Volitve v parlament visokošolske zveze
PLESNI TEATER IKARUS
,	vabi na predstave
Die dritte Frau Tretja ženska
Sovraštvo in ljubezen Ingeborg Bachmannove Koreografija Zdravko Haderlap
Četrtek • 22. 5.
Petek • 23. 5. Sobota • 24. 5.
Sreda • 28. 5. Četrtek • 29. 5.
Petek • 30. 5. Sobota • 31. 5.
v Celovcu »klagenfurter ensemble« Südbahngürtel 24
■ Vstopnina 160 šil., študentje in dijaki 100 šil., cena v skupini najmanj pet oseb)
\šOLILNA udeležba študen-w tov pri volitvah v ÖH (Österreichische Hochschülerschaft) je bila več kot slaba; borih 27,6 odstotka študirajočih je oddalo volilne lističe. Levo usmerjena »AktionsGemein-schaft« pod (nekdanjim) vodstvom Agnes Berlakovich je obstala pri svojih 28 mandatih od 65 in je še vedno najmočnejša frakcija. Tri mandate pa so izgubili Zeleni (GRAS) in jih imajo zdaj 10, medtem ko je Zveza socialističnih študentov pridobila en mandat (zdaj 8). Po en mandat so pridobili še Liberalni forum (7), strokovne liste - Fachschaftslisten (5) in svobodnjaki (3). Po dva mandata sta obdržali frakciji JES (mlada evropska iniciativa) in KSV, komunistična zveza študentov.
Predsednik AG Wolfgang Gattringer je želel z Zelenimi, socialisti, liberalci ter strokovnimi listami sestaviti koalicijo, a ti so mu pokazali hrbet.
Trenutno je še vse odprto; možna je tako desna kot tudi leva koalicija. Komentatorji pa vsi po vrsti ocenjujejo volitve kot poraz študentovskega političnega življenja, ne nazadnje pa tudi kot naraščajočo ravnodušnost in brezvoljnost študentov
EU še uganka
V Sloveniji se bije boj za ratifikacijo pridružitvenega sporazuma Evropski uniji. Stranke prav na tem utrjujejo ali izgubljajo svoj ugled. Prejšnjo sredo je državni zbor za teden dni prestavil razpravo, v tem času pa naj t>i se stranke sporazumele za konsenz. Kakor pa kaže, se niso. Celo več: poslanci Janševe socialdemokratske stranke so se iz protesta zaradi nedodeljene vodstvene funkcije v kontrolnem odboru celo umaknili iz parlamenta. Koliko časa bo ta obstrukcija trajala, še ni znano. Gibanje 23. december, ki pripravlja referendum o pridružitvenem sporazumu, vlaga v parlament že tretjo zahtevo. Prvi dve sta bili zavrnjeni. Tokrat postavlja vprašanje, ali se državljani Slovenije strinjajo, da je v pridružitvenem sporazumu vsebovan tudi t. i. španski kompromis, ki predvideva spremembo ustave z ozirom na pravico tujcev do nakupa slovenske zemlje. KOMENTAR na 2. strani.
Iz vsebine
PREMIERI
Gledališče na Koroškem
Kar dve premieri sta bili prejšnji teden predstavljeni občinstvu: Finžgarjev »Divji lovec« v Borovljah, v Škocijanu pa so ugibali, »Kaj se skriva za velikim trebuhom?« Oceni teh dveh gledaliških dogodkov boste prebrali	na strani 5.
RAZSTAVE
Borovlje bodo še skoraj pol leta v znamenju velike deželne razstave o zgodovini lova in temu je podrejena velika večina prireditev v Rožu. Tako so tudi pri Slovenskem prosvetnem društvu Borovlje uprizorili Finžgarjevo kmečko dramo »Divji lovec«, ki v priredbi izzveni veliko manj tragično. Mlada dekleta so s z narodnimi pesmimi navdušila občinstvo.	.	Foto: sv
zaradi vedno slabšega položaja univerz, finančnih obremenjenosti študentov in brezperspektivnosti glede zboljšanja položaja. Zdi se, da se študentje vedno bolj zapirajo vase v mnenju, da jim visokošolska zveza bolj malo koristi. »Samo servis za študente«, je bilo slišati.
Politični mehanizmi tudi med visokošolci ne delujejo drugače kot v »visoki« politiki: kdor ni
Peterle: Slovenija in EU
ravno drastično izgubil, je proslavljal »zmago«. Visokošolska zveza oziroma njene frakcije kot rezervoar za bodočo politično strukturo pa si bodo morale premisliti, kako nagovoriti študente za večje sodelovanje na politični sceni. Na vsak način pa bo odločujoč tudi odnos družbe in države do univerz in zavesti, da so in bodo ostale duhovna potenca naroda.	S. W.
»Slovenija je pri vstopanju v EU pod časovnim pritiskom, javno menje pa je zelo zapleteno«, tako je trenutni položaj v Sloveniji na novinarski konferenci, v Celovcu označil Lojze Peterle, predsednik evropskega odbora v slovenskem parlamentu. Kot je znano, bo treba do julija tega leta razčistiti vsa bist-
vena vprašanja v zvezi s pristopom k EU pred letom 2000, med drugim tudi slovensko ustavo, ki tujcem prepoveduje nakup nepremičnin. Lojze Peterle je ostro kritiziral slovensko vlado in koalicijske stranke, ki so v veliki zamudi. Izrazil je željo po političnem konsenzu, ki je v tem vprašanju bolj pomemben kot pa notranji strankarski prepiri in nesoglasja.
Predsednik EL Andrej Wa-kounig je dejal, da je pristop Slovenije k EU pomemben tudi za obojestranske odnose med Avstrijo in Slovenijo. Nadalje je zahteval pododbor pri deželnem zboru, ki naj bi se ukvarjal z manjšinskim zastopstvom v deželnem zboru. S strani Slovencev naj bi v pododboru sodelovali en izvoljen mandatar EL (Enotne liste) in zastopnika ZSO in NSKS.	M. Š.
PREBLISK
■ Franz Jägerstätter, ki je umrl zato, ker se ni hotel bojevati za Hitlerjevo Nemčijo, je rehabilitiran, torej 52 let po vojni tudi uradno ni več zločinec. Za povprečne človeške norme nepojmljiva zadeva: človek, ki ni hotel moriti, ki je heroj v najboljšem pomenu besede, je pred zakonom do pred nekaj dnevi veljal za »izdajalca domovine«.
14. junija bo na Ljubelju svečanost v spomin žrtvam nacizma, ki so umirali v nečloveških razmerah ob gradnji ljubeljskega predora. V tej zloglasni podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen je kot »zdravnik« deloval celovški doktor Ramsauer,
ki je bil po vojni obsojen zaradi uboja nemočnih internirancev. Sedel je dve leti, nakar so ga izpustili. Do visoke starosti je opravljal svoj poklic (kako je vendar te to s Hipokratovo prisego?) in tudi las se mu ni več skrivil zaradi zločinov. Pred zakonom je bil nedolten.
Tudi selske žrtve niso rehabilitirane z zakonom, četudi je to storil Kirschläger kot predsednik države, za kar mu gre priznanje.
Koliko junakov, žrtev ima uradno še vedno madež? In koliko zločincev je uradno poštenih državljanov? Sl/V
Zločinci in junaki
k & k center v Šentjanžu
EUGENE
IONESCO
»Plešasta pevka«
»Delirij v dvoje«
REŽIJA VITO TAUFER
v petek, 23. maja 1997, ob 20. uri
Kulturno življenje
V	Slovenjem Plajberku so od-
prli etnološko razstavo, v Borovljah je bila odprta razstava »Kultura - delavstvo - narodnost«, Mohorjeva je predstavila knjigo »Kärntens braune Elite« - vse to	na strani 4.
4. RAZRED Pred reformo?
V	četrtih razredih dvojezičnih
ljudskih ni možnosti dvojezičnega pouka, čeprav člen 7 ADP zagotavlja osnovno dvojezično izobrazbo. Ustavno sodišče mora razsoditi na osnovi pritožbe staršev, ki želijo tak pouk za svoje otroke. V diskusiji o četrtem razredu se mešata strah pred nacionalno eskalacijo in upravičena zahteva po možnosti izobraževanja. O tem piše dr. Vladimir Wakounig, asistent pedagogike na celovški univerzi:	na strani 3.
t
lyff/.4D.4 država 1WM Slovenija se je komaj rešila ene nadvlade, pa že hiti pod drugo. Ni ga državljana, ki bi te dni ne razmišljal in se pogovarjal o pogojih, ki jih preko t. i. španskega kompromisa Evropa zahteva, če bi v svojo bratsko druščino sprejela Slovenijo. In ni ga državljana - navadnega zemljana, ki bi ga sploh kdo od tistih, ki že nekaj let hodijo po Bruslju in prestolnicah držav ter ponujajo bratovščino male Slovenije EU in NATO skupnosti, vprašal, kaj si sploh želi in kje vidi usodo svojega naroda in države v bodočnosti. Menda ja ni tako, da je bil beg iz beograjske skupnosti samo zato, da bi šli v kako drugo, recimo »nebalkansko« in da se iztekajo minute prehodnega obdobja, ko je bila Slovenija povsem samostojna.
Slovenija bi se morala sama odločiti, ali želi v Evropsko unijo in NATO, ne pa da nekaj politikov vidi mlado slovensko državo že kot sestavni del tistega dela Evrope, ki predstavlja v tem delu sveta najrazvitejši, najbogatejši in najbolj demokratični Optimum. Prav imajo tisti, ki se bojijo, da je razvita in bogata Evropa Sloveniji malce odprla svoja vrata iz usmiljenja in Zgolj ker si želi temu malemu narodu odpreti oči, kaj in kako sploh s samostojno državo. Niti vlada niti politične stranke nočejo jasno in glasno povedati, zakaj v NATO in EU, kaj bo boljše in kaj slabše, če Slovenije tam ne bo, kaj drugače, če tam bo.
