Arheološka teorija in ostalo / Archaeological theory and varia
Stokin, M., Rimska vila v Simonovem zalivu: možnosti prezentacije arheološkega najdišča. - V / In: Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre, Razprave Filozofske fakultete (Ljubljana 2002) 87-107.
Župančič, M., "Sejenišče"? - Kraški rob 2/1, 2004, 5.
Djuric, B., Novosti v slovenski arheologiji na podlagi
avtocestnih raziskav. - Zgodovina v šoli 13 1/2, 2004, 21-23.
Žižek, I., Žetale skozi arheološka obdobja. - V / In: Žetale in Žetalanci nekoč in danes (Žetale 2004) 28-32.
Fortunat Černilogar, D., M. Mlinar, Naplavine obsoške zgodovine. - Argo 47/1, 2004, 31-37.
Djuric, B., Terra Gentis Humanae Memoria. - V / In: The earth beneath your feet (Ljubljana 2004) 7-24.
Guštin, M., Dediščini naproti. - Spomeniškovarstveni razgledi 6, junij 2004, 24-26.
Vidrih-Perko, V., Ajdna nad Potoki: poročilo o najnovejših arheoloških odkritjih in Arheologija za javnost, študijski primer: projekt Kašarija. - Jeseniški zbornik 9, 2004, 205-219.
Vidrih-Perko, V., Arheološka keramika v postizkopavalnih in muzeoloških procesih: študijski primer Ribnica na Dolenjskem. - Argo 47/2, 2004, 16-27.
4. NOVE SLOVENSKE ARHEOLOŠKE MONOGRAFIJE / RECENTLY PUBLISHED SLOVENIAN ARCHAEOLOGICAL MONOGRAPHS
Djura Jelenko, S., Dr. Hans Winkler in njegov prispevek k arheologiji Mislinjske doline. - (Slovenj Gradec 2004).
Lazar, I. (ed.), Drobci antičnega stekla / Fragments of ancient glass. - Annales Mediterranea (Koper 2004).
Lazar, I. (ed.), Rimljani: steklo, glina, kamen / Die Römer: Glas, Ton, Stein. - (Celje, Maribor, Ptuj 2004).
Novakovic, P., M. Lovenjak, M. Budja, Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Ljubljani. - (Ljubljana 2004).
Sakara Sučevic, M., Kaštelir: prazgodovinska naselbina pri Novi vasi/Brtonigla (Istra) /Kaštelir: prehistoric settlement near Nova vas / Brtonigla (Istria). - Annales Mediterranea (Koper 2004).
Šašel Kos, M., LapidarijNarodnega muzeja Slovenije. Rimski spomeniki - vodnik. - (Ljubljana 2004).
Šašel Kos, M., P. Scherrer, B. Kuntic-Makvic, L. Borhy (ed.), The autonomous towns of Noricum and Pannonia II / Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien. Pannonia II. - Situla 42 (Ljubljana 2004).
Šavel, I., Neskončen dih: razstava o bakrenodobnem žarnem grobišču pri Krogu. Publikacija k razstavi / The endless breath: exhibition of the Copper Age cremation cemetery at Krog. Catalogue accompanying the exhibition. - (Murska Sobota 2004).
Štukl, J., Arheološke raziskave srednjeveške Škofje Loke: katalog razstave. - (Škofja Loka 2004).
Tecco Hvala, S., J. Dular, E. Kocuvan, Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der Mag-dalenska gora. - Katalogi in monografije 36 (Ljubljana 2004).
Velušček, A. (ed.), Hočevarica - eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica - an Eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8 (Ljubljana 2004).
Turk, I. (ed.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Viktorjev spod-mol and Mala Triglavca. Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 9 (Ljubljana 2004).
Irena Šavel: Neskončen dih: razstava o bakrenodobnem žarnem grobišču pri Krogu. Publikacija k razstavi. Pokrajinski muzej, Murska Sobota 2004. 53 str., 51 barvnih fotografij, 3 karte.
