AKT
o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa in uskladitvi organizacije in poslovanja Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z zakQnom o bankah ter o
kreditnem in bančnem poslovanju
Uresničujoč amandm^e XXI,, XXII., XXV. in XXVI. ustave SFRJ, amandm^e XXVII., XXIX. in XXXVI. ustave SRS in na podlagi določb zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Ur. 1. SFRJ 58/71) sprejme zbor banke na svojem zasedanju dne 22. januarja 1973 naslednji
AKT
o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa in uskladitvi organizacije in potovanja Dolenjske banke in bralnice Novo mesto z zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju
I.	Temeljni smotri
1. člen
Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: banka) nadaljuje svoje delo kot posebna organizacija združenega dela — pravna oseba zaradi uresničevanja skupnih interesov pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje in razširjanje svoje dejavnosti, zaradi dviga proizvodnosti svojega in skupnega družbenega dela ter za uresničitev drugih skupnih ciljev.
Banka posluje na temeljnih načelih rentabilnosti, ekonomičnosti poslovanja, vamosti naložb, likvidnosti in odgovornosti za povzročeno škodo.
Upravljavci banke bomo z združenimi in združevanimi sredstvi pospeševali skladnejši gospodarski in družbeni razvoj območij, na katerih banka posluje.
2. člen
Pri uresničevanju gornjih interesov in ciljev bo banka upoštevala tržne zakonitosti, družbene dogovore in samoupravne sporazume, razvojne načrte ustanoviteljev in njihovih poslovnih integracij, razvojne programe regij in občin, sporazume o skupnih vlaganjih, ukrepe eko-riomske politike in ukrepe ter navodila Narodne banke Jugoslavije in narodnih bank republik ter pokrajin pri uveljavitvi kreditno-monetarne politike.
Pri združevanju denarnih sredstev v banki dajemo ustanovitelji poseben poudarek na razvoj tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, od katerih je odvisna rast družbene produktivnosti dela na poedinih območjih.
3. člen
Banka posluje kot posebna organizacija združenega dela za izvrševanje kreditnih in dru^ bančnih poslov po zakonitih predpisih, bančnih uzancah in. dobrih poslovnih običajih ter po poslov-' ni politiki banke, da bi prek nje uresničevali svoje skupne interese, dosegali večjo proizvodnost svojega in skupnega družbenega dela ter čim skladnejše uresničevali druge skupne interese, za kar se bomo povezovali, na osnovah enakopravnosti in medsebojnih interesov, z vsemi poslovnimi partnerji za dosego teh ciljev.
4. člen
Ustanovitelji se sporazumemo, da bo banka ali TOZD — pravna oseba, poslovno sodelovala tudi z drugimi TOZD — pravnimi osebami ali bankami, kadar je to v interesu ustanoviteljev.
Ustanovitelji se tudi sporazumemo, da v kolikor nastopi interes ustanoviteljev ali širše regije, se lahko banka povezuje v višjo obliko združevanja.
5. člen
Na osnovi zakona o poslovnem združevanju (Ur. 1. SFRJ 23/72), z namenom , usklajevanja organizacije in poslovanja ' bank, se ustanovitelji sporazumemo, da se bomo združevali po za to sestavljenem posebnem dogovoru o poslovnem združevanju bank z Združenjem bank Jugoslavije in z Združenjem bank in hranilnic v SR Sloveniji.
Banka prevzema v primeru združevanja v smislu prvega odst. tega člena jamstvo samo do višine plačanega prispevka in to za čas, dokler je članica.
Prav tako jamči banka za poslovanje Združenja tudi s sredstvi poslovnega sklada Združenja, ki se formira iz prispevka članic Združenja.
II.	Temeljna načela za organizacijo banke
6. člen
Ustanovitelji se sporazumemo, da dokler ne ustanovimo temeljnih organizacij združenega dela, banka opravlja svojo dejavnost kot enotna banka preko poslovnih enot.
7. člen
Ustanovitelji banke se sporazumemo, da bomo težili uresničevati svoje pravice in dolžnosti preko organov upravljanja TOZD banke ter organov upravljanja banke kot celote.