Preprosti ljudje vidijo razliko v novi mladi in samostojni
državi, ki se je šele pred kratkim odtrgala od beograjske nadvlade. Večina verjame, da se mnogim državam ne godi slabo, pa čeprav niso v teh zvezah. Ljudje beležijo pluse in minuse. Predvsem delavci in annada brezposelnih pravijo, da je bilo prej bolje zanje, saj so lahko živeli od svojega dela, si privoščili letni dopust, laže reševali stanovanjske probleme in za karitasove pakete še slišali niso. Novim podjetnikom in peščici srečnežev je lepše, mnogi so se »že kako znašli«.
V veliko družino silijo predvsem gospodarstveniki in podjetniki, torej predstavniki tistega dela organizma mlade države, ki je srce razvoja in napredka. Politiki, ki gledajo
nekoliko dlje kot do naslednjih volitev, se trudijo z argumenti »za« vstop v unijo pokazati, da »ne« vodi v balkanizacijo, če ne celo v albanizacijo celotnega vprašanja perspektive in razvoja Slovenije.
Zagotovo drži, da gre gledati celotno zadevo skozi oči širjenja EU in NATO na evropski vzhod, morda tudi skozi tista očala zgodovine, ki vidijo samo v tem stoletju imperialne hegemonije. Kar ni uspelo v vojni, uspeva na svobodnem tržišču in neizprosnem kapitalizmu najrazvitejših. In v tej igri med velikimi in razvitimi je danes Slovenija. Kakorkoli že se bodo veliki odločili, Slovenija bo mali predpražnik pri balkanskih vratih vstopa v Evropo.
Vsi Slovenci pod isto marelo?
KSŠŠ/ GRADEC
Študentje o štajerskih Slovencih
Ob obisku predsednika slovenskega državnega zbora Janeza Podobnika 5. maja na Dunaju pri avstrijskem zveznem predsedniku dr. Thomasu Klestilu je slednji izrekel podporo slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem.
Približno istočasno je štajerska deželna vlada ponovno preložila priznanje obstoja slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem. Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu z veseljem sprejema Klestilovo podporo slovenski manjšini na Koroškem, bojimo pa se, da v zvezi z nedavno preložitvijo priznanja štajerskih Slovencev to predstavlja le sprenevedanje, ki naj bi pripomoglo k popolnemu izginotju Slovencev na južnem Štajerskem.
7. člen avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 štajerskim Slovencem izrecno zagotavlja enake pravice kot koroškim Slovencem ter gradiščanskim Hrvatom. Zato smo v pismu od
štajerske deželne vlade letos že drugič zahtevali takojšnje priznanje slovenske manjšine na južnem Štajerskem. Uradno priznanje namreč predstavlja osnovo za obstoj vsake manjšine.
Nadalje smo na dr. Klestila naslovili zahtevo, da se zavzame za izpolnjevanje avstrijskih ustavnih določil, ter da svojo podporo izrazi tudi štajerskim Slovencem.
Eden od izgovorov za prelaganje priznanja je po mnenju štajerske ÖVP nasprotovanje koroških Slovencev. Zdi se, da so se na Štajerskem odločili, da s formulo »deli in vladaj« zasejejo seme spora med obe slovenski narodni skupnosti v Avstriji. Klubaši trdno zaupamo v koroške manjšinske strukture, ki ne bodo nasedle tovrstnemu nacionalizmu. Hkrati pa upamo, da bo tudi ta članek osnova za boljše sodelovanje in izmenjavo informacij med štajerskimi in koroškimi Slovenci.
42 LET DRŽAVNE POGODBE	, pogodba je še vedno os-
Ostati mora »magna Charta« manjšin Pravni dokument-
Noben drug zakon nima
15. maja je minilo 42 let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Ta dokument, s katerim je Avstrija dobila neodvisnost, potem ko so jo deset let zasedale aliirane sile, pa je za manjšine izrednega pomena, saj pomeni mednarodno obvezo države, da bo ščitila manjšini Slovencev in Hrvatov. Drugih štirih danes priznanih manjšin tedaj niso upoštevali.
Kiju temu je člen 7, ki zadeva pravice manjšin, ključnega pomena in izhodišče za uveljav-
ljanje pravic vseh manjšin v državi. Z razpadom Jugoslavije je nastal dodaten problem, da Avstrija noče priznati statusa sopodpisnice te pogodbe, čeprav je bila kot ena od republik tedaj prav tako sopodpisnica.
Govornica za manjšine pri Zelenih, državna poslanka Terezija Stoisič, je ob tej obletnici opozorila, da se položaj manjšin v teh desetletjih ni bistveno zboljšal in da obstaja nevarnost, da bodo nekatere manjšine v Avstriji popolnoma izginile. Državna
take teže kot člen 7, ki je na stopnji ustavnega prava. Tudi ratifikacija evropske manjšinske char-te (ki naj bi se zgodila čimprej!) ne bo na tem spremenila ničesar.
»Hrvatje in Slovenci imajo sicer osnovne pravice, z izpolnjevanjem teh pa Avstrija ni preveč natančna,« pravi Stoi-sičeva. Čehi, Slovaki, Madžari, Romi in Sinti ter Slovenci na Štajercem pa niti teh osnovnih pravic nimajo, zato bi moral člen 7 veljati za vse manjšine.
S. W.
POLJANA PRI PREVALJAH
Počastitev zadnje bitke
Na Poljani pri Prevaljah so borci in protifašisti v nedeljo proslavili zadnjo bitko v drugi svetovni vojni
NEDELJO, 18. maja, seje w pri spomeniku svobodi in miru na Poljani nad Prevaljami zbralo preko dva tisoč udeležencev iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva, da bi počastili spomin na konec druge svetovne vojne. Tam so med 13. in 15. majem 1945 leta potekali zadnji boji v Evropi. Številčno močne in dobro oborožene okupatorjeve enote so se z vso opremo in naropanim plenom umikale iz raznih smeri proti severu. Kljub podpisani predaji so hotele izsiliti preboj čez državno mejo in se v okolici Pliberka predati angleškim zavezniškim silam. Z njimi so se spopadli borci XIV. divizije
in 7. Vojvodinske brigade. Zbranim na srečanju sta pozdrave poslala predsednik države Milan Kučan in nekdanji partizanski general Lado Ambrožič-Novljan, dobrodošlico pa jim je izrekel župan občine Ravne-Prevalje Maks Več-ko. Osrednji govornik Bojan Škrk, ki je kot politkomisar Tomšičeve brigade prisostvoval pogajanjem na Poljani, je orisal tedanje dogodke in ocenil, da so letošnje slovesnosti, posvečene odporu, bolj množične, pa tudi država je bolj prisotna.
Foto: Samo Šavc
Peter Kuchar, predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora iz Celovca pa je med drugim izrazil zadovoljstvo nad pomlajevanjem članstva v njihovi organzaciji, saj se tudi mladi vse bolj zavedajo pomena odpora za položaj Slovencev v Avstriji.
Tudi letošnje srečanje na Poljani je bilo pomlajeno, tako med nastopajočimi kot med udeleženci. Vrnile so se tudi partizanske pesmi, katerim so udeleženci spontano pritegnili.
KOTMARA VAS
Denarja manjka na vseh koncih in krajih
Najvažnejši točki občinske seje v četrtek, 15. maja 1997 - prvič je predsedoval novoizvoljeni župan Thomas Goritschnig (ÖVP) - sta bila poročilo nadzornega odbora (zadnjič ga je prebral Horst Moser, FPÖ, zaradi volilnega izida zdaj član občinskega predstojništva) in obračun za leto 1996. Občini manjka denarja na vseh koncih in krajih. Kanalizacija ne bremeni le občine, ampak vse bolj tudi prizadete. Dodatna obremenitev pri kanalizaciji so čr-
palke, potrebne zaradi deloma neugodne lege krajev.
Občinski svet je sklenil tudi novi zazidalni načrt, ki bo v marsičem olajšal zidavo in predvsem razjasnil zadeve. Nadalje so bile na sporedu prenamembe (poenostavljeni postopek) in nekatere druge zemljiške zadeve.
Po obravnavi dnevnega reda je župan Goritschnig občinski svet obvestil o koroški deželni razstavi (del razstave je na Hum-perku, občina je že lani odobrila podporo 350.(XX1,- šilingov; po-
trebnih bo še ok. 1()0.(XX),- šilingov: Julija letos bo morda že prvi informacijski sestanek o kanalizaciji za preostali del Kot-mare vasi. Odpraviti bo tudi treba stavbene pomanjkljivosti pri otroškem vrtcu.
Za zaključek je župan prebral predloge. EL predlaga, naj občina zahteva od lastnika t. i. Burgstallerjeve jame (desno od ceste Kotmara vas - Čahorče), da bo vsaj zahodno in južno stran te nekdanje gramoznice ustrezno zavaroval.
E NEKAJ časa se govori, da
je za manjšinsko šolstvo na Koroškem pričakovati novo reformo. Gre namreč za četrto šolsko stopnjo, na kateri se po trenutni zakonski ureditvi nudi prijavljenim otrokom slovenščina samo kot predmet. Mnogi ne vedo, da dvojezični pouk za-obsega le prva tri leta ljudske šole, v četrtem letu pa se poučuje slovenščina kot predmet. Po zamisli tistih staršev, ki tej praksi nasprotujejo, pa naj bi bil dvojezični pouk na vseh stopnjah osnovne šole, torej od prvega do četrtega razreda. Šele taka ureditev bi pomenila enako obravnavanje slovenščine in nemščine v šolskem vsakdanjiku ter enakost obeh jezikov pred zakonom. Dokler pa je slovenščina v četrtem razredu samo obvezni predmet, je v primerjavi z nemščino v podrejenem položaju, ker ni več učni jezik in s tem zgubi funkcijo splošnosti za celoten pouk. Tudi dejstvo, da morajo po trenutni ureditvi prijavljeni otroci v četrtem razredu opraviti tedensko dve uri več pouka kot neprijavljeni, je dodatna obremenitev in je v nasprotju z načelom enakosti. Zaradi tega so se nekateri starši odločili za juridični postopek, da avstrijsko tistavno sodišče preveri, ali trenutna manjšinska šolska zakonodaja zapostavlja prijavljene otroke oz. ali je celo protiustavna.
