krstna uprizoritev filmov Ledena doba in Bo bilo v nemškem in slovenskem jeziku je bila uspeh in komentarji so bili nadvse pohvalni. Skratka, filmsko delo Mladja se od filma do filma zboljšuje. Tematike nagovarjajo zlasti mladino, ki se v veliki meri istoveti s prikazanim, najsi da črpa iz lastne izkušnje ali pozna iz doživetega okolja.
Film Bo bilo z besedilom izpod peresa Andrine Mračnikar je izraz mišljenjskega sveta nepri-lagajoče se mlade osebe, ki še išče odnos do sveta in svojo vlogo v njem. Drugi film Ledena doba, po zamisli Nine Sajko, obravnava tematiko tujstva in splošnega nevarnega odnosa do te problematike. Oskar timu okoli Mihe Dolinška za novi pro- nizacijo okoli premiere, saj kljub kusiji do nje zaradi zmešnjave dukciji, nezadostno pa za orga- nameravani in pričakovani dis- in nepripravljenosti ni prišlo.
Prizor iz filma Jedena doba" - „Eiszeit“
»Slovenski oddelek
pri ORF izkorišča šibkejšega."
Miha Dolinšek
ti. Prav je, da dobivata tudi osrednji organizaciji podporo za filmsko dejavnost, če tako imata. Upravljanje denarja pa še ni dejavnost. V sobe naših kulturnih politikov oz. politikov vodi dvoje vrat. Ena vrata so za „naše“, kjer lahko vstopiš pokončno, druga pa so tako nizka, da samo kleče lahko priromaš skozi.
Kulturni politiki med koroškimi Slovenci se radi košatijo z vašimi uspehi. Kolikšen je njihov delež?
Če bi se naši politiki oz. kulturni politiki res »košatili" z našimi uspehi, bi na premieri najnovejših filmov Ledena doba in Bo bilo lahko pozdravili tudi kakega ministra. Polna dvorana navdušenega občinstva in to sredi tedna - to bi bila priložnost za naše predstavnike, da bi se pohvalili z navdušeno mladino.
Tudi slovenski oddelek pri ORF nisi izvzel iz kritike, češ da ni pripravljenosti za sodelovanje.
Edini medij, ki nas je od začetka jemal resno, je bila Nedelja z Vincencem Gotthardom na čelu. Drugi pa so od nas večinoma pričakovali izdelana poročila s slikami. To velja še posebej za Naš tednik. Če pa se kažejo proizvodi »filma mladje1' v oddaji Dober dan, Koroška, potem ne zato, ker so dobri ali slabi, ampak ker so cenejši od lastnih produkcij. Razočaranje nad slovenskim oddelkom je zaradi tega še prav posebej veliko, ker bi v tem primeru koprodukcije bile najbolj naravne in najbolj efektivne. Sodelovanje na račun šibkejšega pa je preprosto izkoriščanje.
S filmi ste želi odlične uspehe v mednarodnih strokovnih žirijah npr. s filmom o koroških Slovencih. Zakaj vam ne uspe te uspehe bolje vnovčiti?
Mi nismo nobena firma z nastavljene!. To nalogo vnovčevanja naših uspehov bi lahko opravljali osrednji kulturni organizaciji, ki imata za to infrastrukturo.
Kako naprej s filmom mladje?
»film mladje" je ideja, vizija, ki zaenkrat obstaja v tem, kar smo ustvarili: zbiranje talentov, ki sku-; paj s »profesionalci" preizkušajo svojo ustvarjalnost. Film mladje, bo preživel, če bodo merodajni
kulturni faktorji, npr. šole na Koroškem, spoznali, da je kultura živa, če se razvija na vseh področjih. Filmska dejavnost je moderna in z ozirom na gledališče, petje itd. tudi mlada stroka, še posebej pri koroških Slovencih. Na tem področju se bo izkazalo, ali bomo ujeli korak z Evropo, kajti elektronski mediji in filmsko izražanje bodo v Evropi regij odigrali pomembno vlogo. Še je čas, da se na pot pripravimo. Osnova je pripravljena, zanimanje in navdušenje pri mladini je ogromno -to smo pretekli torek dokazali.
Ali obžaluješ, da ni stalne posadke?
V teh letih smo usposobili toliko tehničnih in umetniških sodelavcev, da lahko vsak čas postavimo na noge karkoli. Da ni stalne posadke ima tudi svojo prednost, ker tako odkrivamo vedno spet nove talente in jim damo možnost s svojimi projekti pokazati, kaj znajo.
Kaj bi bilo treba spremeniti za nemoteno kontinuiteto filmskega ustvarjanja?
Nad deset filmov v petih letih -to je kontinuiteta resnega dela - v prostem času. Po vsem tem, kar smo naredili, bi pri merodajnih kulturnih in izobraževalnih ustanovah pričakoval resnejše zavze-
manje za filmsko dejavnost in ustanovitev posebnega filmskega sklada.
Iz poklicnih razlogov bom dalj časa zapustil Koroško. Po vrnitvi pa bi si želel, da so odgovorni na Koroškem v tem času spoznali, da živimo na začetku 21. stoletja in ne v dobi Miklove Zale.
Hvala za pogovor.
„Bo bilo11
Mislim, da bi film »bo bilo" lahko označili za tipičen mladinski film, saj so ga v glavnem (pod vodstvom navodil Mihe Dolinška) ustvarili mladinci in seveda gre za »tipična" vprašanja doraščajočih. To je zgodba mladega dekleta, ki se ne more in noče sprijazniti s svetom, kakršnega dnevno vidi in opazuje. Počuti se tujo, razmišlja in išče odgovore. Prepričana pa sem, da vprašanje - ali se človek prilagodi zunanjim družbenim razmeram in preneha biti on sam („samosvoj/a“) - ni vprašanje starosti. Vem za odrasle, ki se niso prilagodili (in se soočajo z istimi vprašanji kot Mara), ki iščejo drugo življenje in so ga morda celo našli. ..
Za kaj gre v filmu? In kaj sem si mislila pri tem?
Gre za nič in za vse!
Mislila sem na nič in na vse! Andrina Mračnikar septembra 1996, Lakeville, MN
Občina Bistrica v Rožu slavila
povzdignjen je v tržno občino
Veliki dan v občinski zgodovini so Bistričani ustrezno proslavili. Vsa občina je bila na nogah, pa tudi tudi iz sosedske so prišli praznovati.
Slika levo zgoraj: Dva odlikovanca: bivši župan dir. Otmar Baurecht je v nedeljo prejet najvišje odlikovanje dežele, t. im. „GroBes Verdienstzeichen des Landes Karnten,” bivši župan občine Svetna vas in podžupan sedaj tržne občine Bistrica v Rožu, Jakob WeiB, pa „častni prstan“ občine. - Velika stika: Cerkveni zbor iz
Sveč in SPD Kočna na poti iz Sveč na Bistrico.
Slike: Branž
Občina Bistrica v Rožu je ena redkih občin južne Koroške z razmeroma stabilnim glavnim industrijskim obratom, ki se zdaj imenuje Baren-GesmbH. Čeprav v zadnjem času nekoliko v težavah, pa je vendar krepil - in še krepi -ravno ta obrat dolga desetletja (denarno) hrbtenico občine in občanov. Poleg njega in nekoliko tudi okoli njega delujejo v občini še drugi uspešni in inovativni obrati; prav tako dobro se je razvila ostala infrastruktura (gostilne, trgovine, športna igrišča itd.). Skratka: Bistrica v Rožu je postala spet priselitvena občina. Posebno razveseljivo se je v zadnjih letih razvil turizem, zelo uspešna
-	in to tudi v mednarodnih merilih
-	so športna društva (šentjanški smučarji, REG Suetschach . . .).
Vsi omenjeni dejavniki skupno s samozavestnim nastopanjem občinskih politikov so prispevali svoje in tako je deželna vlada pred nedavnim soglasno sklenila, da se sme odslej občina Bistrica v Rožu ponašati s častnim naslovom „tržna občina - Marktge-meinde". Sicer to ni več kakšen poseben privilegij kot v srednjem veku, pa je vendarle dokaz za ugled, ki si ga je občina priborila z dobrim delom.
Dolgoročno in temeljito je bilo zato pripravljeno tudi slavje povzdignjena v tržno občino preteklo nedeljo. Po slavnostnem sprevodu iz Sveč (bivšega sedeža občine v še ne tako daljni preteklosti)
so se lepo okrašeni vozovi (bilo jih je 39) ustavili na prostoru pred občinsko hišo na Bistrici. Tu se je potem v občinski kulturni dvorani nadaljevalo slavje;
Ob prisotnosti visokih političnih gostov se je odvijal pisan kulturni spored, pri katerem so sodelovale vse v občini aktivne kulturne skupine, torej tudi šentjanški tamburaši in sveški cerkveni zbor. Sveški župnik p. Roman Tkauc je (dvojezično) blagoslovil novi status občine.
Eno smejoče in eno jokajoče
oko je moč opaziti pri vprašanju dvojezičnosti v bistriški občini: zadovoljstvo nad dobrimi odnosi med obema narodnima skupnosti ma v občini so podčrtali skoraj vsi govorniki (dež. gl. dr. Ch. Zer-natto, namestnik dež. gl. M. Aus-servvinkler, pa tudi župan H. Gra-denegger je v svojem kratkem slovenskem nagovoru obljubil, da se bo še naprej trudil za dobre odnose) - vendar večina mandatarjev že nekaj let nima posluha za ustanovitev dvojezične skupine v otroškem vrtcu in tudi nima volje
do slovenskih napisov na občini in v šoli.
V kulturni spored vtkane so bile počastitve občanov, ki so v preteklih desetletjih z nadpovprečno delavnostjo prispevali svoje k skupni blaginji in k dvigu ugleda sedaj tržne občine.
P.S.: Žal slik še ni bilo na razpolago, dodali pa bi, da so častno odlikovanje občine mdr. prejeli tudi dv. sv. dr. Valentin Inzko, dv. sv. dr. Anton Feinig in Miha Hafner iz Šentjanža.
Šentjanžani ponujajo prigrizek s šunko.	Tamburaši Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž.
Mestni župnik mag. Ivan Oiip skupno z arhitetktom VVetschkom na začetku obnovitve farovža. Foto: 0. Mori
V Pliberku bodo v nedeljo odprli obnovljeni farovž
Leta 1994 je novi pliberški mestni župnik pričel z obnavljanjem župnišča, katerega bodo to nedeljo slavnostno odprli.
Pliberško župnišče je bilo v tako žalostnem gradbenem stanju, da je začelo poslopje deloma že razpadati. V župnišču tudi ni bilo nobenih sodobnih sanitarnih naprav in tudi kulturna dvorana je že razpadala in praktično ni bila več uporabljiva. Ko je leta 1993 prišel v Pliberk novi župnik mag. Ivan Olip, je videl takojšnjo potrebo po sanaciji, ki jo je podprl tudi župnijski svet s predsednikom dr. Hugom Ram-nekom. Leta 1994 so se potem pričela dela, in župnik je kot dober zgled vsem drugim sam krepko pomagal. Po dveh letih je največji del župnišča obnovljenega, le kulturno dvorano bodo lahko odprli šele za božič, ker nekatera dela še niso končana.
V obnovljenih kletnih prostorih so dobili svoj dom društvo Živo-pisana jadrnica, mladina in otroška skupina.
Obnova pliberškega župnišča je stala 10,7 mio. šilingov, v kar pa niso vračunane neštete brezplačne ure, ki so jih opravili farani, župnik sam ter pomočniki iz Bosne. Denarje prišel iz naslednjih virov: 5 mio od škofije, 3,3 kot posojilo od škofije, 1,2 iz Kuratove dediščine, 800.000,- so prispevali farani, 300.000,- od
občine Pliberk in 100.000,- od urada zveznega kanclerja oz. sosveta za koroške Slovence.
Nedeljska svečanost se bo pričela ob 9.30 s slovesnim bogoslužjem, ob 11. uri bodo župnišče blagoslovili in slavnostno odprli. Ob 12. uri je na progamu družabno srečanje, nato pa sledi
popoldanski kulturni program. Od ponedeljka, 30. 9., do sobote, 5. 10., pa je pripravljen vsak dan zelo pester program, od razstave domačih umetnikov (pon., 30.9.) do javne diskusije o delovnih mestih v prihodnje (v četrtek, 4.10.).
DOBRLA VAS
Bodo zaradi kanala morale zapreti gostilne?
Kontrolni odbor občine Dobr-la vas je ugotovil, da še vedno veliko občanov ni plačalo priključka na kanalizacijo. Skupno manjka občini Dobrla vas kar 26 mio. šilingov; predvsem so to podjetja iz gastronomije, ki so dobile deloma predpisane vsote do 1 mio. šilingov. Občinski svet je na seji preteklo sredo ugotovil, da bo treba v posameznih pogovorih z gostilničarji sestaviti pogram, kako bodo priključke plačali.