8. člen
Zato naj bi banka opravljala svojo dejavnost kot posebna organizacija združenega dela in pravna oseba, ki jo sestavljajo:
— temeljne organizacije združenega dela, ki imajo lastnost pravne osebe (podružnice),
— temeljne organizacije združenega dela, ki nimajo lastnosti pravne osebe.
Odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela in banko kot celoto, medsebojne odnose ter odgovornost ustanoviteljev urejamo s tem ^tom in statutom banke.
9.	člen
Pogoji, da postane poslovna enota temeljna organizacija združenega dela — pravna oseba, so:
— v poslovni enoti mora združevati svoja sredstva najmanj 20 ustanoviteljev, pri čemer mora biti udeležba uporabni-
^kov sredstev družbenega premoženja v poslovni enoti večja kot pa so sredstva prebivalstva, zbrana v poslovni enoti;
— poslovna enota mora ustvariti tolikšne dohodke, da se iz njih pokrivajo obresti, ki jih plačuje, stroški delovne skupnosti poslovne enote, vključno sredstva za izboljšanje materialne podlage dela poslovne enote, del dohodka za rezervni sklad in del dohodka, ki se razdeli ustanoviteljem poslovne enote;
— poslovna enota mora prevzeti riziko za svoje poslovanje;
— poslovna enota mora izpolnjevati vse organizacijske, tehnične, kadrovske in druge pogoje za svoje poslovanje.
10. člen
Pogoji, da postane poslovna enota temeljna organizacija združenega dela, brez lastnosti pravne osebe, so:
— v poslovni enoti mora združevati svoja sredstva najmanj 15 ustanoviteljev, pri čemer mora biti udeležba uporabnikov sredstev družbenega premoženja v poslovni enoti večja kot pa so sredstva prebivalstva, zbrana v poslovni enoti;
— poslovna enota mora ustvariti tolikšne dohodke, da se iz njih pokrivajo obresti, ki jih plačuje, stroški delovne skupnosti poslovne enote, vključno sredstva za izboljšanje materialne podlage dela poslovne enote, del dohodka za rezervni sklad in del dohodka, ki se razdeli ustanoviteljem poslovne enote;
— poslovna enota mora izpolnjevati vse organizacijske, tehnične, kadrovske in druge pogoje za svoje poslovanje.
11. člen
Temeljna organizacija združenega dela, ki ima lastnost pravne osebe, ima svoj kreditni odbor in samostojno ureja kreditne in druge finančne odnose z Narodno banko, kakor tudi s komitenti — ustanovitelji in z deponenti in se lahko samostojno zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun pri drugih bankah ter delovnih in drugih organizacijah v državi. ,
TOZD, ki ima lastnost pravne osebe, je tudi odgovoma za izvajanje monetarnih in drugih ukrepov, ki jih predpisujejo Narodna banka in drugi pristojni organi.
12. člen
TOZD ima kreditni odbor, ki ima 5 . članov in 2 namestnika in jih imenuje zbor TOZD na predlog izvršilnega odbora TOZD.
Kreditni odbor TOZD je lahko sestavljen iz vrst upravljavcev TOZD, iz vrst delavcev TOZD ali iz vrst upravljavcev in delavcev TOZD.
13. člen
Kreditni odbor TOZD zlasti:
— odloča o kreditnih zahtevkih in garancijah,
— proučuje kreditno situacijo TOZD,
— spremlja kreditno sposobnost prosilcev in koristnikov kreditov,
— obravnava prošnje za spremembo pogojev že odobrenih kreditov in sklepe o njih.
14. člen
TOZD, ki nima lastnosti pravne osebe, ne more samostojno urejati kreditne in druge finančne odnose z Narodno banko, niti se ne samostojno zadolževati pri drugih bankah ter delovnih in drugih organizacijah v državi.
15. člen
Položaj TOZD se lahko spremeni, če se spremenijo razmere, v katerih posluje. S stalnim spremljanjem razmer, v katerih poslujejo TOZD, lahko izvršilni odbor banke po predhodnih analizah predlaga zboru banke, da spremeni pravni položaj TOZD v katerega izmed položajev, predvidenih v 8. členu tega akta ali 25. čl. zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju.