Tako je torej izhodišče za možno reformo. Čeprav je zaenkrat še treba počakati na razsodbo ustavnega sodišča, ki bo po vsej verjetnosti imela zelo konkretne posledice za nadaljnjo strukturo manjšinskega šolstva, je po mojem smotrno že sedaj razpravljati o možnih prednostih in pomanjkljivostih nove reforme. Prav tako se mi zdi še posebej potrebno, da trenutno ureditev kritično presodimo, predvsem zato, ker se je tako imenovana populacija prijavljenih otrok v zadnjem desetletju bistveno spremenila. Tu mislim posebej na jezikovno znanje otrok v slovenščini, ki iz leta v leto drastično upada. Iz šolskopolitične perspektive bi bilo nespametno diskusijo okrog četrte šolske stopnje zavirati ali jo morda imeti celo za odveč. Tudi če bi trenutne iniciative prizadetih staršev za reformo ne bilo, bi že spričo velikih sprememb na družbenem in šolskem področju bilo potrebno premisliti, kako uskladiti manjšinsko šolstvo z zahtevami in potrebami, ki pridejo iz različnih strani.
Bojazen pred spremembami
Vsak šolski sistem je toliko zanimiv in učinkovit, kolikor se odpre spremenjenim družbenopolitičnim pogojem in vidi v njih v prvi vrsti nove izzive, na katere je treba najti primerne stvarne pedagoške odgovore.
BO 4. RAZRED VKUUČEN V DVOJEZIČNO ŠOLANJE?
Za kaj gre pri novi reformi?
Izkušnje kažejo, da še tako dobre pedagoške prakse iz preteklosti ni mogoče zamrzniti in je ohranjevati brez kritične razprave. Isto velja tudi za manjšinsko šolstvo. Morda še celo bolj, ker vemo, da je manjšinski šolski sistem prišel skoraj izključno takrat v javno razpravo in pod udar, kadar so bile iniciativne nemškonacionalne sile, katerim ni bilo do izboljšanja in do večjega družbenega ugleda dvojezične izobrazbe.
Povod za reformo pride tokrat s strani staršev, ki hočejo za svoje otroke kar se da dolgo, intenzivno in kvalitetno dvojezično izobrazbo. Ti starši vedo, da je dvojezičnost izobraževalna vrednota, ki dobiva za posameznika in za javnost vedno večje razsežnosti in večji pomen. Ker je to tako, je treba preveriti, ali trenutna ureditev manjšinskega šolstva tem zahtevam ustreza in ali v zadostni meri podpira razvoj dvojezičnosti in osebni napredek v dvojezični izobrazbi. Videti je, da
Avtor članka je dr. Vladimir Wakounig, asistent na celovški univerzi.
kakor ne smemo podcenjevati zavezništva in pripravljenosti, videti dvo in večjezičnost kot nenadomestljivo dobrino.
Sedanja ureditev ne zadostuje elementarni vzgoji
Vključitev četrte šolske stopnje v dvojezični pouk bi pomenila prav gotovo globoko zarezo v
ne in jezikovne izkušnje in pogoje, ki jih prinesejo učenci s seboj. Bistvo osnovne šole je, da s svojo integrativno funkcijo zagotovi vsem elementarno izobrazbo in prepreči vse, kar bi vodilo do ločevanja po predmetih ali po skupinskih značilnostih učencev (npr. jezikovna, kulutrna pripradnost). To pomeni, da ni pedagoških in tudi ne drugih stvarnih argumentov, da bi četrti razred v okviru manjšinskega šolstva odcepili od prvih treh razredov, v katerih je pouk dvojezičen. Po mnenju številnih pedagogov in juristov (npr. Hartmut von Hentig, Dieter Kolonovits) moremo o elementarnem pouku govoriti šele, če je materinščina učni jezik in se v njej poučujejo vsi predmeti. Člen 7 avstrijske državne pogodbe potemtakem ni izpolnjen, če je manjšinski jezik samo še učni predmet. Ali še bolj poudarjeno povedano: ker je dvojezični elementarni pouk ustavno zajamčen, je trenutna praksa na četrti šolski
Foto: SV (2)
ne, saj bi se starši sicer ne odločili za pravni postopek.
Zavedam se, da so mnogi med slovensko govorečimi zelo skeptični, kadar gre za reformiranje šolstva. Izkušnje iz preteklosti to skepso potrjujejo, saj je bila vsaka politično iniciira-na in izsiljena »reforma« v hudo škodo dvojezičnemu oz. manjšinskemu šolstvu. Mnogi imajo zategadelj osebno upravičen strah pred šolskimi spremembami, ki jih povezujejo z možnimi političnimi izgredi in napadi. Kljub temu mislim, daje vprašljivo vztrajati pri sedanjem položaju zaradi preteklih negativnih izkušenj in tako preprečiti pedagoško utemeljene spremembe. Negovotost in bojazen pred novo reformo bosta tem večji, čim manj bo strokovnega povezovanja med učitelji in znanstveniki in čim bolj bomo prepuščali diskusijo političnim oblastem. Mislim, da ni-
sedanjo prakso manjšinskega šolstva. Ni pa to zareza, ki bi bila nepremostljiva ali morda celo ogrožujoča, marveč je prelomnica, ki zahteva novo pojmovanje in tudi nov pristop do dvojezične izobrazbe. Razširitev dvojezičnega pouka na četrti razred je izziv, da ljudsko šolo v njenem polnem časovnem obsegu dojemamo kot dvojezično inštitucijo. Treba bo, da si na novo zamislimo, kaka bi lahko bila reformirano dvojezično izobraževanje v ljudski šoli in o kateri bi lahko rekli, da izpolnjuje minimalne pogoje elementarnega pouka.
Avstrijski zakon o organizaciji šolstva predvideva, da mora ljudska šola na prvih štirih šolskih stopnjah zagotoviti vsem učencem skupno elementarno vzgojo. Cilj elementarne vzgoje je integrirati vse učence v skupen učni proces in pri tem upoštevati vse socialne, kultur-
stopnji s slovenščino kot predmetom protiustavna.
Preostanki utrakvistične šole
Zavedati se moramo, da bi uresničitev dvojezičnosti kot učnega principa tudi v četrtem razredu pomenila, da končno prelomimo s preostanki utrakvistične šole, ki je slovenščino vedno podrejala nemščini. Sedanja ureditev, ki slovenščino omejuje na rang in funkcijo predmeta, je v resnici samo nadaljevanje te jezikovne neenakosti, ki ima v javni zavesti bolj negativen pomen, kot si predstavljamo. Slovenščina v četrtem razredu ni več polnovreden učni jezik, ki bi imel tudi važnost za nadaljnje šolsko usmerjanje, izrazoslovje in kompetenco v drugih predmetih. To potrjujejo tudi pogovori z nemško govorečimi starši, ki imajo svoje otroke prijavljene k
dvojezičnemu pouku. Za te starše je slovenščina kot jezikovni predmet nekaj, kar je dostopno in koristno samo za slovensko govoreče in za njihovo nadaljnje šolanje. Za svoje otroke si izberejo možnost odjave, ker vidijo v ločeni slovenščini kar naenkrat dodatno obremenitev. Jezikovna segregacija na četrti stopnji je tih namig in rahlo vzpodbujanje na to, da se v nemščini vidi večji družbeni in individualni pomen. Dvojezičnost zdrsne naenkrat v nepomembnost oz. okrnjeno pomembnost samo za »koroške Slovence«.
Prepričan sem, da trenutna praksa v veliki meri zelo usmerja ta različen pomen obeh jezikov in s tem tudi ravnanje staršev. Sedanja ureditev je pravzaprav ustvarjanje dveh dejanskosti, ki si v svoji posle-dičnosti nasprotujeta: na eni strani se ustvarja in pospešuje od prve do tretje šolske stopnje dvojezičnost, na drugi strani pa se na četrti stopnji ruši ta začeta dvojezičnost in se ponuja jezikovno ločevanje. Na eni strani smo vedno zelo veseli, da prijave k dvojezičnemu pouku iz leta v leto naraščajo in tako tudi dvignjejo sloves dvojezičnega šolstva, na drugi strani pa je za marsikaterega učitelja razbremenitev, če se v četrtem razredu odjavijo tisti, katerim se v treh letih ni dalo posredovati dovolj jezikovne znanja v slovenščini. Ta praksa je odločilna za to, da pride do protislovnih gledanj na dvojezično šolstvo. Lahko trdim, da neenakosti med nemščino in slovenščino v šolski praksi tako dolgo ne bo mogoče postopoma odpraviti, dokler ne bo odpravljeno jezikovno ločevanje v četrtem razredu in s tem tudi tiho poudarjanje nemščine, ki dobi rang učnega jezika.
Bojazen je slab svetovalec
Zavedam se, da bo po vsej verjetnosti nova reforma zahtevala veliko drugačnega razmišljanja in gledanja na dvojezično oz. manjšinsko šolstvo. Predvsem bo treba opustiti mnogo samoumevnosti, ki je skozi desetletja dobila pravo tradicijo, da ne rečem svojo neoporečno nor-maliteto. Eden največjih argumentov za novo reformo je dejstvo, da sta dvo in večjezičnost taki družbeno pomembni vrednoti, da se bodo nacionalistične kampanje proti razširitvi dvojezičnega pouka same demaskira-le in diskvalificirale. Dvojezično šolstvo in dvojezično izobraževanje imata ravno med razsvetljenim in odprtim koroškim prebivalstvom toliko zaslombe in zanimanja, da se brez bojazni lahko lotimo kritične razprave, kakšna naj bo še bolj zanimiva dvojezična ljudska šola. Če bomo samo z bojaznijo in skepso gledali na možne spremembe, bomo avtomatično zašli v defenzivo, ki nas bo prej hromila kot vzpodbujala.