Župan Josef Pfeiffer je
poročal, da ima občina Dobrla vas z vsemi domačimi bankami pogodbe, ki zagotavljajo domačim obrtnikom poceni posojila, če potrebujejo denar za plačanje priključka na kanalizacijo. Občina celo prevzema poroštvo. Gerhard Grascher (OVP) je dejal, da so posamezne gostilne deloma v zelo slabem položaju, ker so višino priključka ocenili pa sedežih, ki so v gostilni na voljo. Le te pa imajo nekateri samo 20 dni v letu stoodstotno zasedene, priključek pa morajo plačati za celo leto. Pep Komar (EL) je k temu dejal, da je na vsak način treba iskati najprej pogovor z vsakim posameznim in da naj občina ne vključi takoj odvetnika, ki povzroča še dodatne stroške.
Železnica 2000. Glede gradnje visokohitrostne železnice je dobrolski občinski svet soglasno sprejel katalog zahtev, ki jih želi občina v sklopu z gradnjo te železnice doseči. 1. Trasa pri Metlovi mora biti precej bolj južno od začasne podjunske železnice, in sicer v Dobrovi, kjer je treba doseči, da Met-lovčani ne bodo prizadeti od hrupa železnice. 2. Če se bo gradila nova trasa za železnico, se naj tudi deželna cesta preloži južno od Metlove. 3. Začasna Metlovška cesta pa naj bi postala kolesarska pot do Sinče vasi. 4. V Sinči vasi naj bi nastala nova železniška postaja. Župan Josef Pfeiffer je bil optimističen, da bo občina te zahteve lahko v pogajanjih tudi dosegla. Župan želi v pogajanja vključiti vse ljudske iniciative, ki bodo zdaj gotovo nastale.
Silvo Kumer
Pastoralna asistentka Gabi Amruš in mestni župnik mag. Ivan Oiip vabita v nedeljo na odprtje obnovljenega župnišča. Foto: Fera
10
Rož - Podjuna - Zilja
petek,
27. september 1996
Rož - Podjuna - Zilja
MODESTOV DOM
Romanje v Št. Jakob
V sredo, 18. septembra 1996 je bilo v Modestovem domu začetno romanje, kot je ob vsakem začetku šolskega leta. Z avtobusom smo se dijaki in dijakinje peljali v Št. Jakob, potem pa smo pešačili v Svatne, kjer stoji tudi hiša Mi-klove Zale. V tamkajšnji majhni cerkvici smo imeli sveto mašo. Ob koncu maše smo presenečni ugotovili, da smo zaklenjeni v cerkev. Končno smo le nekako odprli vrata in šli nazaj v dolino, kjer smo z gojenkami samostanske šole skupno večerjali.
Po večerji so nižješolci igrali razne igre z žogo. Na žalost je bilo slabo vreme, pa še mrzlo je bilo. Najbolj mi je bilo všeč, ko so nižješolci med mašo okrog nas potegnili vrv kot simbol skupnosti - kar smo ... ali vsaj naj bi bili.
Marija Kos
LIBUČE
Slovo od Marije Risch
V ponedeljek, 16. septembra 1996, je v 72. letu starosti za vedno zatisnila oči gospa Marija Risch, doma v Libučah pri Pliberku. Rajno so položili k večnemu počitku na pokopališče v Libučah, kjer je bral mašo zadušnico mestni župnik Ivan Olip. Rajno je označil kot zelo pridno in prijazno družinsko mater, katero so imeli radi tudi vaščani in znanci. Vedno je bila pipravljena pomagati, če je bilo potrebno, šele ko jo je zahrbtna bolezen zalezla, je končno onemogla. Rajni je zapel v slovo libuški cerkveni zbor, osmico je s pesmimi olepšal MGV Petzen, tridesetdnevnico pa bo MoPZ Kralj Matjaž. Otrokoma in sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
ČESTITAMO
bert Dumpelnik, ki je tudi znan Prav tako sta praznovali osebni prosvetaš in pevec. Mlademu kme- Praznik Lenči Užnik - Gašperjeva in tu želijo znanci vse najboljše, če- Marija Dovjak iz Šmarjete. Obema
Beatrix Skias z Blata pri Pliberku je pred kratkim končala študij filologije. Mladi magistri iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše na poklicni poti.
Društvo upokojencev iskreno čestita za osebni praznik svojima članoma Mihu Lubasu iz Vogrč ter Angeli Mlinar z Blata. Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in jima kliče še na mnoga zdrava leta.
Alois Homer z Breg pri Pliberku je letos poleti končal na montani-stični univerzi v Leobnu študij o znanosti materialov (VVerkstoffvvis-senschaft). Novopečenemu diplomiranemu inženirju iskreno čestitamo.
V	Strpni vasi je pred kratkim praznovala svoj rojstni dan in god Marija Žmavcar. Društvo upokojencev ji isrkeno čestita in ji kliče na mnoga zdrava leta.
V	Nonči vasi pri Pliberku je praznoval svoj 30. rojstni dan Miha Kramar. Vsi prijatelji in sorodniki mu iskreno čestitajo in mu želijo vse najboljše.
Na Letini pri Šmihelu praznuje rojstni dan učiteljica šmihelske ljudske šole Marija Blažej. Njej veljajo iskrene čestitke znancev in prijateljev. Še na mnoga leta!
V	društvu upokojencev Pliberk praznujejo sledeči člani osebne jubileje: Justa Perč z Rut, Yvone VVolbl iz Globasnice, Marica Rudolf iz Konovec, Franc Kuhar iz črgovič pri Šmihelu, Urška Kulnik iz Kotmare vasi, Helena Gregorič iz, Male vasi in Justa Petjak iz Konovec. Slavljencem iskreno čestita tudi uredništvo Našega tednika.
Na Blatu pri Pliberku praznuje svoj rojstni dan gospa Justa Stuck. Šlavljenki iskreno čestitajo sosedje in vaščani in ji želijo vse najboljše, predvsem zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova.
Franc Janežič, občinski odbornik v Št. Jakobu v Rožu, praznuje svoj 40. rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitajo sosedje in domačini, Socialna gospodarska skupnost Št. Jakob pa mu želi še mnoga in uspešna leta v občinski politiki.
61-letnico je obhajal Joži Pack, pd. Boštjan v Trabesinjah pri Kot-mari vasi. Iz srca čestitamo in želimo vse najboljše.
Sodelavec Krščanske kulturne zveze v Celovcu Franci Tomažič je ta teden praznoval svoj 30. življenjski jubilej. Za ta osebni praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše.
Pri Skiasu na Blatu je te dni praznoval srečanje z Abrahamom Max Radocha. Slavljencu, ki živi pri sestri Hani, iskreno čestitajo vsi vaščani in mu želijo vse najboljše. Prav tako na Zgornjem Blatu je pri Skiasu praznoval svoj 65. življenjski jubilej vaški original kmet v pokoju Albert Černič. Tudi njemu veljajo prisrčne čestitke znancev in prijateljev z Blata.
Daniela Šteharnik z Blata in Alexander Novak z Bele se veselita rojstva sina, ki sta mu dala ime Daniel. Mladima staršema iskreno čestitamo, novemu zemljanu pa želimo vse najboljše na življenjski poti.
V Štebnu pri Globasnici je praznoval svojo 40-letnico predsednik domačega kulturnega društva Hu-
Jubilej v Dobu
V Dobu pri Pliberku praznuje svoj 70. rojstni dan Petrov oče, g.
Franc Ku-ežnik. Petrov oče je bil vsa leta zelo zavzet kulturni in prosvetni delavec in je svoje ideale posredoval naprej tudi svojim otrokom in vnukom, ki „dedeja“ zelo častijo in ga imajo zelo radi. Doma na kmetiji še pomaga pri kmetovanju in redno obiskuje domače kulturne prireditve in je tudi eden najbolj aktivnih članov društva upokojencev Pliberk, ki svojemu članu iskreno čestita. Številnim čestitkam se pridružujeta tudi EL Pliberk in uredništvo Našega tednika.
Prisrčno čestitamo in želimo obilo osebnega zadovoljstva.
stitkam pa se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika, ki kliče Hubertu še na mnoga vesela leta. n . .
. » Dvojni praznik je praznovala Mici Ibovnik iz St. Jakoba,te dm Znidarjeva Mili s Šajde. Prisrčno če-praznuje osebni praznik. Želimo stitamo! obilo osebnega zadovoljstva in j
zdravja.	| Svoj 40. rojstni dan je praznovala
„	.	. .	. Krista Zunder iz Lokovice. Obilo
59. rojstni dan in god je obhajala osebnega zadovoljstva in sreče na Hilda Moser iz Dobrle vasi. Iskre- nadaljnji življenjski poti' no čestitamo!
Uršula Užnik iz Borovelj je te dni
Naše iskrene čestitke veljajo tudi Tereziji Struger za njen 85. rojstni dan. Želimo obilo zdravja in božjega blagoslova.
Matku Robleku iz Sel prisrčno čestitamo ob srečanju z Abrahamom in za god. Na mnoga leta!
Visok življenjski jubilej - 95-rojstni dan -je obhajala Roza Ko-schutnik iz Železne Kaple. Želimo obilo božjega blagoslova, predvsem pa obilo zdravja!
Pepca in Lojz Možina sta praznovala 30-letnico poroke. Iskreno čestitamo in želimo še mnogo zadovoljnih in lepih let na skupni življenjski poti.
Alojz Rožman s Senčnega kraja pri Pliberku je te dni obhajal 88. rojstni dan. Za visoki življenjski jubilej mu prisrčno čestitamo in želimo obilo zdravja in božjega blagoslova.
Svoj 77. življenjski jubilej je praznovala Angela Sedelšek iz Do-linčič. Želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta!
Te dni je srečal Abrahama Simon Kogelnik iz Štebna. Naše prisrčne čestitke in na mnoga leta!
Nani Ogris - Kopeinigova je obhajala osebni praznik. Naše prisrčne čestitke!
ESTITKE TEDNA
Praznovala svoj 72. rojstni dan. Želi-m° obilo zdravja in božjega blagoslo-va- Na mnoga leta!
Osebni praznik sta praznovala tudi Miha Logar iz Pribije vasi in Miha Golavčnik iz Podjune. Želimo obilo zdravja, božjega blagoslova in oseb-nega zadovoljstva!
Naše nadaljnje čestitke za osebni Praznik veljajo Tereziji Pasterk iz Ko-Nj, Tereziji Blajs iz Pudaba, Tereziji Picej z Žamanj in Hanziju Kežarju s nore. Na mnoga leta!
V Semislavčah je obhajal osebni Praznik Sigi Piček. Prisrčno čestitamo!
Prav tako prisrčno čestitamo Hubertu Zideju iz Vogrč za njegov 48. r°jstni dan.
Te dni je obhajal osebni praznik Judi Folti Paulič iz Hodiš. Želimo obi-'° božjega blagoslova, predvsem zdravja. Na mnoga leta!
Dragu Portschu, direktorju Zveze-Bank, in Mihi Trauniku iskreno čestitamo za rojstni dan in jima želimo obi-'° sreče in osebnega zadovoljstva!
Preteklo soboto je praznovala °sebni praznik priljubljena tajnica EL "Ustina Hribernik. Prisrčnim čestitam NT se pridružujejo njene prijatelje in „Klub 26“.
Obilo sreče na skupni življenjski poti!
Preteklo soboto sta si v Bilčovsu obljubila večno zvestobo Dl Hanzi Miki in Brigita Weber. Poročno slavje je vodil bilčovški župnik dekan Polde Kassl, vesela svatba pa je bila pri Miklavžu. Med številnimi svati sta bila tudi zbornični svetnik Dl Štefan Domej in predsednik NSKS Nanti Olip. Pevsko sta poročno slavje olepšala moški zbor „Bilka“ in kvartet bratov Smrtnik. Brigiti in Hanziju prisrčno čestitamo in želimo obilo družinske sreče in osebnega zadovoljstva.
Živjski jubilej Fritza Lennkha
K;k Fritz Lennkh,
ravijdemškega Dušno-pasfa urada, bo konec sep,1, obhajal svoj 40. življ! Jubilej. Slavljenec je T r°du Salzburžan, vei1®1' s Koroško že kot štif še posebej kot pref avstrijske visoko-šol-1eze zelo tesno povez? Pa prav po zaslugi njefr|jateljskih stikov s koroškimi Slovenci in ir9a velikega zanimanja za življenje in prot naše narodne skupnosti. Po novi maši leta se je tudi preselil v našo škofijo in je za-radl' bogatih talentov kar kmalu prevzel vo-dilrPdgovorne naloge v koroški cerkvi. Slej ko f mu koroški Slovenci zelo pri srcu, trudi pa ‘ samo razumeti njihovih skrbi temveč tudfp materinščino. Kanoniku Fritzu Leflizelimo 0j-,j|0 p02jega blagoslova, oseb-netf ^oljstva in uspeha pri njegovem odgo-voHelu v korist naše skupne Cerkve. Na m	-Kuj-
(Enakopravna) skupnost kljub raznolikosti
Sveta Katarina nad Šmihelom pri Pliberku je preteklo nedeljo sprejela številne vernike pliberške dekanije.