Publikacijo sestavljajo krajši prispevki o zgodovini odkritja najdišča ob Muri, nastanku najdišča, opisom nekropole Pod kotom - jug in opisom grobov, časovno opredelitvijo grobišča, orisom načina pokopavanja in opisom verovanja. Na kratko so predstavljeni izsledki analize kostnih ostankov, ki je bila opravljena na HANU v Zagrebu. Podana je tudi uporabljena literatura. Besedilo ima vzporeden prevod v angleškem jeziku.
Pri arheoloških terenskih pregledih na trasi avtoceste Vuč-ja vas - Beltinci in kasnejšem pregledu v mreži je bilo odkrito in potrjeno arheološko najdišče Pod kotom - jug pri Krogu. Izkopavanje pod vodstvom Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti je potekalo v letih 2000 in 2001. Na najdišču je bila odkrita zgodnjesrednjeveška zemljanka, prazgodovinsko žarno grobišče, naselbinski ostanki iz zgodnje bronaste dobe in najdbe opredeljene v pozno bronasto dobo.
Opredelitvi pomena nekropol kot vira arheoloških podatkov sledi opis grobišča Pod kotom - jug. Na površini 2800 kvadratnih metrov je bilo odkritih 177 žarnih grobov. Žgan-ina je bila v lončenih žarah, ki so bile večinoma poškodovane v zgornjem delu, nekatere pa močno fragmentirane. Glede na močnejše koncentracije grobov na posameznih odsekih grobišča izkopavalci predvidevajo določene skupine grobov, ki so tvorile posebne sklope. Pridatki v grobovih so redki, se pa posamezni artefakti ali njihovi fragmenti pojavljajo v neposredni bližini grobov. 133 kostnih ostankov je bilo analiziranih, skoraj polovica jih je pripadala otrokom. Poleg sežganih človeških kosti so bile v žarah najdene tudi sežgane kosti nekaterih živali.
Opisi grobov so razvrščeni po sektorjih, podani pa so le opisi grobov z najznačilnejšimi oblikami žar. Poleg opisa so posamezne keramične najdbe prikazane tudi na fotografijah.
Keramično gradivo, ki je glede na obliko in okras umeščeno v sredino 4. tisočletja pr. n. št., sodi med vodilne forme srednjeevropske kulturne skupine s keramiko z brazdastim vrezom, ki se v tem času pojavljajo na prostoru od Avstrije do Romunije in od Slovaške do Slovenije.
Katalog se zaključuje z opisom obreda pokopavanja, opisom oblike in vrste grobov in pomenom verovanja za človeka. Pokojnika so položili na grmado ali na poseben prostor za sežiganje, njegov pepel pa nasuli v žaro. Večina žar na najdišču je imela preluknjano dno, kar lahko nakazuje verovanje v nesmrtnost duše, ki je imela v preluknjani žari prost izhod. Žara z ostanki pokojnika je bila položena v jamo, ki je bila nato zasuta. Včasih so pokojniku pridali še kosti živali ali kakšen predmet. Domneva se, da je manjša gomila vidno zaznamovala grob. Takšen način pokopavanja je v tem časovnem obdobju v okviru badenske kulture edinstven. Obliko verovanja v času bakrene dobe, povezano s skrivnostjo umiranja, izpeljuje avtorica na podlagi okrasa na nekaterih posodah iz grobišča, koščenega amuleta in v bližini najdenega idola ter okrašenega kamnitega orodja.
Martina KNAVS
Katja Hrobat: Kras - Brkini: kraška prazgodovinska gradišča. Kulturno društvo Vilenica, Sežana 2004. 24 str., 13 barvnih slik, 2 črno-beli sliki, 2 risbi, 2 zemljevida.
Ob poplavi raznih vodnikov, kot so npr. planinski, turistični, kolesarski, popotniški, kulinarični in številni drugi, je pred nami knjižica, ki jo z nekaj zadržki lahko označimo za arheološki vodnik in ta je v zadnjih nekaj letih med prvimi tovrstnimi tematskimi vodniki. Avtorica arheološkega vodnika je spoznavanje prazgodovinskih gradišč na prostoru Kra-