Dr. Vladimir Wakounig
^PREDVAJANJEM filma in ^ scenskim prikazom ovčjereje iz projekta »Dokumentacija stare ljudske kulture« in tehtni besedi o pomenu narečjeslovja seje v petek, 16. maja, pri Cin-gelcu na Trati zaključil letošnji 5. Kulturni teden koroških Slovencev. Duša projekta dr. Herta Maurer-Lausegger ni poskrbela le za primerno biološko kuliso z domačo jezersko ovco, ampak je na oder postavila tudi nekaj Plajberžank, ki so prikazale, kako so domačini pred davnimi dnevi v svojčas zatišni dolini živeli z ovco in od nje.
Dekan tržaške univerze dr. Krebatin in dekan fakultete za kulturalizacijo na celovški univerzi Böckelmann pa sta spregovorila o pomenu in potrebi ohranitve starih narečij in domačega jezika, v tem primeru slovenskega narečja pod Vrtačo. Za glasbeni okvir so poskrbeli plajberški moški pod taktirko Mirka Lausseggerja ter Roman Verdel in Bruno Petrischek.
V soboto dopoldne pa je bilo pri Ožekaiju v Plajberku predstav-
ZAKUUČEK KULTURNEGA TEDNA
Ovčjereja, dialektologija in staro orodje
ljeno staro domače kmečko orod- pa je poskrbel, da ob vseh lepih folklore, zapela so je ter veščina postavljanja starih besedah o pomenu dialektologije plajberška dekleta, plotov, med gosti je bil tudi in skrbi za avtohtone jezike do- Hanzi Ogris pa je s deželni kulturni referent Michael mača slovenska govorica ni svojim sinom zago-Ausserwinkler, Peter Waldhauser zdrknila na raven muzealnosti in del.
DESNO Prikaz preje s kolovratom
LEVO Lene Čertov, p.d. Najek in Ožekarjev Folti
Lausegger pri starosvetnem plotu ... Foto: sv
POMEMBNA DOKUMENTACIJA
Razvoj Borovelj od 1.1848 do danes
Direktor ZSI dr. Malle je razkazal razstavo tudi predsedniku Kučanu Foto sv
■J AZISKATI in predstaviti širšemu občinstvu Borovlje kot pomembno industrijsko, kulturno ter narodnopolitično in upravno središče Roža je namen razstave, ki sta jo SPD »Borovlje« in Slovenska prosvetna zveza lokalizirala v prostorih stare Posojilnice v Postgasse, znanstveno obdelal in pripravil pa ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Malle. Razstava, ki je tudi v ponudbi Rož-Card (Rosental-Card), je sicer na ogled že od začetka deželne razstave naprej, odprta pa je bila prejšnji četrtek. Avtor dr. Malle je razstavo postavil v tematsko polje »Kultura - delavstvo - narodnost (Borovlje od 1848 do danes)« in na podlagi upravnega, bančnega, društvenega in medijskega arhivskega materiala ponazoril na eni strani vzpon in propad železarske industrije in puškarstva v Borovljah, dvig Borovelj od male puškarske naselbine do pomembnega šolskega, upravnega in go-spodarkega centra ter na drugi strani, kar je zanimivo iz narodnopolitičnega vidika, narodnopolitično diferenciacijo prebi-
valstva ali dvoboj med slovenskim in nemškim življem v Borovljah, ki pa na nobeni strani ni bil »enoten«, ampak prežet od številnih in pomembnih ideoloških smeri in stališč. Izstopa pa dejstvo, ki bi ga nekateri sicer najraje zamolčali, da je slovenščina bila in je pomemben, neodtujljiv in tvoren sestavni del boroveljske stvarnosti.
Razstavo je odprla deželna svetnica Elisabeth Sicklova, dr. Malle pe je imel uvodni referat. Razstavo v stari Posojilnici“, ki je odprta vsak dan med 9. in 18. uro do konca deželne razstave o lovu, si je z velikim zanimanjem ogledal tudi slovenski predsednik Milan Kučan, kot vidite na sliki.
S. W.
BOROVLJE
Pomembna razstava v Posojilnici-Bank
A JE odprtje likovne raz-mJ stave, vsem znanim kaka-nijskim klišejem navkljub, lahko velik uspeh in družaben dogodek, je pokazala vernisaža v torek, 13. maja, v boroveljski Posojilnici Bank. Trije koro-škoslovenski slikarji, ki sodijo med samo umetniško smetano srednjeevropskega prostora, in sicer Zorka Loiskandl-Weiss, Gustav Januš in Rudi Benetik, so v primernem ambientu denarnega zavoda razobesili svoja dela, da bojo na ogled vse do konca deželne razstave o lovu. Namestnik deželnega glavarja in kulturni referent Michael Ausserwinkler je v svojem nagovoru pred odprtjem razstave naglasil napetost med umetnostjo in delovnim postorom, napetost, ki kot fascinanten in ustvarjalen izziv lahko veliko prispeva k humanizaciji človekovega delovnega in bivanjske-
ga počutja. Kot zelo posrečeno pa je kulturni referent ocenil prav dejstvo, daje likovna razstava zaobjela tudi kletne prostore banke, kjer ponavadi dominirajo trezorji in sefi. Tudi po tej poti simbioza med duhov-no-umetniškim in materialnim bogastvom.
Umetnike in navzočo občinstvo sta pozdravila sodelavec biroja za slovensko narodnost pri deželni vladi Vladimir Smrtnik, razstava je bila namreč del 5. Kulturnega tedna koroških Slovencev, ter poslovodja Posojilnice-Bank Borovlje Franc Kelih. Ta je omenil Rož-Card, ki jo Posojilnica Bank sponzira prav zato, da tako pomaga krepiti domače gospodarstvo. Rož-Card se po besedah poslovodje zelo dobro prodaja.
Primeren pevsko-literarni okvir razstavi pa sta prispevala dekliški kvartet Borovlje (vodi ga Edi Oraže) in Gustav Januš, ki je prebral nekaj svojih pesmi. Da njegov stric še zdaj išče dvojezične table po Rožu, pa ni krivda slabih očal, ampak koroška stvarnost ...
A NEKATERE je to odvečna no in nepotrebno drezanje v politične osirje, za druge huda provokacija, spet za druge pa prepotrebna dokumentacija in prispevek k osvetljevanju novejše koroške zgodovine ter pripomoček za dojemanje povojnega razvoja dežele Koroške in njenega odnosa na primer do slovenskega vprašanja. Govor oz. beseda je o dokumentaciji o koroški nacistični eliti, ki jo je pod naslovom »Kärntens braune Elite« pri Mohorjevi založbi izdal zgodovinar in pedagog iz Spittala ob Dravi Alfred Elste.
V abecednem zaporedju se zvrščajo življenjepisi dvajsetih pomembnih koroških nacistov, od Ervvina Aichingerja preko
POTREBNA DOKUMENTACIJA
»Kärntens braune Elite«
Karla Fritza, Klausnerja, Kut-schere, Lercha, Maier-Kaibit-scha, Rainerja in Steinacherja do Globočnika, in tako odstirajo kopreno z ene najbolj temnih in brezdvomno najbolj zločinskih zgodovinskih dob, skozi katere je v svoji zgodovini morala Koroška. Ena od glavnih izpovedi knjige je, da je uradna Koroška to zgodovinsko obdobje sprejela kot del svoje kontinuitete, kot nekaj, na kar je lahko ponosna, ne, na kar je treba biti ponosen in kar je zato treba braniti pred vsakršnjim razkrinkavanjem, pred raziskavami in kritičnimi pogledi. Kaj-
ti v tem hipu bi se sesula tudi ugled in čast, ki ga ta doba in njeni predstavniki še zmeraj uživajo na Koroškem in v političnih krogih dežele.
Da ta ocena drži, med drugim potrjujejo pisma bralcev o tej knjigi v nemškem časopisju dežele, kjer se, podobno kot za razstavo o zločinih wehr-machta, skuša za vsako ceno utrditi vtis, da so to zgolj klevete brez kakršnekoli dokumentacijske osnove in vrednosti. No, avtor Elste je z originalnimi dokumenti dokazal, da ničesar ni izvil iz trte, ampak se je držal resnice - beri dokumentov -, in
da so v argumentacijski in dokumentacijski stiski prav tisti, ki mu to očitajo.
Pa tudi revanšistična zahteva, da je sedaj za rešitev časti dežele potrebna dokumentacija o koroški, partizanski eliti in podobno, samo potrjuje, kako potrebna je ta dokumentacija o koroški rjavi eliti..
Knjigo lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah ali pa jo naročite pri Mohorjevi.
PS: V doglednem času pa bo pri založbi Drava izšla dokumentacija Siegfreda Pucherja o koroškem esosovskem krvniku Odilu Globočniku, ki gaje že v pričujoči dokumentaciji »Koroška rjava elita« na kratko predstavil.
U OGOMIR VERAS, sloven-D ski dramski igralec, se je z deželnorazstavno evforičnimi boroveljskimi Slovenci lotil Finžgarjevega Divjega lovca, klasične slovenske ljudske igre. Seveda si ga na boroveljskem odru pri Cingelcu ni mogel privoščiti v izvirniku, ker je le-ta premajhen, zato je ubral svojo verzijo, bolje adaptacijo. Ustvaril je pojočo ljudsko slikanico. Kakopak, ko pa Slovenci tako lepo pojemo. (To ni ironija!). Za osnovo je vzel Finžgarjev dramski skelet, kaj več pa ne. Ne spomnim se namreč, da bi avtor v originalu tako zavzeto hvalil boroveljsko puško. Aktualizacija pač! Kdo drug, Slovenci smo za to premalo pomembni ali podjetni, bi iz tega od boroveljskih puškarjev iztržil lepe denarce, s katerimi bi pokril stroške pradstave. Mi pa se kot običajno nekomu ponujamo zastonj. (To pa je ironija!)