16. člen
Ustanovitelji banke sklepamo na zboru banke o ustanavljanju TOZD, ko bodo za to podani predlogi in pogoji po tem aktu. Pri tem bomo upoštevali predloge zainteresiranih ustanoviteljev posameznega območja in dmge interese banke.
Ustanovitelji smo sporazumni, da bomo ukinili TOZD takrat, ko bomo ugotovili, da so prenehali pogoji za njeno samostojno poslovanje.
17. člen
V	TOZD so organi upravljanja:
-zbor TOZD,
-	izvršilni odbor TOZD kot kolektivni izvršilni organ.
Individualni izvršilni organ TOZD je direktor TOZD.
Ustanovitelji banke sodelujemo pri upravljanju tiste TOZD, pri kateri združujemo svoja sredstva.
Ustanovitelj banke ne more imeti v zboru TOZD več kot 10 odst. skupnega, po merilih iz te pogodbe določenega, števila glasov.
18. člen
Zbor TOZD ima naslednje pristojnosti:
1) daje svoje predloge in mnenja na poslovno politiko banke in na ukrepe za njeno izvajanje,
2) spremlja načrt kreditne bilance TOZD,
3) razpravlja o poročilih uresničevanja načrta kreditne bilance TOZD,
4) daje svoja mnenja pred sklepom zbora banke o združevanju sredstev v merilu banke za skupne namene,
5) daje svoje predloge in mnenja k Aktu o politiki obrestnih mer in tarifi nadomestil za bančne storitve,
6) odloča o pogodbi z delovno skupnostjo TOZD in o udeležbi za kritje stroškov skupnih služb v centrali banke,
7) sprejema finančni načrt in zaključni račun TOZD in odloča o delitvi dohodka TOZD,
8) voli delegate v zbor banke,
9) voli in razrešuje člane izvršilnega odbora TOZD,
10) voU in razrešuje direktoija TOZD na predlog izvršilnega odbora TOZD ter v soglasju z izvršilnim odborom banke in delovno skupnostjo TOZD,
11) odloča o sklepu izvršilnega odbora, katerega izvršitev je zadržal direktor TOZD,
12) razpravlja o delu TOZD in daje smernice za napredek njene organizacije in poslovanja,
13) odloča o zgomji meji zadolžitve TOZD,
14) imenuje člane kreditnega odbora TOZD,
15) odloča o odpisu neizterljivih teija-tev za dane kredite TOZD,
16) daje svoje predloge za spremembo in dopolnitve statuta banke,
17) obravnava in sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za poslovanje TOZD oz. za poslovanje banke kot celote.
Zbor TOZD, ki nima lastnosti pravne osebe, ne sprejema zadev iz 13. tč. tega člena brez soglaša zbora banke.
19. člen
Zbor TOZD voli izmed svojih članov
izvršilni odbor TOZD, ki ima od 5 — 11 članov.
Zbor TOZD prenaša na izvršilni odbor naslednje pristojnosti, da:
1) skrbi za uresničevanje poslovne politike,
2) skrbi za izvrševanje odločitev, sklepov in smernic zbora,
3) spremlja in uravnava kreditne in druge dejavnosti,
4) odloča o pritožbah komitentov,
5) odloča o sklicu zbora TOZD,
6) daje predloge za ustanavljanje in prenehanje poslovnih in organizacijskih enot v TOZD v soglasju z njeno delovno skupnostjo,
7) razpravlja in daje predloge pristojnim organom o organizaciji TOZD,
8) imenuje in razrešuje vodilne delavce TOZD,
9) odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po tem aktu, po statutu banke ali po pooblastilu zbora TOZD ali banke.
20. člen
Direktor TOZD je individualni izvršilni organ TOZD, katerega pristojnost, položaj, način izvolitve in razrešitve, mandatno dobo in drugo ureja statut banke.
Direktor TOZD je član izvršilnega odbora TOZD.