Na sporedu je bilo dekanijsko romanje. Farani iz Vogrč in Kazaz so se zbirali v Črgovičah, romarji iz far Šmihel, Suha ter Žvabek pred šmihelsko farno cerkvijo, pliberški pa pred šmihelsko pošto. Cilj vseh romarjev je bila Sveta Katarina; tam jih je s svojo prisotnostjo presenetil pliberški dekan Kristo Srienc, ki se sicer nahaja v bolniški oskrbi in mu zato tudi po tej poti želimo, da bi mu zdravje dopuščalo spet redno poslanstvo v službi njegovih ljubljenih faranov.
Nedeljsko romanje je bilo v znamenju nedavnega vseavstrij-skega shoda v Marijinem Celju na Štajerskem. Kot je znano, je avstrijska Cerkev (pa ne samo avstrijska) izpostavljena velikim notranjim prepihom.
Med drugim so kritični katoličani iniciirali „cerkveno ljudsko zahtevo", s katero so opozorili na razne „vroče“ teme, kot je to npr. vprašanje celibata ali ena-
kopravnost žensk v Cerkvi. Zato se je škofovska konferenca odločila prirediti shod v Marijinem Celju pod geslom Skupno smo na poti - ob upoštevanju raznolikosti.
Biti v raznolikosti eno
občestvo, to so na Sveti Katarini želeli poudariti tudi romarji dekanije Pliberk. Pri Božji službi, ki jo je daroval pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip ob asistenci sobratov dekana Krista Srienca in Florijana Zergoia, so sodelovali vsi, ne glede na spol, starost ali narodno pripadnost. To je še posebej prišlo do izraza pri prošnjah za vse potrebe, ki jih je pripravila Nežka Kert. Petje je bilo ljudsko (veličastno ga je vodil župnik Florijan Zergoi), deloma so bogoslužje sooblikovali šmihelski cerkveni pevci pod vodstvom Alberta Krajgerja, pri obhajilu sta na violino zaigrali Magda Zidej in Elizabeta Končič, meditacijo pa je pripravil
in prebral Karl Gril. Berilo sta brala študentka teologije Sabina Enzi in njen oče Štefan. Skratka, Cerkev sestavljajo mnogi - različni - udje in vsak naj bi v njej imel svoj prostor.
Romarje je pozdravil tudi dekan Kristo Srienc. Njegovo veselje je bilo očitno - ne samo zaradi srečanja z romarji, temveč prav tako zaradi cerkve Svete Katarine, ki služi cerkvenemu občestvu v prenovljeni podobi. Deset let so zbirali za obnovo cerkve, danes so lahko še bolj ponosni na lepi sakralno-kulturni biser.
Po sv. maši so Šmihelčani pogostili romarje z zemeljskimi dobrinami. In ker je bil to za pliberš-ko dekanijo zares praznični dan, se je moralo temu prilagoditi tudi vreme; medtem ko je pred romanjem deževalo, je na romanju samem pozdravljalo celo sonce . . .
-Kuj-
12
Pogovor
Pogovor
13
„Nismo hoteli zabresti narodnopolitične vode"
Helmut Hartmann je bil prvi vodja Slovenskega sporeda ORF. Slovenski radio, ki praznuje letos 50-letnico, je vodil od leta 1946 do 1984.
Pogovor s Helmutom Hartmannom je vodil Janko Kulmesch
Naš tednik: 6. januar 1946 je bil rojstni dan Slovenskega sporeda pri ORF ...
Helmut Hartmann: ... in bila je to tudi prva dvojezična prireditev v koroškem radiu. V boroveljski kinodvorani je koroški radio priredil dvojezično prireditev v živo. Sodelovali so slovenski in nemški zbori, znani gledališki igralec Georg Bucher je bral nemške tekste, jaz pa Cankarjeva „Nebesa pod Triglavom". Prireditev je bila v
V primerjavi s prej se mi danes zdi radijski program premalo pester in v jezikovnem pogledu premalo kritičen. Vsa hvala pa televiziji!
HELMUTHARTMANN
znamenju narodnega sožitja. Že naslednji dan pa smo začeli s petminutnimi večernimi poročili v slovenščini.
To je trajalo do nedelje, 3. marca 1946.
V	nedeljo, 3. marca 1946, smo imeli prvo polurno oddajo. Imenovali smo jo „Pod oknom"; na sporedu so bile vasovalske pesmi, ki jih je pel moški zbor pod vodstvom Maksa Nachtigalla, pa tudi recitacije in nastop šentjakobskega citraša Franca Mejovška. Poleg tedenskih polurnih oddaj smo slej ko prej dnevno oddajali petminutna poročila.
Kdo so bili Vaši prvi sodelavci?
Pri radiu samem sta poleg mene bili nastavljeni še Mira Pehani ter moja pokojna žena Fanika. Vodil pa sem tudi časopis „Kronika“, ki se je leta 1949 združil z Našim tednikom. Pri „Kroniki“ so sodelovali še Jože Hočevar, inž. Lambert Muri, Franc Dolenc, Jože Čuješ in Jerica Schell, poznejša žena angleškega majorja Geralda R. Sharpa. Vsi smo bili iz Slovenije, uredniški in upravni prostor pa sta si radio in „Kronika“ delila v poslopju bivše Volkszeitung (Vol-kermarkter Ring).
Kakšno je bilo časovno razmerje med slovenskimi in nemškimi oddajami?
V	prvih desetih letih je bilo 4819 slovenskih oddaj oz. 2555 ur oddajnega časa - ali 10-12 % dnevnega programa koroškega radia.
Do leta 1950 je bil koroški radio v rokah angleške informacijske službe, ki jo je vodil major Gerald R. Sharp, za Sharpom pa koroška Slovenka Lidija M., ki izhaja iz Zwitt-rove rodbine. Kdo je odločal o vodstvu radia po angleški informacijski službi?
Koroška deželna vlada. Ta je tudi imenovala intendanta.
Kakšno je bilo vzdušje med Vašimi kolegi?
Zmeraj dobro. Posebnih problemov nismo imeli; še posebej sem občudoval tehnike, ki sicer niso znali slovensko, pa so se kljub temu zelo prizadevali.
Političnih direktiv ali pritiska ni bilo?
Ne. Vedno so mi rekli: pazi, sediš na sodu smodnika, ker bi lahko slovenske oddaje povzročile nove probleme v deželi, če bi zabredle v narodnopolitične vode. Zato je bilo naše geslo: politično voziti v mirnih vodah in dajati glavno težko kulturi, glasbi, ter posredovanju lepe in pravilne slovenščine. Z glasbenim programom smo želeli tudi nagovoriti čimveč nemško govorečih poslušalcev in jih s tem pripraviti do tega, da akceptirajo slovensko oddajo. Mislim, da je nam to uspelo. Vsekakor kakšnih napadov na slovenske oddaje ni bilo.
V prvih povojnih letih so bili odnosi znotraj narodne skupnosti še posebej zaostreni. Kako ste nanje žurnalistično reagirali?
Sploh ne. V narodno politiko se nismo hoteli vtikavati, ker bi ljudi na podeželju še bolj zmedli. Ti so bili že itak preveč zmedeni, tako od jugoslovanske kakor avstrijske propagande. Bili pa smo tudi s strani dunajske centrale obvezani, da prevzamemo njena svetovna poročila in jih prevedemo v slovenščino. S tem je vodstvo ORF imelo zagotovilo, da se ne poslužujemo kakih drugih informacijskih virov, npr. jugoslovanskih.
Kdo s strani koroških Slovencev je v prvih letih najbolj sodeloval s Slovenskim sporedom?
To je bil samo krščanski del narodne skupnosti, zlasti cerkveni zbori in farne igralske skupine; npr. pevci iz Šmihela pod vodstvom Miheja Sadjaka ali igralci iz Št. Jakoba, ki jih je vodil župnik Vinko Zaletel. Zbori v okviru SPZ sprva niso mogli sodelovati, ker so želeli peti tudi partizanske pesmi, česar pa mi nismo smeli dovoliti. Zadeva se je začela zboljšati šele v času, ko sta NSKS in ZSO začela pripravljati spomenico.
Ste se tudi sami vključili v kako kulturno društvo?
Bi se rad vključil, a sem moral paziti, da ne zaidem v kak tabor. Sicer pa sem bil, ko sem prišel na Koroško, glede narodnostnih konfliktov neobremenjen. Šele ko sem doživljal resnične razmere v
deželi, sem se emocionalno opre- stično delo odprta. Sploh pa se je delil za slovensko stran.
Kdaj pa ste sploh začeli s prononsiranim poročanjem o politiki?
V prvi polovici 70. let, ko je
začela nova doba za novinarje, ko ie prvič prevzel vodstvo ORF Gerd Bacher. Dal jim je hrbtenico 'n uvedel ameriški način žurnali-stičnega dela. Ko je bil tiger, je iz-
začela z nami sodelovati Marjana k'|ac>val državni pritisk politikov. ,_x:x	:__i__x_________^ed njim so bili zurnalisti precej
P°d pritiskom strank.
Kunčič. Kot izobražena novinarka je začela obdelovati tudi kočljive teme. Spominjam se, ko je s Fili- ^ danes? pom VVaraschem imela intervju na dan rojstva njegove hčerke -7. 7. 77. Bilo je veliko razburjenje; večina je to razumela kot „poMtič-no propagando" za člen 7 in proti zakonu o narodnih skupnostih.
Sploh pa je Filip VVarasch tedaj veljal kot politična persona non grata.
Tega ne morem preveriti, ker sem že 12 let v pokoju. Imajo pa 9otovo več svobode, ker so zaščiteni po pogodbah in sindikatu.
Za konec še to: ste z delom Vaših naslednikov zadovoljni?
V primerjavi s prej se mi danes ždi radijski program premalo pe-
Kdaj se je začelo v „Vaši“ hiši ister in v jezikovnem pogledu pre zboljšati ozračje za delo slo- rnalo kritičen. Vsa hvala pa televi-venskega urednika?	ziji! Na vsak način pa sem vesel,
Ko sta postala intendanta da se mi je izpolnila želja, da koroškega radia Ernst VVillner in bodo moji nasledniki imeli boljše Heinz Felsbach (v njegovi dobi Pogoje, ki jih znajo izkoristiti, sem se upokojil). Ta sta bila za u . manjšinska vprašanja in žurnali- a za P°9ovor-
HI		
m	Si	E
KBE—Ža slovenski radio je živela in garala
Fledermausgasse, naju je spre	J
idrav jebXriSSčeiekakTdaPt Mira Pehani se je 25 let vztrajno prizadevala za uspešni razvoj Slovenskega sporeda pri ORF.
po dolgih letih spet srečala stan
prijatelje ali znance. Dejala jeinuarja 1949. Službo je dobila „0h, to pa je lepo, da ste se m^°, ker je obvladala igranje na spomnili." Bile so to pozdravnfav'r in pianino in ker je obvlada-besede gospe, ki ima za us' slovenščino in nemščino. Spr-pešen razvoj Slovenskega spoa ie morala veliko prevajati za reda ORF izredne zasluge. 2 r°niko“, skrbela je za poročila oktobra 1973 se je upokojila v°ščila - kot ženski z izrazitim potem ko je 25 let za slovenskj oddaje živela in garala.
Kakor vsi pionirji slovenskeg1 oddelka pri celovškem radii prihaja tudi Mira Pehani Slovenije. Rodila se je v Ljubija ni, po maturi je obiskovala kon zervatorij in se posvetila petji ter klavirju, privatno je učila pet je znane pevce ljubljanski opere (npr. Mirota Mejnika), p srcu pa ji je bila tudi gledališki umetnost. Med vojno je bila seljena, ker je bila Slovenka, p! vojni pa je morala bežati pre! komunisti, ker je bila njena m ma v tgovini z juvelirji prokurist ka. Begunska pot ju je zanesla Št. Jakob im Defreggental, kj je spoznala trda kmečka dela, tudi uživala naravne lepote.
V Celovec se je preselila leti 1948. Pri angleški informacijsl službi se je redno zaposlila 11
čutom za muzične lepote pa so ji še posebej bile pri srcu glasbene in gledališke oddaje.
Skratka, za slovenski oddelek se je razdajala. Površnost ji je bila tuja, zato pa vztrajno prizadevanje za čim večjo strokovnost ter
skrb za čisto slovenščino toliko bolj domače. Zato si je nakopala marsikatero težavo, enkrat je od samega garanja dobila celo živčni zlom, navsezadnje pa je bila tudi deležna potrebnega priznanja.
Ko so leta 1950 Angleži predali radio avstrijskim oblastem, so jo v prvem momentu hoteli postaviti na cesto, ker so bili Avstrijci mnenja, da zanjo ni denarja. Kljub temu so si takoj premislili; uvideli so, da imajo v njej sodelavko, ki je pripravljena dati za radio zadnjo energijo. Našli so ..kompromis": do leta 1955 je delala za avstrijski radio, za plačo pa so poskrbeli Angleži.