Začetek predstave je bil obetaven. Kar nekaj nakazane opolzkosti je bilo v njej. Zvedeli pa smo tudi, da je boroveljska puška tako precizna, da zadene celo bolho ali muho. Bilo je petja, koreografsko dobro narejenega, postavljeni smo bili v nostalgijo kmečkega življenja.
»Divji lovec« kot ideja pa nekako ni vžgal. Zelo resna tema vaške socialne podobe je vseskozi zvenela kot komedija. Lov fantov za k.u k. vojaščino,
VERASOVA PREMIERA V BOROVLJAH
»Divji lovec« in boroveljska puška
Dinamiko igre je razvijal v glavnem vaški posebnež Tonček (Hanzi Schaschl - na levi srednji)	Foto:sv
privilegiranost bogatih, prodaja neveste za imetje, pokvarjenost župana; vsi ti elementi so se le s težavo prerinjali skozi zamegljeno dramaturgijo. Saj bi bilo vse v redu, če to ne bi bil Finžgarjev »Divji lovec«. Iz glasbene slikanice se. predstava spremeni v zelo resno tematiko, prave ločnice pa ni! Svojstvena predstava, recimo!
Konec je spet kot začetek. Spet puška, spet kmečki rituali, spet lepa slovenska pesem. Vmesni prizori so nekateri zelo posrečeni: nastop kovača na primer, nekateri pretirani, zaobljuba županove hčere Majde mamki božji, ki izstopa kot osrednji moralični problem, čeprav je ta povsem nekje drugje, v kapitalu namreč. Toda tega ob
deželni razstavi ne bi napihovali, naj ljudem ostane skrit.
Ne kritiziram predstave, kljub temu pa ob vsem spoštovanju režiserjeve ustvarjalnosti menim, da bi se dalo iz nje tudi v tej preformaciji narediti več.
Igra je bila v poprečju zelo dobra. Odlično je vaškega posebneža Tončka odigral Hanzi Schaschl, Marjan Oraže je bil v
vlogi divjega lovca Janeza preveč mumijast (skoraj brez obrazne mimike), Melhijor Verdel (kovač) in (njegova žena) Lidija Oraže sta bila imenitna, Gašperja je kot negativno figuro dobro zadel Daniel Kelich, prav tako Franc Wakounig kupca Ježa. Osrednjo vlogo Majde je nekoliko preveč porcelanasto igrala Beatrix Verdel, njen oče župan pa je bil v igri Walterja Juvana v tej režiserjevi koncepciji izvrsten. Irmi Müller je bila prava gostilničarka in še boljša po-trebnica.
V celotni predstavi ne gre prezreti pevcev igralcev in re-klamarjev. Silvija Male, Andreja Müller in Andrej Kelich so jih odigrali imenitno. Le škoda, da niso imeli večjih vlog.
Pri siceršnjih zadolžitvah ob predstavi je potekalo vse kot namazano. Rekviziti Hermanna Malleja so bili odlični, glasba po izboru režiserja je bila predstavi primerna, kostumi pravšnji, gorski travnik na sceni Ide Stöcklove izraz naivnega slikarstva, Marjan Verdel pa je suvereno opravljal s tehniko.
Predstave bodo občasno tekle vse do 14. septembra, prihodnja pa bo 15. 6. ob 18. uri, seveda spet pri Cingelcu. Jože Rovšek
ŠKOCJANSKA PREMIERA MLADIH
Ustvarjalnost »se skriva za velikim trebuhom«
E ŽE naslov pravljične igre ^•mladinske gledališke skupine v Škocjanu začenja z vprašanjem, je prav, da že v naslovu tega poročila odgovorim nanj. Da, ustvarjalnost, tista otroška in mladeniška, spodbujena s spretno motivacijo režiserja in mentoric. Mladim so zrasla krila in v svoji motivirani domišljijski izraznosti so dali od sebe več kot pa bi zmogli ob doslednem vodenju, ob natančno odmerjenih korakih, ob predpisanih gibih in izrazih.
Režiser, tokrat bolj v vlogi mentorja spodbujevalca, Peter Militarov je mladim dovolil, da so se igrali gledališče. Temu je bila podrejena tudi scena, ki so jo poslikali v glavnem sami, temu primerni so bili kostumi, izpod katerih je bilo videti jeans in pa športne čevlje izpod kraljičine obleke. Tako se pač igrajo otroci. Velik kraljev trebuh je bila blazina, preko nje pa si je nategnil spalno srajco in kraljevi plašč, kaj dosti bolj perfektni niso bili ne prva ne druga kraljeva hčerka ne simpatični trojčki. Le dvorna muzikanta sta bila dovršena kot se spodobi. Tudi trije fantini pobalini so bili otroškim zunajpravljičnim vlogam primerni z walkmanom in drugo moderno ropotijo.
In zakaj gre? Kralj in kraljica se prebujata. Kaj dosti življenja ni v njiju. Dvorna muzikanta, tudi vsa zaspana, jima igrata budnico. Kraljica mu očita, kako grobo jo budi, in mu pokaže bolj nežno obliko. Kralj je lačen, naroči res obilen zajtrk. Umiva se nerad, le prst pomoči v vodo in že ga vsega
Otroci se igrajo kraljevsko družino
Največji zaklad je seveda knjiga
Foto: SV (2)
strese. Kraljevskim otrokom je neznansko dolgčas, saj se življenje na dvoru vsak dan vrti okrog nekakega zaklada, katerega da kralj prinesti pred svoje obličje in ga spet odnesti. Ko pridejo trije »civilni« pobalini, se vsi otroci skupaj odločijo, da odprejo skrinjico in si ogledajo zaklad. Toda v jej je samo knjiga, in to preroška. Prebirajo jo in se čudijo napovedim raznih dogodkov. Prizor konča sluga s to veliko knjigo v roki.
In dramaturgija? Velikih zapletov kot pri Shakespearu seveda ni. Za otroški teater pa je dovolj razvidna. Otroci se pač igrajo gledališče, in basta! Vika Gro-bovšek, avtorica teksta, učiteljica štirinajst in petnajstletnikov, že pozna njihovo doživljanje.
Vrnitev iz pravljičnega v realen svet povzročijo matere, ki svoje otroke ob večeru pokličejo domov. Večerja, umivanje pa spat! Pa morda še torba
za jutrišnji (kruti) šolski dan.
In kdo so bili škocjanski junaki? Kralja je igral Štefan Starc, kraljico pa Barbara Go-mernik (čestitke za jezik!), sluga Cvaki je bil vedno dobro razpoloženi Francej Preinig, smejoča prva hčerka je bila Milena Hartman, druga pa Alina Zeichen. Simpatične trojčke so se šli Kristjana Zeichen, Katja Mlinar in Vera Hartman, pobaline pa Daniel Riegelnik, Andrej Fera in Florijan Kordesch.
Trije mestni nevrotiki skrbijo za napet komedijantski večer. Yvan, poklicni neuspešnež, Mark, inženir, in Serge, dermatolog, (slika) se že dolgo poznajo. Nekega večera se po dolgem spet srečajo, da bi sku-
Rutarjeva dva, Simon in Gregor, sta bila zaspana, a odlična muzikanta.
Glasbo je zložil Lado Jakša, likovno si je vso zadevo zamislil Režiser Peter, uresničiti predstavo pa so mu pomagali še Kristijan Sadnikar, Inge Hro-wath in seveda obe mentorici Helka Mlinar in Anica Rutar.
In kaj se torej skriva za velikim trebuhom? Vsi sodelujoči in njihova nadebudna ustvarjalnost.	Jože Rovšek
paj preživeli lep večer, vendar pride drugače...
Komedija, uspešnica francoske avtorice Yasmine Reza, bo na sporedu še od 3. do 7. junija v kletnem gledališču v Beljaku, pričetek vsakič ob 20. uri. M. Š.
ŠTUDIJSKO GLEDALIŠČE BELJAK
Uprizoritev »UMETNOSTI«
PRIREDITVE
PETEK, 23. 5.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	»Plešasta pevka, delirij v dvoje« (Eugen Ionesco).
Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost
20.30	Komedija »Lažnivka«. Nastopa »Oder 73«; režija: Anita Hudi
SOBOTA, 24. S.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
14.30	Umetniško-zgodovinski seminar: Alemania Sacra.
Predavatelj: dr. Johann Sturm; seminar traja do 18.30 ure
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete .
14.30	Slikanje akvarelov. Voditelj: Dl Andrej Dolinar; traja do nedelje, 25. maja, do 18.30 ure
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub »Obir«
16.00	Kegljanje na naravnem kegljišču. Najboljši bodo nagrajeni!
LIBUČE, galerija Falke
17.30	Odprtje razstave štirinajstih slikarjev
ROŽEK - SEMISLAVČE, galerija Šikoronja
18.00	Franco Vecchiet- razstava njegovih del. Glasbena spremljava Kristijan Filipič (kitara) in Gregor Krištof (prečna flavta)
SELE, v farnem domu - Pevsko društvo Sele, KKZ
19.30	Koncert v spomin Ivanu Matku; ob 20.00 koncert Slovenske filharmonije
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete
20.00	Koncert okteta »Deseti brat« iz Ljubljane
BILČOVS, v ljudski šoli - SPD »Bilka«
20.20 Izbor slovenskih narodnih pesmi; priredila Bernardka Gašperčič
NEDELJA, 25. 5.
BOROVLJE, v farni cerkvi
9.30	Maša s PD Sele in Komornim zborom Borovlje ter člani Slovenske filharmonije
ŠENTPRIMOŽ - Katoliška mladina
10.00	Mladinski dan 1997 - mladi, živahni, prisrčni iščemo ...
ČEPIČE, pri gostišču Juenna - SPD »Edinost« (Šteben)
14.00	Tekma koscev; sod. MoPZ »Franc Leder-Lesičjak« in domači ansambel.
ŽITARA VAS, v KUMST - SPD »Trta«
20.00	»Poročil se bom s svojo ženo«, gostuje SPD »Valentin Polanšek«
PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost
20.30	Komedija »Lažnivka«. Nastopa »Oder 73«; režija: Anita Hudi
SREDA, 28. 5.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
19.30	»Kam bomo šli po spomine«. Predstavitev filma o kulturnem delu pri Cingelcu, nato koncert ženskega kvarteta in Komornega zbora »Borovlje«
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja
20.00	Komedija »Poročil se bom s svojo ženo«. Gostuje igralska skupina SPD »Valentin Polanšek« iz Obirskega
ČETRTEK, 29. 5.