21. člen
Ustanovitelji TOZD se lahko odločijo za pripojitev k drugi TOZD, za združitev z drugo TOZD ali za izločitev TOZD iz banke.
O pripojitvi oz. združitvi v okviru banke sklepajo ustanovitelji na zboru TOZD, < soglage na njihov sklep pa da zbor banke,
TOZD se lahko izloči iz banke samo tedaj, kadar izpolnjuje pogoje, ki so določeni za ustanovitev in poslovanje samostojne banke po zakonu o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju. O tem odloča zbor banke.
TOZD se lahko izloči iz banke v smislu tega člena šele takrat, ko ustanovitelji TOZD poravnajo vse obveznosti do banke.
22. člen
Ko se v banki ustanovijo TOZD, sestavljajo zbor banke delegati iz zborov TOZD, pri čemer se voli en delegat na 5 glasov, ki jih imajo upravljavci TOZD.
Ce ima upravljavec TOZD sam 5 ali več glasov, se šteje za delegata zbora banke brez volitev, lahko pa ima na zboru banke le enega delegata.
23. člen
Natančnejše določbe o organih upravljanja TOZD, njihovih pristojnostih, načinu delovanja, mandatni dobi, o delitvi dohodka doseženega s poslovanjem, o od-govomosti upravljavcev za poslovanje banke in o drugem bo določeno v statutu banke.
III.	Naloge in predmet poslovanja banke
24. člen
Temeljne naloge banke so:
— združevanje in zbiranje denamih sredstev,
— dajanje vseh vrst kreditov.
— posredovanje in združevanje sredstev za skupna vlaganja organizacij združenega dela,
— opravljanje devizno-valutnih poslov,
— kreditiranje stanovanjskih in komunalnih gradenj,
— opravljanje drugih bančnih poslov.
25. člen
Banka opravlja zlasti naslednje bančne posle:
— zbira denarna sredstva pravnih oseb in občanov,
— izdaja v skladu z zakonom vrednostne papige in opravlja promet z njimi,
— najema kredite pri Narodni banki in drugih bankah v Jugoslaviji,
— daje kredite vseh vrst,
— opravlja posle pri združevanju sredstev za skupna vlaganja,
— zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo in daje v ta namen kredite,
— izdaja in prevzema garancije,
— opravlja plačilni promet v državi,
— opravlja devizno—valutne posle po pooblastilu Narodne banke in ostde devizne posle,
— odpira akreditive ter izdaja denama in kreditna pisma,
— opravlja eskontne posle,
— sprejema v hrambo vrednostne pa-piije in dragocene predmete,
— organizira razne oblike varčevanja' in daje na tej osnovi namenske kredite,
— nalaga sredstva v druge organizacije združenega dela s pravico upravljanja in udeležbe pri dohodku,
— d^e posojila proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari,
— opravlja po posebnih sporazumih in pogodbah kreditne in druge bančne posle za račun organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, drugih bank ter drugih poslovnih partnerjev,
— opravlja tudi druge bančne posle po veljavnih zakonitih predpisih.
IV.	Združevanje sredstev ustanoviteljev za poslovanje in upravljanje banke
26. člen
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) se sporazumemo, da za poslovanje bai^e in pridobitev pravice upravljanja banke združimo svoja sredstva kot vloge v sklad ustanoviteljev ali kot vezan depozit.
Z organizacijami združenega dela po prvem odstavku tega člena so mišljena podjetja ter temeljne in druge organizacije združenega dela, katerih lastnost pravne osebe je vpisana v register organizacij združenega dela.
Obseg pravic v upravljanju banke in udeležba pri delitvi dohoda, doseženega s poslovanjem banke, sta odvisna od obsega in vrste sredstev, ki se združujejo in od odločitve ustanovitelja, ali prevzema rizikd za poslovanje banke ali ne.
27,	člen
Pravico upravljanja banke pridobimo ustanovitelji z vplačilom deleža v sklad ustanoviteljev ali s položitvijo depozita, če prevzamemo riziko za poslovanje banke.