Strokovnjaki, zlasti glasbeni (npr. prof. Fheodoroff), sojo zelo cenili. Manj so jo cenili tisti, katerim je bila njena narodna zavest trn v peti. Na primer jo je v času „šulštrajkov“ proti obvezni dvojezični šoli intendant celovškega radia hudo napadel, ker naj bi njeno poročilo o igri Miklova Zala izzvenelo preveč ..jugoslovansko". Dobro se je zavedala, da narodnostno ozračje v deželi ni prijazno
do Slovencev. Ve povedati o bivših kolegih, ki jih je pri sebi doma lepo pogostila. Kot njeni gostje so se zelo dobro počutili, ko pa so jo srečali na cesti, je še poznati niso hoteli. In to samo zato, ker je zavedna Slovenka.
Danes jo je bolezen privezala na voziček. Vendar to ne pomeni, da bi zato obupala. Nasprotno: čeprav je prvega junija letos praznovala 80. življenjski jubilej, je še vedno zelo delavna. Mladim daje ure v klavirju in sloveščini, budno spremlja po slovenskih medijih dogajanja v naši narodni skupnosti in se med drugim zelo jezi na dr. Sturma, ker nasprotuje skupni narodnopolitični organizaciji. Najbolj jo moti, da „mu gre v prvi vrsti za stranko, potem pride dolgo nič, in šele nato morda narodna skupnost".
Sploh pa ima občutek, da marsikateri Slovenec ni razumel njenega dela. To jo zelo boli. Pa je kljub temu optimistična, predvsem pa prisrčna in dobrohotna.
V tem smislu prisrčen Bog lo-naj.
Janko Kulmesch
T
A
T
E
D
E
N
R
A
D
I
U
PETEK, 27. sept.
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
SOBOTA, 28. sept.
18.00-19.00
„Od pesmi do pesmi -
od srca do srca."
NEDELJA, 29. sept.
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (mag. Ivan Olip) 18.00-18.30 6x 6 Domače uspešnice.
PONED., 30. sept.
18.10-19.00 Kratek stik. Regionalni center Pliberk s tednom odprih vrat.
TOREK, 1. oktober
18.10-19.00 Otroška oddaja.
SREDA, 2. oktober
18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena oddaja.
ČETRTEK, 3. oktober
18.10-19.00
Rož - Podjuna-Žila.
PETEK, 4. oktober
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
RADIO/TV, PRIREDITVE
|27.,=p,embeH#
[£)(£)B@B GDZ&Kh
K ©63® S
NEDELJA,
29. september '96,13.30
PONEDELJEK, 30. sept. 1996
ORF2, ob 1.50
TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Gospodarski center Sele -doslej največji izziv za interesno skupnost selskih kmetov
•	Urad zveznega kanclerja predlaga dodatne dvojezične topografske napise. Zato pa je potrebna sprememba odredbe o dvojezičnih napisih
•	Celovška tedenska tržnica je še danes, 235 let po razglasitvi, kraj, kjer je prisotna tudi slovenska beseda
•	Posebne ljubezenske izpovedi domovini in narodu so pesmi Hanzija Artača
•	Skodle in violine iz Kanalske doline
Sobota, 28. september ■ Četrtek, 3. oktober ■ Sobota, 12. oktober
ŠT. JANŽ
Gledališka predstava „Govor malemu človeku" Igralec: Vlado Novak Kraj: k & k center Čas: ob 20. uri
TINJE
Vabilo na spominsko sv. mašo za prelata dr. Rudolfa Blumla ob 30-letnici njegove smrti in za rajne dobrotnice in dobrotnike timskega doma Kraj: v kapeli Doma v Tinjah Čas: ob 8. uri
KOTMARA VAS
Veselica „Gorjancev“
Kraj: pri Pušniku v Št. Kan-dolfu v Kotmari vasi Čas: ob 20. uri Igrajo: Podjunski muzikantje Prireditelj: SRD .Gorjanci"
CELOVEC
Dan inozemcev
Predavanje in razprava na temo: ..Begunci in pregnanci - naša skrb in ljubezen" Predava: Jadranka Kosor, podpredsednica hrvaškega parlamenta)
Kraj: v Tischlerjevi dvorani v Celovcu (10,-Oktober-Str. 25/I)
Čas: ob 19.30 Prireditelj: Katoliška prosveta, Hrvatska katoliška misija, Dušnopastirski urad
Nedelja, 29. september
ŠMIHEL
Vaški praznik Kraj: na Davidovem travniku Čas: ob 14. uri Prireditelj: KPD Šmihel
CELOVEC
Dan inozemcev
Svečana sv. maša z msgr. dr. Stankom Čegovnikom. Mašo bo sooblikoval mešani cerkveni zbor ..Gospe kurdske" iz Zagreba Cas: ob 11. uri Kraj: Cerkev sv. Jožefa (SiebenhugelstraGe 64)
Po sv. maši pogovor ob kavi.
Prireditelj: Katoliška prosveta, Hrvatska katoliška misija, Dušnopastirski urad
Ponedeljek, 30. sept.
ŠMIHEL
Ansambel Korenika predstavlja svojo prvo zgoščenko (CD) PODJUNSKA OHCET (stare pesmi in melodije ob svatbi; zbral jih je mag. Ber-tej Logar)
Kraj: tarna dvorana Šmihel Čas: ob 20. uri Prireditelja: ansambel Korenika in KPD Šmihel
VELIKOVEC
Dia-predavanje „30 mesecev na strehi sveta" Predava: Max Santner Glasba: Bemd Roiss Kraj: „Neue Burg“ Velikovec Čas: ob 19.30 Prireditelja: Mesto Velikovec in Katoliški dom prosvete v Tinjah
Sobota, 5. oktober
CELOVEC
Orgelski koncert - Ana Elizabeta Kržan-Filipič Kraj: Mestna cerkev Št. lij v Celovcu (Stadtpfarrkirche) Čas: ob 19.30 Prireditelja: KKZ in MePZ ..Jakob Petelin-Gallus"
Torek, 8. oktober
BILČOVS
„Kužek laja mijav, mijav" Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD ..Dobrač" na Brnci
Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Čas: ob 11. uri Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu
DOBRLA VAS
Kmečki praznik s trgom Kraj: parkirišče Zadruga-market v Dobrli vasi Čas: od 9. do 15. ure kmečki trg s kvalitetnimi kmečkimi izdelki, domača glasba, brezplačni servis motornih žag
Prireditelja: Kmečka izobraževalna skupnost in Zadru-ga-Market Dobrla vas
Nedelja, 13. oktober
LOČE
Orgelski koncert - Ana Elizabeta Kržan-Filipič Kraj: farna cerkev v Ločah Čas: ob 20. uri Prireditelja: KKZ in fara Loče
Sobota, 26. oktober
GLOBASNICA
Kmečki ples
Kraj: gostilna Šoštar
Čas: ob 20. uri
Igra ansambel Lojzeta Slaka
Prireditelji: SJK
SVETE VIŠARJE: Zaključek poletne sezone
5. in 10. oktobra bo na Svetih Višarjah tradicionalna zahvalna sveta maša, ki hkrati pomeni zaključek poletne sezone. Nasvidenje pozimi na snegu.
■ :FW #VI
1
CELOVEC
Razstava Marianne Bahr - „Mešane tehnike in kolaži"
Kraj: Pri Joklnu v Celovcu
Razstava bo odprta do 2. 10.1996, od ponedeljka do petka od 11. do 21. ure
CELOVEC
Uničevalna vojna -zločini VVehrmachta 1941 do 1945
Razstava hamburškega Inštituta za družbene raziskave v likovnem razstavišču RITTERv Celovcu
še do 6. oktobra, dnevno od 10. do 20. ure
ROŽEK
GENERACIJA 82 Umetniki iz Slovenije
Mitja Berce, Rajko Čubef. Igor Fistrič, Cveto Maršič Samo Perpar, Zmag0 Posega, Ivo Prančič. Zmago Rus, Vlado Stje-pič, Jože Šubic, Konrad Topolovec, Klavdij Tutta. Boris Zaplatil Odprto do 13. oktobra 1996, od srede do nedelje od 15. do 18. ure
SELE
SEDELSKI
ZVONOVI
Predstavitev pesmarice Hanzija Artača
SEDELSKI
ZVONOVI
Sodelujejo:
Mešani pevski zbor Sele, kvartet bratov Smrtnik, ansambel „Korenika“ iz Šmihela Kraj: v farnem domu v Selah
Čas: petek, 27. septembra 1996. ob 20. uri
Prireditelj: Pevsko društvo Sele
RAZNO
PLIBERK
TEDEN ODPRTIH VRAT v župnišču
Nedelja. 29. 9. 1996 ob 9.30: slovesno bogoslužje; ob 11. uri: blagoslovitev in odprtje; ob 12. uri: družabno srečanje ob jedači in pijači, ogled hiše, ob 14. uri: kulturni spored Ponedeljek. 30. 9. 1996. ob 19.30
Razstava domačih ustvarjalk - odprtje: Sonja M. Bavdaž, Marija Zdovc, Ivanka Polanc, Cornelia in Silvia Sternjak Torek. 1.10. 1996. ob 19.30
Literarno kritična kulturna prireditev: Knjižne presoje Barbara Simoniti, Silvija Borovnik, Denis Poniž, Horst Ogris, Vinko Ošlak
Sreda. 2. 10. 1996. ob 19.30
mag. Marija Perne predavanje in pogovor:
Lik Marije v Sv. pismu in za današnji svet
Četrtek. 3. 10. 1996. ob 19.30
dr. Karl R. Essmann (Dunaj) - predavanje in pogovor (v nemščini); Nebesa, vice, pekel - in življenje po smrti?
Petek. 4. 10. 1996. ob 20.00
Diskusijski večer (v nemščini); Delovno mesto 2000 - kako zagotoviti eksistenco v prihodnosti
župan R. Grilc, dr. Viktor Omelko (Karitas), zastopnik urada za zaposlovanje v Velikovcu
Moderacija: mestnik župnik mag. Ivan Olip
Sobota. 5, 10, 1996. ob 20.00
Atej, mama, dedej, babica in JAZ
Otroci vabijo k igri, petju, copranju, na ples Družine prisrčno vabljene!
SPD JEPA-BAŠKO JEZERO
vabi na izlet v Sežano-Devin (pri Trstu), na Sv. goro Kdaj: nedelja, 6. oktober 1996
Odhod: Ledince, ob 6. uri, Loče, ob 6.10 pred kulturnim domom, Malošče, 6.15 Pot nas pelje preko Italije (Udine) v Dunjo (blizu Trsta). Po skupnem kosilu se peljemo preko Nove Gorice na Sv. goro in nato domov. Prijave: najkasneje do 28. septembra pri: Marko Singer, tel. 3349
PRIREDITEV/RAZPRAVA

w vosmca
v petek, 27. sept., ob 19.30 Novo poganstvo in desni ekstremizem, nem. Predava: dr. Jože Till, Pedagoška akademija Celovec
od sobote, 28. sept. od 14.30 do nedelje, 29. sept. do 16.30 Priprava na zakon Spremlja: Jože Kopeinig
v soboto, 28. sept.,ob 9. uri do nedelje, 29. sept., ob 17. uri Hrbtenica - dihalne in razpro-stitvene vaje Referent: prof. dr. Valentin VVulz, Pedagoška akademija Celovec
v soboto, 28. sept, ob 19.30 Koncert Kapun (flavta) - Kobald (kitara) -Mitterer (sopran)
v torek, 1. oktobra, ob 17.30 Slovenščina za začetnike, I. del Vodi: Nadja Volavšek, univerza Celovec Kraj: Celovec/VVaaggasse - v kapucinskem kloštru
v torek, 1. oktobra, ob 18. uri Pogovor o jezikovnih tečajih: Slovenščina za začetnike in napredujoče Vodi: mag. Eva Marija Verhnjak-Pikalo
v četrtek, 3. oktobra, od 19. do 21. ure Španščina za napredujoče Vodi: Fernanda Ruocco Krona-wetter, učiteljica iz Argentine
v četrtek, 3. oktobra, od 19. do 21. ure Španščina za začetnike Vodi: mag. Sieglinde Falkinger
v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri Jaz in moja samozavest Predavateljici: Sonja Kraxner in Magdalena Koschutnig
v četrtek, 3. oktobra, ob 19.30 Dia-predavanje v gradu v Velikovcu, srednja dvorana 30 mesecev na strehi sveta Predavatelj: Max Santner, vodja „Universum-dokumentacij)“ 70 minut, veliko platno (3x6 m), glasba
v petek, 4. oktobra, ob 19. uri Rdeči križ - prva pomoč Tečaj vodi: Franc Jordan
v petek, 4. oktobra, ob 19.30 Koncert prof. Grube (violina), prof. Say-dan (klavir), Bianco (kitara)
v soboto, 5. oktobra, od 9. do 17. ure Jesenski okras z rožami in sadeži
5. Hohnerjevi dnevi
3., 4. in 5. oktobra 1996 v Galeriji Avsenik, Begunje, in v Centru Poljče
Četrtek. 3. oktobra 1998 od 10. do 11.30 ure: Kratke uvodne besede in pozdrav organizatorja - Etude za nižjo stopnjo, 1. del (prof. A. Lorber) od 11.45 do 13.15 ure: Etude za nižjo stopnjo - 2. del (prof. A. Lorber)
od 14.30 do 16.45 ure: Aleksander Jekič (prof. F. Žibert) od 17. do 18.30 ure: Pouk z začetniki (prof. Vili Ošlaj) od 18.45 do 19.00 ure: Duet Ban-dalovič - absolventki Hohnerjeve akademije iz Trossingena bosta na harmoniki zaigrali tri skladbe
Petek. 4. oktobra 1996 od 9. do 11.15 ure: Delo z ansamblom, J. Golob - Dva preludija (prof. F. Žibert)
od 11.30 do 13.00 ure: Uporabnost klavirske literature za pouk harmonike (prof. A. Lorber) od 14.30 do 16.00 ure: Izbor literature za duet, tercet, kvartet - za nižjo stopnjo (prof. A. Lorber) od 16.15 do 17.45 ure: Delo z ansamblom. Program: Piazzola-Kolz: Melodia, A. Fleimschrott: Musiča piccolina (prof. F. Žibert) od 19. do 20.30 ure: Predstavitev ..razrednega muziciranja" na orglice - orgl. solist in docent Gerhard Muller ter predstavitev claviole in otroške harmonike z metodologijo Kiddy - učitelj s kons. Trossingen, Jorg Plundeshagen
Sobota. 5, oktobra 1996 od 9. do 10.30 ure: Ciklične skladbe za nižjo stopnjo (prof. A. Lorber)
od 10.45 do 11.30 ure: Predstavitev literature za nižjo stopnjo - T. Racz: Suite št. 1.2 in 3 (prof. F. Žibert)
od 11.30 do 13.00 ure: Zaključek seminarja, pogovor s predavateljema, seminarske naloge, poročilo, anketa itd.