ŽITARA VAS, pri Rutarju - SPD »Trta«
11.00	Kolesarski izlet; zbirališče pri Rutarju; Proga Dobrla vas-Šmarkež - ob Dravi v Galicijo
RADIŠE, pri Culehnerjevi kapelici - SPD Radiše
19.00	Koncert Marijinih pesmi. Nastopajo: Dekliški kvartet Borovlje, Radiški kvartet in Radiški fantje
PETEK, 30. 5.
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU - VŠGP
20.00	Sklepna prireditev Višje šole za gospodarske poklice
CELOVEC, pri Joklnu - KSŠŠ Celovec
20.00	Indijanska glasba s skupino PACHAKUTI
SOBOTA, 31. 5.
ŠKOFIČE, nad Posojilnico-Bank-SPD »Edinost« in SPZ
20.00	Koncert s pevko Stanko Macur, spremlja Janko Avsenak:
»Kaj je storil z mano maj?«
PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost
20.30	Komedija »Lažnivka«. Nastopa »Oder 73«; režija: Anita Hudi
NEDELJA, 1. 6.
PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost
20.30	Komedija »Lažnivka«. Nastopa »Oder 73«; režija: Anita Hudi
PETEK, 6. 6.
BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje
16.00	Kmečki trg; prodaja kmečkih pridelkov
SOBOTA, 7. 6.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati, v kulturnem domu
19.00	Jazz Session s Harryjem Stojko
PETEK, 13. 6.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Koncert »Vom Schtetl in die Ungewißheit«.
Igrajo: 10 Saiten 1 Bogen
SOBOTA, 14. 6.
LJUBELJ - Društvo »Mauthausen Aktiv Kärnten«
9.30	Mednarodna spominska svečanost in polaganje venca pri nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj - sever
O	
_J	11
H	lil uzej protifašistič-
tr»	11 jL nega odpora pri
LU	Peršmanu v Podpeci
>	obvešča, da je od 1. maja
00	dalje spet redno odprt.
o	Priporoča se za obisk!
CARITAS
Zbiranje rabljenih oblačil v soboto, 24. maja 1997!
KPD ŠMIHEL
vabi na koncert v farno dvorano v soboto, 31. maja, ob 20.30
•	IVAN ARNŠEK.
bariton
•	ANDREW WILLIAM
BROWN, kontrabas
Glasbena šola na Koroškem
Vpisovanje novih učencev za pouk klavirja, orgel, pihal (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobil (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitare, violine, violončela, klavirske in diatonične harmonike, citer, tolkal, izobrazbe glasu (tudi za starejše učence), zborovodske šole, baleta (od 4. do 10. leta)
Ponedeljek, 26. maja 1997
Celovec, od 11.30 do 12.15 v Mohorjevi ljudski šoli
Zilja, od 14.00 do 14.45 v ljudski šoli Straja vas
Škofiče, od 15.00 do 15.30 v društveni sobi nad Posojilnico
Šentjakob, od 16.15 do 16.45 v društveni sobi nad Posojilnico
Borovlje, od 16.00 do 16.30 pri Bundru
Sele, od 17.00 do 17.30 v farnem domu
Bilčovs, od 17.30 do 18.00 v društveni sobi nad Posojilnico
Sveče, od 18.30 do 19.00 pri Goršetu (za Sveče in Šentjanž)
Torek, 27. maja 1997
Pliberk, od 13.00 do 13.30 v Posojilnici (tudi za Vogrče in Žvabek)
Šmihel, od 13.45 do 14.15 v ljudski šoli
Globasnica, od 14.45 do 15.15 v ljudski šoli
Dobrla vas, od 15.45 do 16.15 v kulturnem domu
Šentprimož, od 16.45 do 17.15 v kulturnem domu
Žitara vas, od 17.45 do 18.15 v ljudski šoli
CLUB TRE POPOLI in PUAK
prirejata izlet v
Stično
z ogledom cistercijanske opatije.
ČAS: v nedeljo, 8. junija '97; odhod iz Celovca ob 7.30, vrnitev okoli 20.00. STROŠKI: za vožnjo 200 šil. ■ Prijave sprejema: PUAK, 10. Oktober Str. 25/111, tel 0463/54079-22 (Milka Hudobnik)
GALERIJA ROŽEK ŠIKORONJA
vabi na odprtje razstave
Franco
Vecchiet
»Čarobna
•v V J
piščal«
v soboto,
24. maja 1997, ob 18. uri
■
Ob odprtju bosta zaigrala mlada talenta Kristijan Filipič (kitara) in Gregor Krištof (prečna flavta).
■
Posredovanje umetnosti in vodstvo po razstavi 20. junija ob 19. uri.
■
Razstava je odprta od srede do nedelje med 15. in 19. uro.
Marija Hudobnik iz Nonče vasi - rojstni dan; Friderik Nachbar iz Vogrč - rojstni dan; Marija Jenič z Letine - rojstni dan; Fric Kumer z Blata - 60. rojstni dan; Hilda Mischelin iz Šentjakoba - rojstni dan; Olga Čik iz Libuč -21. rojstni dan; Ivan Smukovič iz Loč - 60. rojstni dan; Tonej Blažej iz Podlibič - rojstni dan; Mici in Pepi Pegrin s Kota v Selah -30. poročni dan; Mici Hribernik s Šajde - rojstni dan; Nan-
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 22. 5.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 23. 5.
18.10 Kulturna obzorja.
SOBOTA, 24. 5.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca.
NEDEUA, 25. 5.
6.08 Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel mag. M. Isop.
18.00 6x6.
PONEDELJEK, 26. 5.
18.10 Kratek stik
TOREK, 27. 5.
18.10 Otroška oddaja.
SREDA, 28. 5.
18.10 Glasbena mavrica. 21.04 Večerna oddaja
PRAZNUJEJO
ti Lubas in Nani Kelih iz Sel
-	rojstni dan; Nanti Brežjak iz Žitare vasi - rojstni dan; Milan Hobel iz Šentprimoža - rojstni dan; Anton Goltnik z Žamanj
-	rojstni dan; Zofija Rutar iz Lovank - rojstni dan; Gizela Haudej iz Prible vasi - rojstni dan; Angela Komar iz Kazaz
-	rojstni dan; Erika Mlinar -58. rojstni dan; Marjan Gabriel z Leš - 25. rojstni dan;
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 25. 5.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 26. 5.
1.45 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Memorandum narodnih skupnosti avstrijski vladi -skupna delovna skupina končala delo
I Zdrav, čil in poln načrtov: Mirko »Fric« Kumer je mlad 60 let
I Okvirni spored deželne razstave: slovenski delež je znaten
I Nima vsak zgodovinskih izkopanin pred svojim pragom: znamenitosti ob vznožju Gračarce I... le z volovsko vprego do bogate žetve I Nogomet: Voitsberg -Slovenski atletski klub
Johan Koren iz Podgorij pri Globasnici - rojstni dan in god; Hanca in Tonček Ur-schitz iz Loč ob Baškem jezeru - rojstni dan; Angelika Zeichen in Katarina Smole, članici Mladinske skupine v Ledincah, - rojstni dan; Marko Čapelnik iz Libuč - 69. rojstni dan; Izidor Oraže z Obirskega - rojstni dan; Marija Pippan iz Celovca - rojstni dan; Slavi Karničar z Obirskega - rojstni dan.
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjeno*! lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNA tE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32)...............Sport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)...politika, manjiinska družba
Poslovodstvo...............Mirko Messner (-50)
TajniStvo..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve.............Andrea Mettchina (-22)
IZDAJATEU IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
MM ESEC maj je že od nek-1WJL daj znan kot mesec ljubezni in mesec, v katerem se moški in ženske najrajši in največkrat znajdejo pred oltarjem ali/in pred civilnim uradom, da bi si obljubili večno ljubezen in zvestobo.
Sicer se mesec že bliža koncu, vendar pa vas bom ob tem še enkrat vprašala, zakaj prav ta mesec tako zelo ljubite? Zaradi številnih praznikov? Saj je v maju kar nekaj delovnih dni manj kot v drugih mesecih! Ali pa zaradi razcvetele narave, zaradi novega življenja, ki je pravkar šele vzklilo, zdaj pa je že spet v polni rasti?
Ne vem, kaj nam je prav v tem mesecu tako všeč. Sonce je postalo spet tako toplo, da nas ogreje prav do kosti; pogumni se prvič po dolgi zimi spet upajo skočiti v kakšno jezero; nekateri pa se enostavno že veselijo na bližajoče se počitnice in na čas dopustov. S počitnicami otrok nam ženskam največkrat
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Piše dr. Štefka 1/avti
odpade tudi del vsakodnevnega stresa.
Vendar še enkrat k mesecu ljubezni in zaljubljenih parčkov. Pred nekaj dnevi sem brala v neki reviji, da se je pri ritualih parjenja v teku zadnjih let marsikaj spremenilo.
Medtem ko je nekdaj poglavitni del pri tem prevzel moški
Rituali
parjenja
in začel neke vrste »ples« okrog ženske, da bi jo privabil, so se v zadnjih letih opogumile tudi ženske in zdaj s svojimi čari privabljajo kar najbolj atraktivnega moškega. S tem pa so izgubile del svoje udobnosti: medtem ko so se prej na plaži lahko posvetile kaki (erotični?) knjigi in samo čakale, da bi prirajal kak kraljevič in jih popeljal v čarobni svet, si morajo zdaj beliti glave, kako
bi »ga« prepričale o svojih kvalitetah. Velikokrat se tudi Zgodi, da se morajo aktivne ženske, ki napravijo prvi korak, zadovoljiti z (enkratnim) tako imenovanim one-night-standom, kajti kateri moški v resnici res želi aktivno žensko, ali pa tako, ki mu gre (pre)hitro na roke?!