Ustanoviteljske pravice pridobijo po sprejetju tega akta tudi druge organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe, ki sklenejo pogodbo o združitvi svojih sredstev v sklad ustanoviteljev ali pogodbo o deponiranju sredstev v banki, če prevzamejo riziko za poslovanje banke.
28.	člen
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe, ki deponirajo sredstva v banko brez obveznosti nositi riziko poslovanja banke, nimajo statusa ustanovitelja in ne pravice do upravljanja, so pa udeležene pri dohodku banke in to v obsegu, ki ga določa pogodba, sklenjena med banko in njimi.
Deponenti sredstev, ki ne prevzemajo rizika za poslovanje banke, občani — vlagatelji, imetniki deviznih in ostalih žiro računov ter drugi deponenti uveljavljajo svoj upravljavski interes v banki preko odbora, ki ga sestavljajo njihovi delegati. Odbor je posvetovalni organ izvršilnega odbora TOZD in izvršilnega odbora banke.
Natančnejša določila o delovanju odbora in izvolitvi delegatov se določi v statutu banke.
29.	člen
Pravico do enega glasu pri upravljanju v zboru banke imajo tiste organizacije združenega dela, interesne ^upnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe (v nadaljnjem besedilu: upravljalci), ki:
— vplačajo v sklad ustanoviteljev
30.000.— din ali
— deponirajo v banki sredstva v višini
150.000.— din z odpovednim rokom nad 3 leta.
o vloženih sredstvih v sklad ustanoviteljev izda banka ustanovitelju vrednostni papir — certifikat po določilih zakona o vrednostnih papirjih in zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju.
30.	člen
Upravljavcu, ki je vložil svoja sredstva klad ustanoviteljev, prenehajo uprav-Ijalske pravice iz tega naslova, ko umakne ali prenese svojo vlogo na drugo banko ali družbenopravno osebo.
Upravljavcu, ki je vložil svoja sredstva kot vezan depozit, preneha pravica upravljanja in pravica do udeležbe pri dohodku banke, ko se mu vezan depozit vrne.
31.	člen
Upravljavci soHdamo odgovarjamo z vsemi združenimi sredstvi za vse obveznosti do tretjih oseb, ki nastanejo v banki v času našega upravljanja, ne glede na morebitno prenehanje naših upravljavskih pravic po členu 30. tega akta,
V	primeru, da združena sredstva v banki, ne zadoščajo za poravnavo obveznosti banke, odgovarjamo upravljavci solidarno in sorazmemo z obsegom sredstev, ki jih združujemo v banki, tudi s sredstvi, ki jih nismo združili v banki. Upravljavci banke se sporazumemo, da prevzemamo obveznosti in riziko za poslovanje banke in zagotavljamo njeno solventnost in likvidnost.
32,	člen
Ustanovitelji banke lahko prenesemo svojo vlogo iz sklada ustanoviteljeV proti nadomestilu ali brez njega na drugo družbenopravno osebo, ki postane nov ustanovitelj banke z vsemi pravicami in obveznostmi, določenimi v tem aktu in statutu banke, ali pa poveča svoj ustanoviteljski delež.
Vlogo v skladu ustanoviteljev lahko prenese ustanovitelj tudi v sklad ustanoviteljev druge banke ali umakne iz sklada ustanoviteljev.
Odločitev o nameravanem prenosu v drugo banko ali o umiku svoje vloge iz sklada ustanoviteljev mora ustanovitelj sporočiti banki pismeno najmanj 3 leta prej in mora pred prenosom ali umikom svoje vloge poravnati vse obveznosti do banke.
Natančnejše določbe in postopek o načinu prenosa ali umika vloge iz sklada ustanoviteljev določa statut banke.
33,	člen
Ne glede na ostala določila v tem aktu ustanovitelji banke določitno za umik ali prenos vloge iz sklada ustanoviteljev iz razdeljenega anonimnega dela kreditnega sklada banke rok 10 let s tem, da mora ustanovitelj pred prenosom ali umikom vloge poravnati vse obveznosti do banke.