Za aktivno delo v seminarskem harmonikarskem orkestru naj udeleženci instrumente in notna stojala prinesejo s seboj, kajti delo z ansamblom bo delno potekalo tudi v učilnicah Centra Poljče.
OGLAS
Z veseljem Vam sporočam, da bom odprl
1. oktobra 1996
ŽIVINOZDRAVNIŠKO
ORDINACIJO
Mag. Richard Grilc
ČAS ORDINACIJE: za živino: vsak dan po predhodnem telefonskem dogovoru za male hišne živali: po-so, 13.00-14.30 oz. po predhodnem telefonskem dogovoru.
Za vso ljubezen in trpljenje, Bog ti večno daj življenje!
V žalosti sporočamo, da nas je moja žena, naša dobra mama, babica, sestra, svakinja, tašča in teta, gospa
Štefka Kert
kmetica, roj. Partl
v sredo, 25. septembra 1996, v 59. letu starosti, po kratki in težki bolezni zaspala v Gospodu.
Našo drago mamo bomo pospremili v petek, 27. septembra, ob 13.30 uri od hiše žalosti na pokopališče v Šmihelu, kjer jo bomo po sv. maši zadušnici položili k zadnjemu počitku.
Dušo naše blage mame priporočamo vsem v pobožen spomin pri sv. daritvi in v molitvi.
Konovece, Celovec, Rož, Rotterdam,
dne 25. septembra 1996
V globoki žalosti:
Rep, mož, Ana, mama
Rosa-Maria, Peter, Stanko, Šteti, Jozej, otroci Martin, brat, Kati, snaha Hans-Jdrg, Rudi, zeta
v imenu vnukov in vseh sorodnikov
Prosimo, da namesto vencev darujete za cerkev sv. Katarine.
SREČANJE
PREGNANCEV
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela
v nedeljo,
29. septembra 1996, s pričetkom ob 14. uri
v Kulturnem domu na Radišah redni občni zbor,
ki bo kot v minulih letih povezan z družabnim srečanjem. Na sporedu bo tudi nastop članic in članov domačega Slovenskega prosvetnega društva „Radiše“.
Letos, ko obhaja Zveza slovenskih izseljencev 50-letnico svojega obstoja, smo končno uresničili dolgoletna prizadevanja za postavitev spomenika preganjanja, ki smo ga 7. julija slovesno odkrili na Radišah. Jubilejno leto" naše organizacije pa bomo zaključili s srečanjem 29. septembra prav tako na Radišah, kamor prisrčno vabimo vse bivše pregnance z družinami, znanci in prijatelji.
Zveza slovenskih izseljencev
Kvartet „Rož“ na Euromusiki 96
Častna naloga za kvartet „Rož“. Na letošnjem mednarodnem televizijskem festivalu EUROMUSICA bodo Danica Urschitz, Simona Rov-šek, Karli Krautzer in Stanko Portsch zastopali Avstrijo. V starodavnem madžarskem kraljevem mestu Szekesfe-hervar bodo nastopili v čudovitem ambientu srednjeveških ulic, v stolnici in na slavnostnem koncertu. Tradicionalni glasbeni višek leta bo Evropska regionalna televizija posredovala v vse dežele kontinenta. Videli ga bomo tudi na slovenskih ekranih v Avstriji. Nastop slovenskega kvarteta na mednarodni prireditvi (sodelovale bodo skupine iz dvajsetih držav) je posredovala Evropska asociacija radiotelevizijskih ustanov malih narodov in narodnosti.
IMPRESUM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec. 10.-Oktober-Stral3e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik) Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (lotogral), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-Stralie 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4. telefon 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 Z 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina- Avstrija 440 -• Slovenija 3000,-SIT: ostalo inozemstvo 750,-šil.; zračna pošta letno 1000,-šil.; posamezna številka 10,-šil.; Slovenija: 100,-SIT.	' ’
16
Kultura
Kultura
17
Ves svet se je že srečal v slovijgraški galeriji
Slovenjgraška galerija potrjuje s svojim delovanjem, da je ena najboljših galerij v Sloveniji.
Iz Celovca do Slovenj Gradca je skoraj natančno toliko kilometrov kot v Ljubljano in likovna galerija, ki se lahko kosa z najboljšimi v Sloveniji, je samo 13 km od avstrijske meje. Kljub temu le malokdaj zaide tja kakšen Korošec iz Avstrije. Morda je zdaj zaprt ljubeljski predor vzrok, da bomo malo večkrat šli skozi Podjuno in mimo Dravograda v tisti del Koroške, ki je sicer v Sloveniji, toda še vedno tesno povezan z Avstrijo.
Ko smo v petek, 20. septembra, vstopili v staro dvonadstropno stavbo na Glavnem trgu z napisom GALERIJA, smo bili skoraj ob sapo ob vsem tem, kar se skriva za sivim zidovjem. Že umetniški plakati prejšnjih razstav na stopnišču in v recepciji pričajo o ugledu galerije: Domača in umetna obrt I, II, III, IV; Mednarodno leto otrok; Mednarodne likovne razstave pod pokroviteljstvom Združenih narodov leta 1966, 1975,1979,1985 in 1991- ves svet se je srečal v tej koroški galeriji.
Na pragu nas je prijazno pozdravil starejši gospod z belimi lasmi in vabljivim nasmeškom: ravnatelj galerije Karel Pečko, ki vodi njeno usodo že skoraj 40 let. V veliki meri je njegova osebna zasluga njen izredni uspeh in mednarodni ugled. Dobrovoljno se je spustil v sproščen pogovor o sebi in o galeriji.
Rodil se je leta 1920 v Vuhredu ob Dravi, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1954, do leta 1962 je bil likovni pedagog v Slovenj Gradcu, danes je direktor Umetnostnega paviljona in Zavoda za kulturo. Prejel je več nagrad in odlikovanj, mdr.
Bernekerjevo nagrado leta 1975 in Valvasorjevo nagrado leta 1981. Samostojno je razstavljal že štirikrat v lastnem paviljonu, in poleg številnih razstav v slovenskih galerijah tudi že dvakrat na Koroškem (leta 1976 v Celovcu, 1977 v VVolfsbergu).
Naš tednik: Gospod profesor, kako ste začeli z delom v galeriji?
Najobsežnejši pregled avstrijskega slikarstva po letu 1945 je gotovo zbirka Essl, ki sta jo ustanovila leta 1976 zakonca Agnes in Karlheinz Essl, znana predvsem kot lastnika podjetja Baumax. V več kot tri tisoč likovnih delih so zastopani vsi najpomembnejši umetniki povojnega časa. Tu najdemo slike Maxa VVeilerja, Friedensreicha Hun-dertvvasserja, Dunajskih akcioni-stov, skupine „Wirklichkeiten“ in ..Novih divjakov", pa tudi Herberta Boeckla, Alfreda Kubina in slikarjev iz skupine „Notscher Kreis". Zadnja leta sta bili veliki retrospektivni razstavi, posvečenj delu Arnulfa Reinerja in Maxa VVeilerja. 26. oktobra letos bo na Dunaju akcija Hermanna Nit-scha, povezana z zaključno razstavo.
Razstavo abstraktne umetnosti je gospa Essl posebej sesta-
Karel Pečko: Ko sem leta 1954 prišel sem, nisem razmišljal o tem, da bom kdaj galerist. Ker sem zadnji dve leti umetnostnega študija dobil štipendijo mesta Slovenj Gradec, sem čutil nekakšno dolžnost, da tukaj začnem delo likovnega pedagoga. Hkrati smo z mlado skupino akademikov ustanovili umetnostni paviljon. Začeli smo leta 1957 s predavanji, likovnimi razgledi in majhnimi razstavami.
vila za slovenjgraško galerijo. Ker je tako dobro uspela, jo bo priredila še letos tudi na Dunaju. Tu so zastopana skoraj vsa slavna imena avstrijske povojne umetnosti. Že v prvih razstavnih prostorih so dela umetnikov iz petdesetih in šestdesetih let: Ar-nulf Rainer, Josef Miki, Markuš Prachensky, Hans Staudacher, Hans Bischoffshausen, Oswald Oberhuber. Sledijo Gunter Brus, Otto Muhi in Hermann Nitsch, ki razlagajo celotno realnost kot instrument slikarskega procesa. Dela t. i. „Novih divjakov" (Neue VVilde) nas pripeljejo s slikarskimi sredstvi do vpogleda v „nepredstavljivost“. Mejnemu področju pripadajo likovna dela Ernsta Caramelleja (odnos med razstavnim prostorom in umetniškim predmetom) in Gervvalda Rockenschauba (npr. „Pleksi steklo"). Dela Meine Schellan-
Ker je bilo delo v paviljonu in v šoli prenaporno, sem leta 1962 prevzel strokovno vodstvo galerije.
Kako vam je uspelo, da se je galerija tako kmalu uveljavila v Sloveniji?
Najbolj so nas afirmirale mednarodne razstave pod pokroviteljstvom OZN z geslom „Mir, humanost in prijateljstvo med narodi"-Veliko del tistih umetnikov je osta-
der (..Odprti svetovi", 12 listov) in Birgit Sauer kažejo, da sta tudi grafika in risba idealni izrazni sredstvi za subjektivne interpretacije abstraktne umetnosti.
Razstavo je predstavila gospa Agnes Essl, avstrijski ambasador v Sloveniji Gerhard VVagner, ki je v spremstvu žene in kulturnega atašeja Eichingerja prispel iz Ljubljane, pa jo je slovesno odprl („. . . glavni namen abstraktne umetnosti je, da se učimo gledati, . . . samo umetnost more razložiti umetnost.") Iz avstrijske Koroške sta prišla okrajni glavar iz VVolfsberga Dl dr. Arthur Traussnig in bivši deželni svetnik Rudolf Gallob. Poleg množice domačih obiskovalcev so bili navzoči še gostje iz češke in Nemčije. Slovesnost je glasbeno dopolnil slovenjgraški oktet.
A. A.
Razstava avstrijskih abstraktnih umetnikov
Velik dogodek v Slovenj Gradcu je bilo odprtje vrhunske razstave avstrijske abstraktne umetnosti iz Zbirke Essl na Dunaju (pretekli petek).
Vodja slovenjgraške galerije Kare! Pečko.
!o tukaj kot poklon galerijski zbirki. Zdaj imamo največjo stalno zbirko mednarodne likovne umetnosti v Sloveniji. Velik odmev v javnosti so imele - in imajo še - redne mednarodne razstave otroške likovne ustvarjalnosti, med njimi ve-!ika razstava leta 1979 „Otroci za boljši svet". Vzporedno smo imeli ~ v sodelovanju s pisatelji, pesniki in znanstveniki - več mednarodnih simpozijev o tematiki: Mir v svetu (na primer simpozij o medicini v izcednih razmerah). Zaradi naše dejavnosti, ki je vzbudila precejšnjo Pozornost v svetu, se je mesto Slovenj Gradec pred desetimi leti uvrstilo v mednarodni krog nosite-ijev naziva Glasnik miru.