Prepričana sem, da so moški na dnu svojega srca in biti še vedno ostali lovci, ki se želijo izkazati v neke vrste boju (ali pa ritualu parjenja)...
Zdi se mi, da tistega, kar jim prehitro pade v roke, ne znajo ceniti. Prav zato pa vas bom, drage bralke, vsem »trendom časa« navkljub spodbudila k pasivnosti ali pa vsaj k skriti aktivnosti, ki jo lahko izživljate pri flirtanju: Očarajte ga torej 5 svojimi pogledi in mu z njimi obljubite vse, potem pa naj vas lovi in išče, trudi naj se, da vas privabi in zbudi vašo naklonjenost. Saj so prav to igre, ki jih ljubimo. Posebno še v mesecu maju.
SREČANJE ŠTUDENTOV NA DUNAJU
»Če študent na rajžo gre
^ poznati slovenske študentke
ČRNA NA KOROŠKEM / DONATORSTVO
Pozornost do drugačnih
^JRED nedavnim je v ■ Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, kjer domujejo ljudje z motnjami v razvoju, potekala slovesnost. Na njej so člani človekoljubne organizacije Lions Club Slovenj Gradec predali varovancem v uporabo stiskalnico, da bi jim omogočili večjo proizvodnjo in boljše življenje. Pnevmatska naprava za izsekovanje in podobno je vredna 15.000 DEM. Potrebni denar so v enem letu Lionsi, kot se imenujejo sami, zbrali na klasičen donatorski način med srečanjem »svečana noč«. Večji del pa so uspeli pridobiti s sodelovanjem varovancev centra, ki so prispevali izdelke, da sojih vplivni člani Lions Cluba lahko spravili v denar. Kot je povedal predsednik koroških »Lionsov« Mitja Horvat, so bili izdelki tako odmevni, da so si varovanci s tem napravili dobro reklamo za v bodoče.
O varovancih centra je njegov direktor Marjan Lačen dejal, da se marsičesa naučijo, a so potrebni pomoči. Uspešno zaključena akcija, ki je trajala pol leta, pa je razvila razne partnerske odnose, ki jih bodo nadaljevali. Na slovesnosti so varovanci prijetno presenetili s plesnim in glasbenim programom, s svojo gostoljubnostjo in hvaležnostjo. Črnjanski župan Franc Stakne pa je ob dogodku z radostjo ugotovil napredek v sprejemanju drugačnih ljudi, kar se kaže tudi v večji solidarnosti ter spomnil na izvajanje genocida v času nacifašizma. Čestitke svojim uspešnim kole-
Predaja stiskalnega stroja prizadetim
gom je izrazil še gospod Kušej, predstavnik Lions Cluba iz Pliberka na avstrijskem Koroškem, in varovancem izročil zvrhano košaro sadja in sladkarij.
Koroški Lions Club spada v slovenski di-strikt oz. zvezo, ki sodeluje v mednarodnem prostoru. Lionistično gibanje se je začelo pred 70 leti in je podpisnik listine OZN kot nepolitična organizacija. Zanjo je značilna visoka stopnja predpisanosti vedenja članstva in dokaj stroga disciplina; npr.: predsedniški mandat lahko traja eno leto.
S. iŠ.
1 in študente, zvedeti kaj več o študiju in študentskem življenju v drugih mestih, pa tudi o zunajštudijskih dejavnostih in pokramljati o tem in onem, je osnovna ideja teh redkih srečanj.
Letos seje Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju obvezal prirediti to srečanje, ki je potekalo od 9. do 11. maja. Prišli so študentje in študentke iz Ljubljane, Maribora, Trsta, Gorice, Nove Gorice in Gradca. Prišli so tudi člani kluba IZZA, ki združuje študente iz zamejstva. Po kratkem spoznavanju je bila prva pot do slovenske ambasadorke Katje Boh, nato pa so si prišleki najprej odpočili v svojih prenočiščih. Zvečer smo v klubu pripravili družabni večer, ki je bil povezan z odprtjem razstave ljubljanskega študenta, umetnika Marka Zatlerja. Ob domači čisavi župi (je bila rožanska ali ziljska?) ter ob goriškem vinu kar nismo hoteli narazen. Tako je bilo dokaj primerno, da je bilo naslednje dopoldne prosto. Popoldne pa je bilo po obisku Pratra nogometno in odbojkarsko tekmovanje v parku Jesuitenwiese. Seveda ima vsaka igra zmagovalce, športne ali moralne, in po večerji je bilo
dovolj vzrokov za počastitve in odlikovanja. Ker so Goričani že zaradi vinskega darila imeli bonus, jim nihče ni odrekal zmage v nogometu, odbojkarji pa so sklenili, da so zmagovalci kar vsi skupaj. Sobota se je iztekla ob zabavi in petju.
Nedelja pa je bila namenjena kulturnemu programu ob sprehodu po Dunaju in ogledali smo si kulturne in umetnostne znamenitosti. Skupno kosilo je zaključilo srečanje Dunaj 97.
Gostje so zadovoljni pohvalili organizacijo srečanja ter posamezne točke programa, posebej pa še Darijo Sticker in Nado Zerzer, ki sta srečanje pripravili. Naslednje srečanje slovenske študentarije bo predvidoma drugo leto v Splitu.
Pravzaprav je nenavadno, če si ogledaš rezultate takšnih neformalnih družabnih srečanj. Kar bi sicer komajda uspelo v treh dneh mučnega zasedanja in dolgočasnih sej, se je tukaj opravilo tako rekoč mimogrede. Izmenjali smo si vabila na razna srečanja in gostovanja, konkretizirali smo načrte za skupne razstave in projekte, zaživela pa je tudi ideja o obmejnem srečanju študentk in študentov med Slovenijo in Koroško, ki bo verjetno že jeseni.
ŠE ENO LETO NA SEJMIŠČU
Privlačen spored sezone 97/98
Pretekli teden je intendant Celovškega mestnega gledališča Dietmar Pflegerl predstavil gledališki koledar za leto 1997/98. »Gledališčno delo preteklo leto v eksilu je bilo na sejmišču dokaj razburkano in uspešno. Uprizoritve in predstave v sejemski hali 7 so bile in bodo za nas organizacijski in umetniški izziv«.
Na osnovi teh (težkih) pogojev je gledališko umetniško vodstvo pripravilo spored za prihodnjo sezono.
V ORGANIZACIJI IZSEUENSKE MATICE
Srečanje Slovencev po svetu bo v Ribnici
IZSELJENSKA matica je organi
Inizacija, ki je vsa leta po drugi svetovni vojni združevala Slovence, razseljene po vsem svetu. Po osamosvojitvi Slovenije pa je bilo kar nekaj poskusov, da bi to organizacijo uničili. Očitali so ji, da je »leva«, »ideološko obremenjena« in podobno. No ja, konec dober, vse dobro, in sedanji predsednik organizacije, etnolog dr. Janez Bogataj, je v Celovcu predstavil njeno delovanje ter izrazil željo, da bi se vsakoletnih srečanj udeleževali tudi pripadniki slovenskih manjšin s Porabskega, iz Italije in Avstrije. »Naša projekcija je usmerjena v danes in jutri«, je poudaril Bogataj. »Ne smemo podlegati strankarskimi razklanostim, kritični smo do države, ki je
premalo storila za utrditev komunikacije z vsemi deli Slovencev po svetu.«
Zupan mesta Ribnica Jože Tanko je opozoril na zgodovinsko podobo in pomen Ribnice, saj je bil to domači kraj mnogih slovenskih literatov, kulturnih delavcev in drugih umetnikov. Po vsem svetu pa je Ribnica znana po svoji »suhi robi«, domači obrti. Mnogi domačini so izdelovali lesene pripomočke za gospodinjstvo in kmetijstvo, si spomladi zadeli krošnje na ramena in potovali po vsej Evropi. Cesar Friderik lil. je izdal patent, s katerim so imeli Ribničani pravico brezcarinske prodaje po avstroo-grskih deželah. Tam je bil doma Jakob Petelin Gallus, pa Stanislav Škrabec, tam je obi-
skoval šolo France Prešeren in je ostal zapisan v zlati knjigi odličnjakov, zemljevidar Peter Kozlerje bil tam rojen, pa tudi »naš« kipar in slikar France Gorše. Prav letos pa obhajajo v Ribnici leto Franceta Goršeta.
Letošnji program celodnevnih prireditev v Ribnici in okolici je zelo zanimiv. Dan se bo začel z Gallusovo mašo ob devetih, potem pa bodo ekskurzije z avtobusi v okolico, v mestu pa bo pravi sejem z zabavnimi in kulturnimi prireditvami; med drugimi bo nastopil tudi Marijan Hinteregger z »Butalci«.
In kdaj bo to srečanje? 6. julija v Ribnici na Dolenjskem. Kdor bi rad napravil lep izlet in zraven še kaj doživel, naj si zabeleži ta dan v svojem koledarju!
S. W.
Začeli jo bodo s komično opero Johanna Straussa »Noč v Benetkah« (23. oktober). Sledil bo musical v sedmih slikah »Robin Hood« (premiera 8. 1L ob 14.30) za velike in male. 14. novembra bo na sporedu baletna predstava »Naked City«, katero bodo oblikovali plesalci iz Gradca. Zaradi slabe akustike (npr. »Hamlet«) v prihodnji sezoni v hali ne bodo uprizorili dramske predstave. 11. decembra bo na sporedu »La cage aux folles« (Kletka polna norcev) z Lukasom Ludererjem in Manfredom Schleyerjem. V sodelovanju z Aleksandrom Kuhinko (K.L.A.S. Vovbre) in gledališčem WALTZWERK iz Borovelj sta načrtovani dve produkciji zunaj hiše. V domu glasbe pa bo program zaokrožil KSO z dvema koncertoma (21. 11. in 5. 3.) in koncertna uprizoritev »Fidelio« (21. 4.).