V.	Rezervni sklad banke
34,	člen
Zaradi zagotovitve varnosti in likvidnosti poslovanja banke združimo ustanovitelji sredstva v rezervnem skladu banke,
V rezervnem skladu banke združimo ustanovitelji vsa sredstva, ki so bila izločena iz dohodka banke v dosedanjem rezervnem skladu do 31, 12, 1971 in so po sklepu zbora banke razdeljen^ ustanoviteljem.
V rezervni sklad izločimo ustanovitelji tudi del sredstev iz ustvarjenega dohodka banke v višini, ki jo določi vsako leto zbor banke ob sprejemanju zaključnega računa banke.
Sredstva rezervnega sklada banke ni mogoče prenesti na drugo banko in ne iz njega umakniti, dokler banka obstaja.
VI.	Pravice in dolžnosti ustanoviteljev pri upravljanju banke
35.	člen
Ustanovitelji banke imamo pri upravljanju zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
— odločamo o predlogih za spremembe in dopolnitve tega akta;
— sprejemamo, spreminjamo ali dopolnjujemo statut banke in druge splošne akte, s katerimi se natančneje določata organizacija in poslovanje banke;
— odločamo o statusnih zadevah banke;
■ — sprejemamo odločitve o oblikovanju in izvajanju poslovne politike banke,
— odločamo o oblikovanju in delitvi dohodka, ki ga doseže banka, in o svoji udeležbi pri dohodku, skladno z določili tega akta in statuta banke;
— dajemo smernice za organizacijo banke in njeno poslovanje;
— trpimo riziko za poslovanje banke, skladno z zakonom in določili tega akta;
— odločamo o vseh drugih zadevah banke, za katere smo pristojni kot ustanovitelji na podlagi ustave, zakonskih predpisov, tega akta in statuta banke ter njenih drugih splošnih aktov.
Ustanovitelji se sporazumemo, da bo naše delo v organih upravljanja banke javno.
36,	člen
Ustanovitelji se dogovorimo, da bomo
v	banki organizirali t^o obliko kontrole nad izvajanjem tega akta in statuta banke, ki bo zagotavljala upravljavcem varnost njihovih naložb in ažurnost obveščanja.
VII.	Organi banke
37,	člen
Banko upravljajo:
— zbor banke kot najvišji organ upravljanja,
— izvršilni odbor banke kot kolektivni izvršilni organ.
Direktor banke je individualni izvršilni organ banke.
Banka ima po namenih sredstev kreditne odbore.
V	statutu ali drugih splošnih aktih banke se lahko določi, da ima banka za določene zadeve tudi druge organe s pravico odločanja ali pravico dajanja mnenj ali predlogov.
38.	člen
Zbor banke sestavljajo predstavniki njenih upravljavcev.
Zbor banke ima naslednje pristojnosti:
— sprejema, spreminja in dopolnjuje ta akt in statut banke;
— odloča o ustanovitvi, statusu in prenehanju TOZD banke;
— daje smernice za izboljšanje organizacije in poslov^ja banke;
— odloča o pripojitvi, spojitvi, razdelit-
vi	ali sanaciji banke;
— sklepa o prenehanju poslovanja banke v skladu z zakonitimi predpisi;
— odloča o povečanju vloge v skladu ustanoviteljev in o deponiranju dopolnilnih sredstev, s katerimi morajo ustanovitelji banke zagotoviti sredstva, če banka ne more izpolnjevati svojih obveznosti in kadar to narekujejo skupni interesi ustanoviteljev;
— odloča, da se ob določenih pogojih del vplačil v skladu ustanoviteljev banke lahko izvrši v obveznicah, ki jih izdajajo banke in v drugih vrednostnih papirjih;
— sprejema akt o poslovni poUtiki banke;
— odloča o splošnih pogojih za odobravanje kreditov in o ndaganju sredstev v banko;
— določa tarifo obrestnih mer in povračil za opravljanje bančnih poslov;
— sprejema zaključni račun banke;
— sprejema letni plan dohodkov in njihovo razdelitev;
— odloča o dehtvi dohodkov, kijih doseže banka s svojim poslovanjem;
— odloča o odpisu neizterljivih terjatev za dane kredite;
— voli in razrešuje plane izvršilnega odbora banke;
— imenuje direktorja banke;
— imenuje in razrešuje člane kreditnega odbora banke;
— odloča na predlog 10 banke o pogodbi med banko in delovno skupnostjo banke;
— odloča o sklepu izvršilnega odbora, katerega izvršitev je direktor zadržal;
— sprejema poslovnik za svoje delo:
— odloča o drugih zadevah, ki spadajo po zakonitih predpisih in statutu banke v pristojnost zbora.