Dela kiparja Franca Berneker-ja (1874-1932) in slikarja Jožeta Tisnikarja imajo seveda v zbirki posebno mesto. Galerija hrani tudi Tretjakovo afriško zbirko, zunaj galerijskih prostorov so postavljeni kipi svetovno znanih kiparjev (Ivan Meštrovič, Drago Tršar, John Skelton). V Slovenj
Gradcu sta razstavljala tudi najuglednejša kiparja tega stoletja, Henry Moor in Ossip Zadkine. Razstavni prostor obsega 910 m2, stalna zbirka šteje več ko tisoč eksponatov. Gotovo imate tudi posebno tesne stike z domačimi umetniki. Sodijo sem tudi umetniki avstrijske Koroške?
Spomnil bi predvsem na 25-let-nico našega paviljona leta 1982. Takrat je bila osrednja prireditev razstava častnih občanov mesta. Med njimi je bil tudi slavni VVerner Berg. V sklopu koroških likovnih umetnikov so bili takrat zastopani tudi Valentin Oman, Gustav Januš, Karl Vouk in Zorka VVeiss iz avstrijskega zamejstva. Od leta 1985 prirejamo redno Koroški likovni bienale. Že na prvem sta spet sodelovala Valentin Oman in Zorka VVeiss, na drugem, leta 1987, pa sta bila navzoča Rudi Benetik (dobitnik odkupne nagrade) in že tretjič Zorka VVeiss. Zelo velik odziv je imela druga retrospektivna razstava VVernerja Ber-ga pred dvema letoma, ob 90-let-nici njegovega rojstva, na katero je prišlo veliko obiskovalcev tudi iz Avstrije.
Kakšen je program galerije za letos?
Letos bomo po tej razstavi postavili še za nekaj časa stalno galerijsko zbirko, 24. oktobra bo pa spet redna razstava otroških risb na temo MIR, ki je osnovana na vseslovenskem natečaju in bo zelo zanimiva. Potem se bodo začele priprave na veliko razstavo prihodnje leto (od maja do jeseni): Umetnik v urbanem okolju; sodelujejo vsa mesta po svetu (petdesetih držav), ki nosijo naziv »Glasnik miru".
Alojz Angerer
SELE
Krstna uprizoritev filma „Peka božičnega kruha11
Pretekli torek, 24. septembra 1996, je bila krstna uprizoritev videofilma „Peka božičnega kruha" v farnem domu v Selah. Predstavitev videofilma naj bi bila začetek predstavitve še več podobnih filmov o starih šegah in navadah v Selah in okolici. Film je v sodelovanju z Narodopisnim inštitutom Urban Jarnik pripravil dr. Laško Križnar iz
Ljubljane.
Za prvi film so snemali pri Vokovniku na Zgornjem Kotu v Selah. Natančno so predstavili peko božičnega kruha za sveti večer. Kakor je povedala znana avtorica in velika prijateljica Selank in Selanov dr. Marija Makarovič, taki in podobni filmi pomagajo ohranjati običaje in identiteto določenega kraja. Krstne uprizoritve, katere prireditelj je bil KPD „Planina“, se je udeležilo lepo število obiskovalcev. Nastopil je tudi mladinski zbor pod vodstvom župnika Štefana Krampača. Prava atrakcija večera pa je bil nastop Manfreda Furjana, ki je z igranjem na harmoniko navdušil gledalke in gledalce.	f R
NOVO NA KNJIŽNEM TRGU
Steiner/Neumuller,
Koroška
V odličnem prevodu dr. Franceta Vrbinca je ravnokar izšla knjiga, ki je svoj čas, ne le na Koroškem, v nemškem izvirniku razburjala duhove. Bertram Karl Steiner, novinar pri KTZ, si je upal napisati knjigo ..Koroška", ker je dolga leta opazoval Korošce. Napisal je knjigo o drugačni Koroški, ker sam ni Korošec in gleda zato z drugimi očmi na dogajanja v deželi. Njegovi »koroški pue-bi“ so skoraj že pojem, predvsem zunaj dežele. Zanimive zgodovinske povesti so privlačno čtivo za vsakogar. Seveda pripada dobršen del zaslug za izredni uspeh knjig avtorju fotografij vrhunske kvalitete, Ferdinandu Neumullerju. Med njimi seveda ne manjkajo imena kot so Valentin Oman, Caroline, Kiki Kogelnik, Cornelius Kolig, Rudi Benetik idr. Knjiga bo užitek tudi za slovenske bralce.
B. K. Steiner/F. Neumuller, KOROŠKA, prevedel dr. France Vrbinc, Mohorjeva založba, Celovec.
Pratika1997
Čim se razširi novica, da je izšla nova pratika Mohorjeve založbe, jo že ljudje razgrabijo. Zakaj? Ker vsebuje same zanimive in privlačne reči za širok krog bralcev. Letos lahko berete na primer poleg že znanega slikovnega koledarskega dela: Vse o lipi, slovenskem drevesu; narodno povest o Slovenskem rodu; zanimivosti o karnerjih na Koroškem; podatki o nekaterih kočah v Karavankah in poslovilno besedo za zaslužna ljubitelja Koroške, ki sta nas zapustila - dr. Bogo Grafenauer in dr. Niko Kuret. Seveda so tudi odlomki iz Mohorjevih knjig, ki so izšle v zadnjem času in veliko veselega za dobro voljo in bistre glave. Otroške igre in čarovnije dopolnjujejo bogato vsebino.
Nova družinska Pratika 1997, izdala Mohorjeva založba v Celovcu, 160 strani, cena S 50,-
knjiga vseh knjig
V začetku septembra je zagledal luč sveta nov slovenski t. i. standardni prevod Svetega pisma. To zahtevno delo je sad petnajstletnega interdisciplinarnega skupinskega dela več kot petdesetih biblicistov - prevajalcev, slavistov, računalničarjev in strokovnih sodelavcev.
Marsikdo se sprašuje, zakaj je bil potreben nov prevod v slovenščino. Vsaj tri razloge je potrebno osvetliti: prvi je ta, da besedilo Svetega pisma doslej še nikoli ni bilo prevedeno dosledno iz izvir-
Biblija -
nih besedil; drugi vzrok je razvoj slovenskega jezika, saj je od zadnjega prevoda minilo 35 let (Maribor, 1959-1961); tretji razlog pa je izredni razmah svetopisemskih znanosti v zadnjih desetletjih, saj je zamenjava dogmatskega konteksta z zgodovinskim preoblikovala proučevanje Svetega pisma v vznemrljivo vedo tako v duhovnem kot intelektualnem smislu.
če pogledamo v zgodovino prevodov Svetega pisma v slovenščino, moremo ugotoviti, da je najnovejši prevod sedmi po vrsti. Prvi je bil tisti, za katerega je poskrbel Jurij Dalmatin (1584). Slovenci smo
bili tedaj že osem stoletij kristjani. Lutrove reforme pa so bile vzrok za množično prevajanje Svetega pisma v različne narodne jezike (tudi v slovenščino). Od konca 15. stoletja do začetka 20. stoletja so se slovenski prevodi svetopisemskih besedil namnožili v več deset rokopisov; tiski, od Trubarjevega Katekizma (1550) do letošnjega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze, pa so dosegli skoraj 200 prevodov odlomkov posameznih svetopisemskih knjig, Stare in Nove zaveze, evangelijev, psalmov, psaltrov in drugih bibličnih besedil.
Ob priložnosti izida novega slovenskega prevoda Svetega pisma se je med 17. in 20. septembrom v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijal Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma. Posvet je potekal pod strokovnim pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v sodelovanju z Izraelsko akademijo znanosti in humanističnih ved v Jeruzalemu, z Združenimi bibličnimi družbami s sedežem v Londonu, z Univerzama v Ljubljani in Mariboru in z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) iz Ljubljane. Simpozija se je udeležilo več kot
500 udeležencev iz vsega sveta: Približno 70 tujih strokovnjakov iz Evrope, Amerike, Afrike in Azije in Približno 20 domačih je nastopilo z referati, ki so bili razdeljeni v tri večje vsebinske sklope: o interpretaciji Svetega pisma v starih prevodih in o sodobni biblijski hermenev-tiki (= nauk o tolmačenju tekstov), o interpretaciji Svetega pisma v slovanskih prevodih in o interpretaciji Svetega pisma v slovenski kulturi (upoštevajoč slovstvo, upodab-Ijajočo umetnost, glasbo).
Na slavnostnem odprtju mednarodnega stokovnega srečanja o Biblji se je zvrstila vrsta govornikov. Predsednik SAZU dr. France Bernik je govoril o univerzalnih razsežnostih Svetega pisma; le-tega je mogoče brati kot veličastno
versko razodetje in kot osrednjo etično normo življenja, kot filozofsko izročilo in kot literarno umetnost - vse to »knjigi vseh knjig" zagotavlja neizčrpno moč in živost, da je zmožna kljubovati tisočletjem. Dr. Bernmik je tudi dejal: „V slovenski kulturi stoji Sveto pismo na samem začetku; tesno je povezano tako s konstituiranjem našega knjižnega jezika kot z nastajanjem slovenske književnosti nasploh." Dr. Jože Kraševec, predsednik Koordinacijskega odbora za nov prevod Svetega pisma in predsednik Organizacijskega odbora simpozija, pa je opozoril, da je Sveto pjsmo s prevodi v lokalne jezike tako globoko učinkovalo, da je vplivalo na celotno psihologijo in na nazore narodov. Dr. Kraševec
je tudi spomnil, da „od zarje civilizacije ni med pisatelji, slikarji in kiparji, glasbeniki in navadnim ljudstvom nobena druga knjiga navdihnila toliko stvariteljskega prizadevanja in opisov večnih motivov".
Naj nazadnje bralce povabimo še v Narodno galerijo v Ljubljani. Tam je v novem krilu na ogled raz-sežna razstava z naslovom Biblije na Slovenskem (do 5. januarja 1997). Razstavljenih je nekaj manj kot 300 domačih in tujih pisnih knjižnih spomenikov, hranjenih v slovenskih zbirkah; le-ti so pričevalci mnogih jezikovnih tradicij. Nekateri so prenesli zgolj besedo Svetega pisma, spet drugi so besedo obdelali s komentarji in znanstvenimi opombami, ki so bile vir
besednih in likovnih razlag. Predstavljene biblije, ki sodijo v mnogotere kulturne kroge in so imele različna poslanstva, so razdeljene v štiri skupine: na samem začetku so srednjeveški rokopisi in inkuna-bule (= prvotiski), sledijo jim biblije 16. stoletja, ki jih je zaznamoval čas reformacije in katoliške obnove, dalje so skupaj zbrani dragoceni tiski, nastali med 1600 in 1900, posebno skupino pa predstavljajo slovenski prevodi.
Razstavo in bogat spremljajoči katalog so pripravili Gorazd Kocjančič (NUK), dr. Nataša Golob (Filozofska fakulteta, Ljubljana), dr. Marijan Smolik (Teološka fakulteta, Ljubljana) in oblikovalec Lucijan Bratuž.
mag. Mojca Jenko
PODLIGA VZHOD
petek, >e 27. septembra !7
Podkrnos - Bilčovs 1:2 (1:0)
Srečna zmaga Bilčovščanov proti Podkrnosu, kajti domačini so bili v terenski premoči, gostje pa so izkoristili maloštevilne priložnosti za dva gola. Prvo možnost sploh je že v peti minuti hladnokrvno izkoristil mladi Krušic, ki se je trenerju tako zahvalil za zaupanje. Tudi to Bilčovščane ni utrdilo, saj je Podkrnos naprej pritiskal, a izenačil šele v 80. min. Ouantschnig je serviral Rožanom zmago z golom v zadnji minuti.
Bilčovs: Schaunig 3, Kuess 3, Rajnovič 2, Lip-pusch 3, Strugger 3, Krušic 4, Durnig 2, Andrejčič 3, Schlemitz 4, Marti 2, Ouantschnig 2;
Podkrnos: 200; sodnik: Trummer (slab); strelca: Krušic (5.), Ouantschnig (90.);
1. RAZRED D
Sele - Železna Kapla	1:2 (1:1)
Zopet hladna prha za Selane. Obramba je spet zaspala začetek in Kaplčan F. Ošina je to izkoristil za gol. Takoj nato so Selani sicer izenačili iz prostega strela, drugače pa v tekmi nikoli niso bili v premoči, ne tehnično ne fizično. Kljub temu bi v 60. min. lahko šli v vodstvo, vendar jim sodnik ni prisodil jasne enajstmetrovke. Kaplčani so bili veliko borbenejši in v zadnji minuti po ponovni hudi napaki selske obrambe dali zmagoviti gol (Kržan).
Sele: E. Draže 4, Stojanovič 3, Božič 2, Hribernik 2, Kelih 2, R. Roblek 3, M. Mak 2, Kert 3, A. Mak 2, Jordan 2, M. Draže 2;
Železna Kapla: Kohlweis 4, Baloh 4, Užnik 2, Grubelnik 3, Lippusch 2, Schorli 3, Deisinger 4, F. Ošina
4.	Sporn 3, Kržan 3, Lessnigg 3;
Sele: 150; sodnik: Ebner (slab); strelca: F. Ošina (3.), Kržan (90.);
Šmihel - Eitvveg	1:1 (0:1)
Zopet slaba predstava Šmihelčanov, tokrat na domačih tleh. Po vrstečih se napakah je Tratar zaustavil nasprotnika s prekrškom v kazenskem prostoru, kar je pomenilo njegovo Izključitev in vodstvo za goste (28.). Domačini enostavno niso našli v igro in nekaj izglednih priložnosti klavrno zapravili (Lubša, Gros). Odrešilni gol je dal Christian Gros (79.).
Šmihel: Leitgeb 3, Janet 3, A. Lutnik 2 (85. Hribernik 0), A. Gros 2, Krevvalder 2, Tratar 1, R. Lutnik 2 (46. Germadnik 2), Žohar 2, Lubša 1(35. A. Gros), C. Gros 3, Motschilnik 2;
Šmihel: 100; sodnik: Teppan (dober); strelec: C.. Gros (79.);
Rdeči karton: Tratar (28., prekršek);
2. RAZRED F
Globasnica - Važenberk 4:0 (1:0)
Po zbranem začetku s hitrim golom (Hren) so imeli Globašani težave z defenzivnim nasprotnikom. Velik nastop mladega Szabona, ki je dvakrat zatresel mrežo, je pomenil le še jasno zmago.
Globasnica: Smrečnlk 5, Wčlbl 5, Tominc 4 (70. Hribar 0), G. Sadjak 4, Zanki 4, Buchvvald 3 (46. Szabo 5), Hren 5, Mišic 4 (86. M. Kordesch 0), Silan 3, Pasterk 3, Blaižej 4;Globasnica: 200; sodnik: P. Ruch (poprečen), strelci: Hren (7.), Szabo (54., 76.), Blažej (62.);
Dobrla vas - Sinča vas	1:0 (1:0)
Precej izenačen in zelo napet derbi, v katerem je Dobrolčanom uspel odločilni gol. Vratar Pečnik je oče zmage, saj je branil 11-metrovko (65.).
Dobrla vas: Pečnik 5, Pernek 4, Nachbar 5, Kampi 5, Zunder 4, Radif 5 (85. Jčrg 0), Opetnik 5, Roger 4 (85. Kastrun 0), Malh 5, Dollinger 4, C. Lesjak 4 (75. KuKerer 0);
Dobrla vas: 250; sodnik: Greschounig: slab; strelec: Radif (44.);
Žvabek - Preitenegg	1:0 (1:0)
Popolnoma zaslužena zmaga Žvabečanov, saj so imeli še nekaj izvrstnih priložnosti za več golov. Zmagoviti gol je uspel Trampuschu že v 15. min.
Žvabek: Jakob 4, Ramusch 3, A. Berchtold 3, Grubelnik 4, Trampusch 4 (80. Lutnik 0), Čebul 3, W. Berchtold 3, Sumper 4, Brglež 3 (85. Breitenegger 0) Juwan 3, Homer 2 ;
Žvabek: 50; sodnik: Janesch (dober); strelec: Trampusch (15.);
Tinje - Rikarja vas	1:1
Globasnica drvi v 1. razred Selani pa so v veliki krizi
Trener Christian VVolbl je s svojo ekipo s polno paro na poti nazaj v 1. razred, Selanom pa gre slabše.
NASLEDNJI KROG:
PODLIGA VZHOD:
Bilčovs - DSG Borovlje (nedelja, 16)- Trener Igor Strugger s predstavo v Podkrnosu ni bil zadovoljen: "Sicer smo zmagali, vendar s precejšnjo srečo." Tarejo ga tudi personalni problemi, saj mu manjka kar pet igralcev iz standardne postave. Tekma proti Borovljam ima značaj derbija in Strugger upa, da se bo koleselj počasi začel boljše vrteti. Načrtovana je zmaga, saj naprej čakajo večinoma močni nasprotniki.
1. RAZRED D
Eitvveg - Sele (nedelja, 15.30)- Selani so ostali doslej veliko dolžni, ker nekateri igralci ne kažejo pravega odnosa. Če se to ne bo spremenilo, bo proti Eitvvegu, ki je iz Šmihela odnesel remi, težko točkovati.
Vovbre - Šmihel (nedelja, 16.00)-Vovbre doslej še niso prepričale, pri Šmihelčanih pa je trenutno pesek v mlinu. Trener Germadnik mora igralce spet spraviti na tla realitete, kajti zgubljeni točki proti Eitvvegu morata biti nadoknadeni.
Železna Kapla - Žitara vas (sobota, 16.00)- Naslednji derbi za Kaplča-ne, ki se zavedajo, da se moštva proti vodečemu na lestvici še posebno potrudijo. Žitaro vas ne bodo podcenjevali in računajo na zmago. Se naprej izpade Kock. Mladi in zelo talentirani 16- letn[ Lessnigg pa bo igral prvi derbi proti Žitrajčanom
2. RAZRED F
Sinča vas - Globasnica (nedelja, 16)- Sinčani so šteli k favoritnemu krogu, kljub temu je v Globasnici direktiva: Zgubiti prepovedano. V tej formi in s samozavestjo vodečega se Glo-bašanom ni treba nikogar bati.
Grabštanj - Žvabek (nedelja, 16)-Žvabečani so po zmagi spet motivirani in nočejo zgubiti preveč proti vrhu lestvice. V Grabštanj gredo po zmago.
Rikarja vas - Djekše (nedelja, 16)-Proti neposrednemu konkurentu na lestvici si Rikrajčani na domačih tleh pričakujejo zmago.
Nachbar rešil zmago
Mirko Nachbar je v tekmi proti VSV z golom v 74. minuti rešil zmago druge ekipe SAK, ki ima slej-koprej možnosti na 1. mesto. V petek igra SAK II predtekmo v stadionu v VVolfsbergu (17.00).
SAK II - VSV 3:2 (2:2)
SAK II: Oraže M. 3, Razdevšek 3, Hajnžič 3, VValdhauser 3, VVieser 3, Nachbar M. 3, Oraže R. 3, Sienčnik S. 3, VVoschitz, Kessel-bacher 3, (70. Mandl 0), Možina 4;
Grabštanj 50 gled.; sodnik: Tuscher (dober); strelci: Kesselbacher- (10.), VVoschitz (35.), Nachbar (74.)
1. Pliberk II	9	2. razred A 7 1 1	29:14		22
2. Austria II	9	6 1 2	40:15	19
3. SAK II	9	4 3 2	26:19	15
4. Trg/Feldkll	9	2 2 5	15:29	8
5. VVACII	9	2 1 6	13:35	7
6. VSV	9	0 4 5	13:24	4
Spet dve pomembni zmagi za odbojkarje iz Doba
Pretekli konec tedna so Dobljani imeli na sporedu kar dvojno kolo in na domačih tleh iztržili dve zmagi. Sicer nasprotnika Sokol I in II nista krema avstrijske odbojke, kljub temu so Dobljani deloma blesteli z izredno lepo priigranimi toč-
kami. Edina kritična stran Podjunčanov je, da še prevečkrat v jasni premoči postajajo lahkomiselni in tako po nepotrebnem oddajajo nize, tako proti Hypu in Sokol I. S tremi zmagami v treh tekmah pa so na pravi poti v evropski pokal.
Dinko Vrabac je igral v sezoni 94/96 za SAK, trenutno pa je najboljši strelec v 1. Slovenski ligi.
1. Slovenska nogometna liga
1. Rudar Velenje	8	5	3	0	9:4	18
2. Primorje	8	4	3	1	18:5	15
3. Maribor	8	4	2	2	17:7	14
4. Mura	8	4	2	2	10:7	14
5. HIT Gorica	8	3	2	3	8:7	11
6. AS Beltinci	8	3	2	3	12:19	11
7. Publikum Celje	8	3	1	4	15:13	10
8. Koper	8	2	1	5	7:18	7
9. Korotan Prevalje	8	1	3	4	2:10	6
10. Olimpija	8	0	3	5	3:11	3
8. krog: Olimpija - Velenje 1:2, Gorica - Primorje 1:2, Mura Korotan 2:0, Celje - Koper 6:2, Maribor -Beltinci 4:1
Strelci: 7 golov: Dinko Vrabac (Primorje), Kam-berovič (Celje), 6. golov: Vulič (Primorje)
PODLIGA VZHOD
1. Vetrinj	8	7	0	1	21:8	21
2. Št. Andraž	8	6	2	0	15:4	20
3. ASK	8	4	1	3	21:13	13
4. Bilčovs	8	3	3	2	15:12	12
5. Pokrče	8	4	0	4	11:11	12
6. VVelzenegg	8	3	2	3	9:9	11
7. DSG Borovlje	8	3	2	3	10:11	11
8. Mostič	8	3	2	3	15:19	11
9. ATUS Borovllje	8	2	4	2	13:11	10
10. Liebenfels	8	3	1	4	9:10	8
11. Blatograd	8	2	2	4	9:12	8
12. Metlova	8	2	1	5	6:14	7
13. Klopinj	8	2	1	5	10:21	7
14. Podkrnos	8	1	1	6	6:15	4
Prihodnji krog (28329. 9.): Bilčvos ■ SDG Borovlje. Lieben-fels - Klopinj, Blatograd - Vetrinj, ATUS Borovlje - St. Andraž, Metlova - Mostič, Pokrče - ASK, VVelzenegg - Podkrnos
1.	RAZRED			D		
1. Železna Kapla	8	5	2	1	20:9	17 E
2. Grebinj	8	5	2	1	18:8	17
3. ASKO Šmihel	8	5	2	1	18:11	17
4. Ruda	8	4	4	0	15:7	16
5. Št. Pavel	8	5	1	2	14:6	16
6. Frantschach	8	4	3	1	12:3	15
7. Labot	8	3	1	4	16:14	10 k
8. Eitvveg	8	2	4	2	9:13	10 |
9. Maria Rojach	8	2	1	5	16:23	8 1
10. Žitara vas	8	1	3	4	7:12	7 1
11. St. Stefan	8	1	3	4	8:10	6 j
12. Sele	8	1	2	5	8:18	5 1
12. Vovbre	8	1	2	5	5:18	5 1
13. St. Leonhard	8	1	1	6	5:17	4 1
Prihodnji krog (2S./29. 9): St. Stefan - Št. Pavel, Frani-schach - Maria Rojach, Eitweg - Sele, Haimburg - Šmihel, Labot - Ruda, Žele. Kapla - Žit. vas, St. Leonhard - Grebinj;
2. RAZRED F
1.	Globasnica	8
2.	Reichenfels	8
3.	Sinča vas	8
4.	Galicija	8
5.	Važenberg	8
6.	Rikarja vas	8
7.	Dobrla vas	8
8.	Žvabek	8
9.	Št. Peter n. V.	8
10.	Djekše	8
11.	Preitenegg	8
12.	Tinje	8
13.	Mauterndorf	8
14.	Grabštanj	8
7	1	0	41:8	22
6	0	2	21:12	18
4	2	2	17:7	14
4	2	2	12:12	14
4	1	3	13:11	13
3	3	2	11:9	12
3	3	2	5:7	12
3	1	4	14:14	10
2	4	2	11:13	10
2	3	3	8:13	9
2	1	5	3:10	7
1	3	4	7:26	6
0	4	4	9:18	4
0	2	6	112:24	2
Prihodnji krog (28329. 9.): Preitenegg - Mautemd., Važenberg - Reichenfels, Št. Peter - Dobrla v., Rikarja vas - Djekše, Grabštanj - Žvabek, Sinča vas - Globasnica, Galicija ■ Tinje
	
SAK Naraščaj	
Center Pliberk
Mladinci letos v izredni formi t
Proti prvemu iz Rude so mladinci SAK v i1 Vidri vasi zmagali kar 11:1 in so tako prev- ti zeli vodstvo na lestvici. Na 1. mestu so tudi i ekipe U 12/1, U 10/3 in U 8/2. Pretekli krog j so ekipe Pliberškega centra dale 33 golov in prejele samo dva.	^
Mlatilnici / U 16 LESTVICA /pivi štirje
1.	SAK U 16	4	4	0	0	28:2	12	f
2.	St. Peter U	16	4	3	0	1	13:5	9	j
3.	Ruda U 16	4	3	0	1	18:12	9	'
4.	Galicija U 16	4	3	0	1	10:10	9	r
SAKU 16 - Ruda 11:1 (Borovnik 4, Tisnikar 3, t Jenschatz 2, Niemz, Kojič); SAK U 14 - Dobrla ( vas 8:1 (Krajger 2, Verdel, Kramer, Zidej, Galo.Me- ! klin, Malej ); Velikovec U12 - SAK/1 0:4	'
(Kreutz,Buchvvald, Riedl Paril);; Labot U10 - SAK ' /3 0:9 (Aleksič 5, D. Dlosp.t, Prutej, Enzi, D. Grilz). ( Turnir U 8: 1. SAK/2,2. Žitara vas, 3. Žel. Kapla, j 4. SAK/3,5. Velikovec.	,
Tekme prihodnjega krooa: petek. 27. 9.: SAK 1) 10	'
- Grebinj (15.30); sobota. 28. 9.: Rikarja vas U 14 -	1
SAK (15.30) SAK U 12/3 - Šmihel (15.00); nedelja.	I
29.9.: SAK U12/1 - Mostič (15.00).
Center Celovec
SAK U12/2 - Št. Jakob 10:0 (Oraže 4, Egarter 3, Romano, Trifunovič, VValdhauser); SAKU10/2 -Volovica 3:1 (Lausegger, Eichner, Pretnar).
Center Št. Primož
Železna Kapla U10-SAK/1 2:1 (Strecker)
k, ietek,
5 ^septembra
19
Šport
:1
0
3 2 2 1 1 1 0 8 8 7 7
4
n-
ž,
Z
Z
z
)
)
3
r


!
AKTUALNI INTERVJU
Jože Fera (levo sekcijski vodja Lach, desno co-trener dr. Ramšak) je kot trener postal štirikrat prvak inje letos že peto leto pri SAK. I/ tem sije času nabral veliko izkušenj v regionalni in II. zvezni ligi.
Goleador 70-tih let je novi trener S
Ker je doslejšnji trener Helmut Kirisits jasno zgrešil oba glavna cilja kluba, lani obstoj v II. ligi in letos 1. mesto v regionalni ligi, ga je vodstvo SAK odslovilo.
Doslejšnji trener SAK Helmut kirsitis ni dosegel nobenega od dveh glavnih ciljev, ki jih je SAK v jjadnjem času imel, zato se je odbor odločil, da zamenja trenerja. Kirlsitsu namreč ni uspelo obdržati SAK v II. lig in mu letos tudi ni UsPelo voditi SAK na 1. mesto, logična konsekvenca iz teh neuspehov je bila zamenjava trenerja.
Odbor se je že po tesni zmagi Proti Pliberku sestal in odločil, da še počaka na tekmo proti St. Florjanu. Pretekli ponedeljek je po-^m prišlo do zamenjave. Novi glavni trenerje Jože Fera, njegov Psistent pa dr. Ivan Ramšak. Predsednik SAK dr. Grilc je dejal, da je to v trenutni fazi kluba najboljša rešitev. Grilc: „Zaupanje Srno dali lastnim, domačim ljubem in sem prepričan, da je to za Hub v celoti gledano najboljša rešitev." Glavno besedo bo vsekakor imel Jože Fera, čeprav ima 2 dr. Ramšakom na klopi nedvomno zelo prominentnega in izkušenega trenerja. Izkušenj pa Ootovo tudi Feri ne manjka. Fera je postal že štiri krat prvak (v Klo-
pinju, v Železni Kapli in dvakrat v Selah). Že od leta 1991 naprej je drugi trener SAK. Kot igralec SAK je v 70. letih bil eden najboljših napadalcev na južnem Koroškem, in je npr. 1975/76 pod trenerjem Bennom Krautom postal prvak 2. razreda, in nato je pomagal SAK-u do podlige.
Jože Fera (levo) je kot igralec daI v eni sezoni 45 golov za SAK.
NT: Kaj je cilj novega trenerja SAK?
Fera: Moj glavni cilj je, da v moštvu in v celotnem SAK spet zavlada stari, legendarni duh SAK, ki ga poznamo iz 70-tih let ali npr. s kvalifikacijskih tekem za II. ligo.
Kakšne so še možnosti na naslov prvaka?
Možnosti so vsekakor realne, mnogo pa je seveda odvisno od izida tekme danes proti WAC.
Če ocenjujemo po odmevu v koroških dnevnikih, je bila menjava trenerja dosti turbu-letna. Se je stvar že polegla?
NOVI TRENER SAK Jože Fera
šnjih let. Predvsem pa je treba spet zbuditi ogenj v prsih vseh SAK-ovcev, in apeliram na navijače, naj spet pridejo množično.
Kako ocenjujete položaj kluba na splošno?
To je znak za nov začetek pri SAK
Že na prvem treningu je bilo vse spet mirno. Prepričan sem, da bo zdaj šlo v klubu spet navzgor in da je to znak za nov začetek Slovenskega atletskega klu-oa. K temu bodo vsi pomagali in sem prepričan, da je tudi odbor z novim veseljem pri delu. Skupno naj bi nam uspelo obnoviti <lub in navezati na uspehe prej-
SAK ima dosti zelo talentiranih igralcev, ki jih bo treba s časom vgraditi v I. moštvo. Če pa pogledam v naše centre, potem sem zelo optimističen, da bo SAK ostal tudi v prihodnje vrhunsko moštvo. Treba pa bo, da vsi vlečemo za eno vrv: igralci, trenerji, odborniki in sponzorji.
Le skromna točka
To je bilo nedvomno premalo, kar je pokazal SAK v St. Florianu. Ekipa St. Floriana je v teku prvenstva dala šele en sam gol in dobila 6 zadetkov, kljub temu SAK-u ni uspelo odnesti vseh treh točk. Edino dobro priložnost je v 85. minuti zapravili Lojze Sadjak, ko je z glavo poslal žogo na prečko. Po tej slabi predstavi je bilo za vodstvo jasno, da tako ne more iti več naprej.
St. Florian - SAK	0:0
SAK: Preschern 4, Zanki 3, Hrstič 3. Ziehaus 3, A. Sadjak 5, Škerjanec 3, Grujič 2, Šmid 2, (63. S. Sadjak 3), Kriwitz 2, Lipusch 2, Omerovič 2 (59. Eberhard 2)
St. Florian. 500, g led.: sodnik: Roschitz (dober)
REGIONALNA LIGA
1.	WAC	7	6	0	1	23:5	18
2.	VVels	7	6	0	1	16:5	18
3.	Voitsberg	6	4	1	1	15:6	13
4.	Leibnitz	7	4	1	2	9:6	13
5.	Gratkorn	7	4	0	3	8:13	12
6.	SAK	7	3	2	2	9:9	11
7.	Rohrbach	6	2	2	2	8:9	8
8.	VSV	7	2	1	4	6:13	7
9.	Pollau	7	1	3	3	11:10	6
10.	Trg/Feldk.	7	1	3	3	6:8	6
11.	Esternberg	7	2	0	5	8:13	6
12.	St. Florian	6	1	3	2	1:6	6
13.	Austria	7	1	2	4	6:9	5
14.	Pliberk	6	1	0	5	3:17	3
■	Rezultati 5. kroga: Wels - Gratkorn 0:2, Pollau -Trg 0:0, Austria - WAC 0:2, VSV - Esternberg 3:1, Rohrbach - Leibnitz 0:0
■	Prihodnji krog (28.Z29. sept.). WAC - SAK, Austria - VVels, Esternberg - Rohrbach, Leibnitz - Pollau, Voitsberg - St. Florian; preloženo'na 2. okt. Trg - Pliberk, Gratkorn - VSV
V12 minutah je bil Pliberk K.O.
Če bo Pliberk igral tako naprej, se bo težko rešil izpada. Voitsberg je hladnokrvno izkorostil svoje priložnosti.
Pliberk-Voitsberg 0:3 (0:2)
Pliberk: Mtaschek 2, Posteinig 2, Nabernik 2, Pleschgatternig 3, Urnik3, Holler 3 (77. H. Skori-ancO), Slamanig 2 (59. F. VVreisnig 3), Besič 3, Škof 3 (74. Pikalo), Lisic 3, Miklau 2;
Pliberk: 500 gled.: sodnik: Stobioh (poprečen); strelci: Tantscher (52. in 65.) Schreiner (60.),
WAC-SAK
v petek, 27. 9.1996, ob 19. uri v stadionu v VVolfsbergu Ob 17.00 WAC II - SAK II
Ajdov teden na Suhi se je končal s kulturnim programom, skozi katerega sta Jokej Logar (desno) in Sigi Hoffmann publiko popeljala v današnji in včerajšnji svet ajde. Foto: Fera
Petje in zabava okoli ajde
Na Suhi so pretekli petek v gostišču Motschula-blick s koncertom mešanega zbora Heimatklang Bach in okteta Suha zaključili teden ajdovih specialitet. V vseh gostilnah v občini Suha so v preteklem teden ponujali ajdove specialitete, od žgancev, ajdovih rezancev do ajdove torte. Da ajda nima samo kuli-narničnega ozadja, ampak tudi kulturno, sta pretekli petek dokazala suška zbora. Obiskovalci so slišali
pesmi o ajdi ter spoznali tudi, kakšen pomen je imel-la ajda nekdaj in kakšnega spet dobiva danes.
Odlično, lahko bi celo rekli mojstrsko sta Jokej Logar in povovodja Sigi Hoffman povezovala v obliki šaljivih in poučljivih dialogov. Po koncertu pa je sledila pokušnja ajdovih specialitet, ki jih je pripravila domača gostilna Motschulablick.
Si-Ku
GLAS IZ LJUDSTVA
FRLOŽEV LUKA
Pa pravijo, da so vse tiste opice, ki so na Vajškri pri Beljaku ušle, že polovili. Kaj mislite, kaj sem vse doživljal, ko sem se v ponedeljek zjutraj skozi dež vozil po avtocesti iz Beljaka v Celovec! Rečem vam, ko sem prispel v Celovec, sem bil skoraj zrel za norišnico, take sem prestal na cesti.
Bistrico v Rožu so povišali v trg, zdaj imajo tam tržno občino. Bodo tudi Slovencem delili pravice po tržnih cenah?

Aleks Lutnik, pd. Krištan na Blatu
Pri nas že nekaj let trpimo pod izrednim prometom, ker se Ce-lovčani vozijo po cigarete in bencin čez mejo v Slovenijo. Odkar je Ljubelj zaprt pa je promet še veliko močnejši. Čim bodo Ljubelj odprli, bo pri nas spet malo manj prometa, rešitev pa to tudi ni. Blačani upamo, da bomo kmalu dobili pešpot, da bomo lahko končno varno hodili po cesti.
Christian Ogris, Renault Rausch, Borovlje:
Zaprtje predora se pozna. Naše podjetje ima že desetletja dobre poslovne odnose s kupci iz Slovenije, ki zdaj seveda izostajajo. Nekatere stalne stranke kljub temu še prihajajo, nekatere pa tudi sami oskrbujemo, npr. z rezervnimi deli. Zato upamo, da bodo predor kmalu odprli in da se bo gospodarsko življe-njenje normali-zralo.
Michael Valentin, trgovina barv in opreme, Borovlje:
Odkrito rečeno, zaprtje ljubeljskega predora ne čutimo posebno. Sicer zdaj prihaha manj slovenskih državljanov v našo trgovino, zaradi tega ne prodamo veliko manj, to pa predvsem zaradi tega, ker imamo veliko stalnih strank iz Slovenije, ki pač zdaj telefonsko naročajo, kar potrebujejo. Seveda pa je v našem interesu, da ljubeljski predor čim prej spet odprejo.
Ali ima začasno zaprtje Ljubelja posledice?
PripraviI Silvo Kumer Slike: Marijan Fera
Franc Kelih,
Posojilnica-Bank
Borovlje:
Izostajanje strank iz Slovenije se seveda pozna tudi na boroveljskih bankah, ki imajo že desetletja precejšen delež svojih strank iz Slovenije. Nekaj strank sicer kljub temu prihaja preko Karavanškega predora, toda teh je zelo malo. Začasno smo zaprli poslovalnico v Brodeti, ki so jo bomo takoj, po odprtju predora spet odprli.
Marko Krištof, Zveza-Bank v Celovcu:
V Celovcu zelo občutimo izostajanje strank iz Slovenije. Lahko rečem, da ime-mo trenutno za polovico manj strank iz Slovenije. Za nas bančnike, ki se tudi redno vozimo v Slovenijo, zaprtje ne predstavlja večje težave, ker se pač peljemo skozi karavanški predor. Upamo pa, da bo termin odprtja Ljubelja 21. oktobra tudi res držal.
Janez Apovnik doma v Borvojah pri Pliberku:
Celovčani, ki so se prej vozili če z Ljubelj po cigarete in nafto v Slovenijo, se zdaj vozijo preko Holmeca. Včerja sem naštel v 10 minutah kar 150 avtomobilov, kat pomeni prirastka za 10%. Promet je za konec tedna še večji. Vsi prizadeti v občini Pliberk zelo upamo, da bodo Ljubelj kmalu odprli in da bomo lahko spet bolj mirno sedeli pred hišami.