4. junija bo premiera mu-sicla »Elvis« (zadnja v tej sezoni), to je hkrati 65. produkcija, odkar gledališče vodi Pflegerl. Taje še napovedal, da bo uprizoritev »Elvisa« za publiko »posebno doživetje« in obžaloval, dagledališču skupno z mestom Celovec in deželo ni uspelo organizirati poletnega festivala ob Vrbskem jezeru. Morda prihodnje leto?
Sanacija in dogradnja mestnega gledališča je v polnem teku, že marca prihodnje leto se bodo spet vselili vanj in v avgustu pričeli z vajami za novo sezono.	M. Š.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
NOGOMET
SAK spet borben in nevaren: 1:0 proti WAC
igralcev in seveda obeh trenerjev. Vlak za WAC pa se je po vsej verjetnosti že odpeljal.
Selektor Marjan Pušnik po tekmi: »V tekmo smo šli neobremenjeni, ker so bile mimo skrbi za obstoj v regionalni ligi. Moštvo je pokazalo borbenost, ki je doslej ni bilo, in srčno igranje, bilo je veliko protinapadov, prevladovalo je pozitivno vzdušje. To je bil spet »stari« SAK. Moštvo je igralo povsem po okusu gledalcev. Čestitam vsem igralcem k uspešni tekmi.«
Izidi ostalih tekem
Pliberk je doma premagal Trg s 4:2 (3:0) in še naprej upa na obstoj v regionalni ligi. VSV je igral neodločeno proti Gratkor-nu 1:1 (1:1). Wels je tesno premagal Austrio z 1:0 (0:0). Na lestvici vodi Wels z 8 točkami prednosti pred WAC.
V prihodnjem krogu (24./ 25. 5.) pa igra SAK na tujem proti Voitsbergu in Pliberk v Lipnici (Leibnitz). M. Š.
REGIONALNA LIGA
1. Wels	21	15	5	1	39:12	50
2. WAC	21	13	3	5	47:17	42
3. Leibnitz	21	10	7	4	25:20	37
4. VSV	21	10	6	5	29:21	36
5. Gratkorn	21	9	6	6	26:24	33
6. Austria	21	9	5	7	27:21	32
7. Voitsberg	21	9	4	8	29:20	31
8. SAK	21	9	3	9	22:26	30
9. Pöllau	21	7	6	8	30:31	27
10. Rohrbach	21	5	6	10	23:31	21
11. St. Florian	21	5	5	11	12:26	20
12. Pliberk	21	5	4	12	23:41	19
13. Esternberg	21	4	5	12	22:34	17
14.Trg	21	2	5	14	13:43	11
PRVENSTVENA TEKMA
SAK-TRG
v sredo, 28. maja, ob 18. uri na celovškem stadionu
SAK: Preschern, S. Sadjak, Zanki, A. Sadjak, Eberhard, M. Sadjak, Šmid (67. Hoher), Wuntschek, Sienčnik, (90. R. Oraže), Škerjanec, Grujič (78. M. Nachbar)
Gol: M. Sadjak (44.), celovški stadion, 550 gledalcev, sodnik Vodiunig.
Izredno dobra predstava SAK v tekmi proti WAC. Domačini so začeli z velikim pritiskom in presenetljivo motiviranostjo, saj so šli v tekmo brez pritiska in sproščeni. V obratnem položaju so bili gostje iz Wolfsberga, ki so v boju za naslov prvaka potrebovali zmago.
Kljub visoki temperaturi, namerili so okrog 30 stopinj Celzija, in številni kulisi gledalcev/gledalk je bila tekma s strani obeh moštev hitra, napeta in borbena. V sredini je igro organiziral to-
Z ostrim strelom je M. Sadjak poslal žogo za 1:0 v mrežo.
Spomladansko kolo se nagiba h kraju. Kako ocenjujete Vaše delo v klubu in potek sezone?
Moje delo je po nekaj mesecih težko oceniti. Kader je zelo maloštevilen, na voljo je samo deset, enajst igralcev. Ob začetku sezone so bili tudi nekateri nesporazumi zaradi mojega načina treniranja. Skušal sem vključiti tudi mlade igralce, s katerimi je treba pač zelo previdno delati, ker še niso zreli, da bi igrali polnih 90 minut. Upam, da bomo pridobili še nekaj točk.
Boste jeseni nadaljevali delo pri SAK ?
Da. Moja pogodba je vezana na leto in pol.
Kakšne so vaše želje do vodstva kluba? Kot ste že rekli, je
»SAK bo treba okrepiti«
Pogovor s trenerjem SAK Marjanom Pušnikom
Selektor Marjan Pušnik Foto: sv
kader maloštevilen in ga bo treba nujno razširiti. Katere igralce bi bilo treba po Vaši presoji pridobiti ?
Kader bo treba vsekakor razširiti. Potrebujemo napadalce in kompletno levo krilo. Upam,
da se bosta v moštvo spet vrnila Tonči Blajs in Mihi Ziehaus in da bo mogoče pridobiti tudi še druge igralce.
Bo jeseni trio Grujič, Omerovič in Škerjanec, ki je mnogokrat razočaral, še igral ?
O tem odloča vodstvo kluba.
Kako ste zadovoljni z naraščajem SAK ?
Naraščaj, ki veliko obeta, sem vključeval in skušal vgraditi v moštvo vsaj po pol ure v vsaki tekmi. Treba je ustvariti konkurenco v moštvu, tako da se bo vsak že na treningih boril za majico. Želim si, da nas dragocena publika po res slabih predstavah v prvih krogih spomladanske sezone ne bi zapustila.
M. Š.
krat odlični Škerjanec, ki je žogo podajal nevarnemu Marjanu Sadjaku, ta pa je s številnimi protinapadi delal nasprotnikovi obrambi veliko preglavic. V 44. minuti pa je prav M. Sadjak z nizkim in močnim strelom poslal žogo v mrežo - 1:0 za SAK. Veselje med igralci in na tribuni je bilo veliko.
Po pavzi je SAK sproščeno nadaljeval, s tribune pa je po dolgem spet zadonelo skandiranje » En, dva, SAK, le naprej gole dej«. Wolfsberžani, ki so bili pod hudim pritiskom, so postajali vedno bolj nervozni. Iz nekaj lepih priložnosti jim ni uspelo izenačiti, nekajkrat pa je odlični vratar Preschern ubranil. Marjan Sadjak, Eberhard in Škerjanec pa so vedno znova nevarno prodirali v nasprotnikov kazenski prostor.
SAK je tokrat igral lep nogomet, kakršnega so bili pač gledalci vajeni iz prejšnjih let; zadovoljstvo nad zasluženo zmago pa je bilo videti tudi na obrazih gledalcev, funkcionarjev,
PREDSTAVITVEN] OBISK
SŠZ in ZSŠDI v Ljubljani
Predstavniki Slovenske športne zveze in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so pretekli torek v Ljubljani skupno opravili predstavitveni obisk pri novemu vodju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS Urošu Mahkovcu.
Predsednika obeh strešnih športnih organizacij, Marijan Velik in Jure Kufersin sta seznanila skretarja s široko dejavnostjo in tudi s težnjami slovenskih športnih struktur na Koroškem in v Italiji. Izrazila sta željo, da bi matična država še naprej imela posluh za težnje slovenskega športa v zamejstvu.
Oba predsednika, poslovo-deči tajnik SŠZ Ivan Lukan in član odbora ZSŠDI Žagar so novega vodjo urada seznanili o krepitvi sodelovanja med slovenskimi športniki na Koroškem in Italiji. Izpostavili so tudi skupna prizadevanja obeh
strešnih organizacij za izboljšanje finančnega položaja oz. za povišanje podpor .
Novi vodja urada Uroš Mahkovec je pozdravil razvejano
športno dejavnost zamejskih športnih organizacij in društev, njihovo tesnejše sodelovanje in skupno nastopanje in jim zagotovil podporo v kolikor je to v njegovi pristojnosti.
I. L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 76
Silvo Kovač
Gragger - Brjukker /1976
Črni trdnjavi delujeta nepovezano in prvi pogled na pozicijo na šahovnici daje videz prednosti belega, ki ima v centralizira-
ni dami in skakaču več možnosti. Na potezi pa je čmi, ki hitro razblini navidezno prednost belega in učinkovito zmaga!
a b c d e f g h
Rešitev štev. 75
Ne boste verjeli! Beli za zmagovito pot začasno žrtvuje damo l.Df8+! Tf8: 2.Le5:+ Kg8 / na 2...Tf6 3.Lf6:+ Df6: / Sedaj se odpre še druga lovska poševnica 3.d6+ Tf7 4.T17: in črni je kljub prednosti dame v izgubljenem položaju, saj mu grozijo odskočni šahi z matom!
Kolesarjenje
»Paco« Wrolich je na krožni cestni dirki, proga je bila dolga 136,8 km, v Schwarza-talu ponovno pokazal, da sodi med najboljše kolesarske tekmovalce v Avstriji. Tokrat je osvojil deseto mesto, v sprintu pa je zmagal Josef Lončarič.
Foto: SV
»Goldi« bo spet letel
Pretekli četrtek je v Kitzbiihlu disciplinska komisija ÖSV Andreasu Goldbergerju zaradi kokainske afere, katero je javno priznal 20. aprila letos, izrekla šestmesečno prepoved tekmovanja in denarno kazen v višini 100.000 šilingov. »Goldi« je v izjavi za tisk rekel, da je kazen
pričakoval in da je tudi upravičena. Odnos do ÖSV pa daje skaljen.
Direktor nordijske repre-zentnce Toni Innauer pa je »Goldiju« ponudil vse možnosti, da se po 20. oktobru spet vrne in vključi v ÖSV.
M. Š.