39.	člen
Zbor banke je sklepčen, če se ga udeleži več kot polovica njegovih članov, ki im^o najmanj 50 % skupnega števila glasov, določenega po 29. členu tega akta.
Na zboru se sklepa z večino glasov navzočih članov.
Kadar zbor sklepa o:
— prenehanju banke,
— pripojitvi, spojitvi ali razdelitvi,
— sanacijibanke,
— sprejemu, spremembah ali dopolnitvah tega akta ali statuta banke,
— povečanju vlog v skladu ustanoviteljev,
je sklepčen, če se ga udeležuje najmanj dve tretjini članov s 75 % skupnega števila glasov.
40.	člen
Izvršilni odbor banke se izvoU iz vrst predstavnikov upravljavcev na zboru banke. Izvršilni odbor ima 15 članov.
Direktor banke je po položaju član izvršilnega odbora.
Izvršilni odbor mora biti sestavljen t*a-ko, da so v njem predstavniki iz vsakega območja banke.
41,	člen
Zbor banke prenaša na izvršilni odbor naslednje pristojnosti;
— da določa na podlagi na zboru sprejete poslovne politike banke natančnejše / namene in pogoje za zbiranje sredstev in dajanje določenih vrst kreditov;
— de spremlja izvrševanje poslovne politike banke in izvajanje določb tega akta sprejema s tem v zvezi ustrezne ukrepe;
— da določa v mejah splošnih pogojev za kreditiranje in nalaganje sredstev obrestne mere, po katerih banka zaračunava obresti na kredite, ki jih daje, in po katerih obrestuje pri njej naložena sredstva;
— da obravnava in pripravlja predloge o zadevah, ki o njih odloča zbor;
— da odloča o odnosih z drugimi bankami in o poslovnem sodelovanju z njimi;
— da nadzoruje izvrševanje odločitev, sklepov in smernic zbora baiike;
— da sklepa o prenosu ali umiku vloge iz sklada ustanoviteljev banke;
— da odloča o pritožbah komitentov banke;
— da obravnava pripombe in priporočila organov družbenega nadzora v zvezi z delom banke;
— da sprejema poslovnik za svoje delo;
— da odloča o sklicu zbora banke;
— da imenuje in razrešuje vodilne delavce banke;
— da sklepa družbene dogovore in sporazume po smernicah zbora banke;
— da odloča o včlanjevanju v združenja;
— da odloča o ustanovitvi, statusu m prenehanju poslovnih enot, ki nimajo lastnosti TOZD banke;
— da sporazumno z delovno skupnostjo rešuje in urejuje medsebojne odnose, gospodarjenje s poslovnim skladom banke, potrebe po dodatnih sredstvih delovnih skupnosti v upravičenih nujnih primerih in druge zadeve, ki so v interesu banke in delovne skupnosti;
— da odloča o sklepu samoupravnih organov delovne skupnosti, katerega izvršitev je direktor zadržal;
— da odloča o drugih vprašanjih, ki po zakonu, po tem aktu in po statutu banke spadajo v njegovo pristojnost.
42.	člen
Direktor banke je individualni izvršilni organ banke, ki ga imenuje zbor banke na predlog razpisne komisije.
Direktor predstavlja, podpisuje in zastopa banko.
Pristojnost, naloge, mandatno dobo, odgovornost in drugo ureja statut banke.
43.	člen
Ustanovitelji se sporazumemo, da ima banka tri kreditne odbore:
a) kreditni odbor za odobravanje investicijskih kreditov za osnovna in obratna sredstva in tovrstne garancije,
b) kreditni odbor za odobravanje kratkoročnih, deviznih, potrošniških in turističnih kreditov in tovrstnih garancij,
c) kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje in tovrstne garancije.
44.	člen
Ustanovitelji se sporazumemo, da ima kreditni odbor pod a) 9 članov in 3 namestnike in je sestavljen tako, da je v njem najmanj 50 % članov izvršilnega odbora banke, ostali pa so člani delovne skupnosti banke.
Kreditna odbora pod b) in c) sta lahko sestavljena iz vrst upravljavcev banke, iz vrst delavcev banke ali iz vrst upravljavcev in delavcev banke in imata po 5 članov in 3 namestnike.
45.	člen
Člane kreditnih odborov imenuje zbor banke na predlog izvršilnega odbora banke.
46. člen
Natančnejše določbe o delu kreditnih odborov bodo v statutu banke.
Vlil. Upravljanje s sredstvi za stanovanjsko zidavo in komunalno gospodarstvo
47. člen
Ustanovitelji banke se sporazumemo, da bomo skladno z veljavnimi predpisi, s sredstvi, ki so namenjena za zidavo stanovanj in za naložbe v komunalno gospodarstvo, upravljali na osnovah sprejetih družbenih dogovorov.
48. člen
Ustanovitelji bomo v skladu z družbenimi dogovori iz prejšnjega člena sprejeU akte, s katerimi se bo urejal način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi, ki so namenjena za kreditiranje stanovanjske zidave in naložbe v komunalno gospodarstvo.
IX.	Delitev dohodka
49. člen
Dohodki, ki jih doseže banka s svojim poslovanjem, se po izločitvi sredstev za obresti, ki jih plačuje banka, delijo:
1) na del, ki ga razporeja delovna skupnost banke, in del za izboljšanje materii-ne podlage njenega dela:
2) na del, ki se vloži v rezervni sklad banke;
3) na del, ki se razdeli ustanoviteljem banke.
50. člen
Dohodek po 3. točki čl. 49 tega akta se razdeli na ustanovitelje v sorazmerju s sredstvi, združenimi v banki in deponiranimi sredstvi s prevzemom rizika.
51. člen
Ustanovitelji se sporazumemo, da zaradi zagotovitve sredstev za trajnejša vlaganja soglašamo, da del sredstev, ki nam pripada po delitvi doseženega dohodka banke, oWzno združimo v sklad ustanoviteljev. O tem vsako leto sklepa zbor banke.
X.	Razmerje med banko in njeno delovno skupnostjo
52. člen
Delovna skupnost banke je organizacija združenega dela in je v mejah sredstev, s' katerimi samostojno razpolaga, v mejah sklenjene pogodbe, statuta banke in statuta delovne skupnosti samostojen nosilec samoupravnih in drugih pravic in dolžnosti.
53. člen
Razmerja med banko in delovno skup-nos^o urejamo ustanovitelji banke s posebno pogodbo.
Pogodbo med banko in delovno skup-nos^o podpišeta; za banko — predsednik izvršilnega odbora banke, za delovno’ skupnost — predsednik sveta delovne skupnosti banke.
Pogodba se sklene za nedoločen čas in je ni mogoče enostransko odpovedati.
54.	člen
Ustanovitelji banke se sporazumemo, da bomo pri delitvi dohodka banke posebej upoštevali razultate dela delovne skupnosti, če bodo odsev izboljšanja notranje organizacije dela, novih metod dela in izboljšanja tehnike bančnega poslova-.nja, kakor tudi potrebe delovne skupnosti za sodobno tehnično opremljenost in poslovne prostore banke.
XI.	Končne določbe
55.	člen
S sprejetjem tega akta ustanovitelji usklajujemo in izpopolnjujemo ustanovitveni sklep, sprejet na 8. rednem zboru banke, v smi^u čl. 102 zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju.
56.	člen
Ta akt velja od dneva sprejema na zboru banke dne 22. januarja 1973.
ZBOR DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO