Uto IUID. iteullKn ZOZ.
U Uubllonl, v neđello 6. septemUra 1925.
cena nm z.-
SinVPU^ITT UAĐHT) uu i uli u iii nAnuii
liha|a viak dan popoldne, ltvseoUt nedelje ta prauUe. — Inserati: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst 2 O 50 p, vcčji Inserati petit vrsta 4 D; notlce, poslano, izjave, reklame, prekliei beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnsera ni davek posebej. — „Slovenski Narod*' velja Ictno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Cpravntttvo: Knallova ulica fttav. 9, prltllćte.  — Telefon at«?. 304. Uredništvo: HnaRova nlloa at. 5, I. nadatrop{e.  —  Telefon Atev.   34.
19"        Poštnšna  platana u gotovini.
Demagogi na delu
V ponedeljek in torck se vrši v Ma* riboru nekak «delavski dan». Priredi ga SLS. Na teh dvodnevnih zborova« njiho bodo govorili «krščanskemu de* tovnemu ljudstvu* skoro vsi voditelji SLS. Med temi dr. Korošec o delavski stanovski kulturi, neizbežni poslanec Žebot ševe o agitacijskem vprašanju viničarjev in agrarne reforme, dr. Je* raj pa o delavski prosveti. Kakor ved* no vabeči naslovi predavanj, velika ge* sla cckrščanskega delovnega ljudstva«, baharije z «večnimi» načeli «krščan* skega socijalizma»l
Zakaj opozarjamo na ta dan in na njegova zborovanja v Mariboru? Ker hoćemo pokazati, da danes ni na mestu demagogiziranje z omenjenimi stran* karsko koristnimi gesli in da je treba v naše socijalno delovanje vnesti duh odkritosrčnosti in resničnega dela za blapor našega naroda.
Slovenski javnosti je jasno, v ka* kem razmerju je dejansko delovanje, omejena, napačna in pogrešna politika SLS z načeli kršćanstva in katoliške cerkve. Le prenapetež in hvalisavi svo* jeglavec, ki mesa temeljne pojme poli« tičnega življenja, lahko imenuje delos van je poslancev SLS v jugoslovenski državi, njihove govore, zmote, nasto* pc v Narodni skupšeini, brezmejno de* magogiio časopisja SLS — delo, ki da je v skladu z načeli «krščanstva»! Med tem delom in besedo zija obratno na* rsvnost i epremo^liiv prenad! Krščam stvo je v ustih SLS politična demago* giith kakor je bil republikanizem in sa* mo^rv'^'-n demagoftin v rokah Sfe-pana Radića. Samo, da je demagogija SLS se odvratnejŠa, ker izrablja v svo* je umazane svrhe milijonom in milijo* nom vendarle sveta verovanja krščan» skega nauka in katoliške cerkve.
Če bi bila SLS kršćanska, potem bi se lahko z isto pravico imenovala krščanska tuđi stranka g. Davidovića in g. Spahe, ki je zadnja tri leta zago« varjala približno ista taktična in notra* njenolitična stališča revizije ustave ter kolikortoliko avtonomistične preuredit* ve države, kakor SLS.
Nič manj smešen je vkrščanski znaš čaj delavskih organizacij SLS. Tuđi na socijalnem področju so ti voditelji po« izkušali izrabiti visoka načela kršcan* stva, dasi je gospodarsko življenje konkretno nekaj povsem drugega, kjer treba z gospoda rskimi principi rese* vati gospodarske pojave. Kaj ima opra* viti s kršćanstvom vprašanje najboljse delavskozaščitne politike? Dr. Gosar* jeva stanovanjska uredba vendar ni bila «krščanska» uredba, marveč eno* stavna socijalna uredba, pri kateri je sodeloval socijalnopolitični razum in tlobro srce! V isti meri pomenijo soci* jalnopolitični in socijalnozaščitni zako* ni, ki sta jih uzakonila, propagirala in urgirala slovenska napredna ministra dr. Kukovec in dr. Žerfav socijalna de* janja prvega reda in bi bilo potemta* kem smešno, imenovati kar je socijal« no dobrega, da je kršćansko!
Pa stran s temi načelnimi opazka* mi! Ali je danes, ko se nahaja naše gospodarstvo v težavni krizi, ko pres ure ja svoje produkcijske načine, ko je* či pod neznosnimi davki in carinami, ali je na mestu demagogija s «kršČan* skim delovnim ljudstvom* in z <rd^lavs skimi dnevi»? Ali zavisi blaginja in nanredek delavskega stanu od članstva v SLS in od prisotnosti na takih dema* goških in strankarskih agitacijskih zbo* rih, ali pa od pametne, zmerne in uspeš* ne socijalne politike. Socijalna zeko* nodaia naše države, kolikor jo imamo, ni plod klerikalnih »delavskih dnevov* in tiovorov «krščanskemu delovnemu ljudstvu*, marveč se je rodila iz globo* ke Ijubezni do sptošnosti in do primer* ne ureditve naših socijalnih razmer. Položaj slovenskega delavstva ne zavisi od hujskanja proti deloda telcem, proti slovenski industriji in sploh proti voditeljem skrvenskega gospodarstva, marveč od politiket ki zahteva, da se tako važni zakoni, kakor je carinska tarifa, državni proračun in ostali soci* jalni in finančni zakoni sestavljajo ta* ko, da se ne oškoduje slovenska trgo* vina. obrt in industrija, marveč da na* preduie, da narašča, da lahko zaposli čedalje več delavstva in uradnistva. Čemu hujskati delavstvo? Dr. Korošec mnogo bolje stori, ako nabira sredstva in organizira n. pr. tečaje za tehnično, strokovno ali poklieno izpopolnitev slovenskih delavcev, recimo zeleznU ških delavcev v Mariboru. To bi bila faktična socijalna politika, namenjena de'avcu kot takemu in njegovi resnični dobrobiti. Mnogo bolje in mnogo pa* rnetnejšo socijalno politiko bi sprova* •*«/*   voditelji  SLS,  da  raznašajo  med
Seja radiUalnih ministra«
Krediti za jadranska pristanišča, — Spor med HSS in notranjim ministrom* — Radićevci demantirajo vesti o fuziji z radikalno
stranko.
—  Beograd, 6. septembra.  (Tzv.) Včera$ popolđne od 15. đo 17. se je vršilo v pređ-sedništvu vlade posvetovanje nekaterih radikalnih   ministrov,  kl  «e  nahajajo  v  Beogradu.   Posvetcrvanja   so   se   ude-ležili   mini. stri Marko Gjuričić, đr. Stojadinović, Boza Maksimovlč, Rn-đojevič in Velja Vukičevlć. Raspravljali   so     o   političnem   položaju   in dogodkih   zadnjih   dni,    odkar  se  ni   vršila seja mimistrskega sveta. Prometni minister R&dojević Je poročal o razšvrjenju in zgra-
ditvi pri?taTiiš?a na Jadranu. Poleg že prej določenih kreditor za ta pristnulšča je predlagal, naj ee dovolijo novi krediti, rn sfeer 7 milijonov Dira za razSirjenje prista-niŠCa v Gružu, 1,100.000 Din za pristanišče v Ulcinju in 700.000 Dio za pristanišče v St. Martinu. Na tej konferenci Je bilo tuđi sklenjeno, da se daTie« đopoldne ob 10. vrSt seja  miufstrskega sveta.
—   Beograd,  5.  septembra    (Izv.)   »Po-
litika« paroča, da je bil notranji minister Boza Makaimović pozvan k pocetu velike gosp. razstare, ki bg vrši 8., 9. tn 10. t. m, v Zagrebu, kamor bo odpotoval r ponedeljek, ako ne bo zadrfan vsled važnih po-slov v BeogTadu. V radičevsikih krogih Be demantira-jo vesti, ki so se pojavHe ▼ zadnjem čaeu o sporu m»d ministrom Maks'-moviCem In vodi&tvotn Radićeve strnnke. radi katerega naj bi Mafesimović podal ostavio. Radičevci ozna^ujejo to vest kot intrigo onih krogov, ki žele povzro^iti ne-»oglas je med radikalno fcn radičevsko stranko.
— Zagreb, 5. septembra. Ctzv.) Sotrnd-ulk »Politika« se je razgovarjal z vodilnim Clnnom Rarfli^^ve etramke o njeni fuziji z radikalno stramko. Ta član Rađićeve etram-ke je izjaril, da o 'nztjl ne more btti niti govora, ker stremi HSS 2a tem, da ee zdni-žljo v njenih vTstah ral HrratL
Fuzija DavidvitGVB in moslimanske stranke
Dr« Voja Marinković o razpoloženjn volilcev v Primorju in o fuziji Davide viceve stranke z JMO.
— Beograd, 5. sept. (Izv.) Kakor znano, se je predvčeralšnjim vmil v Beograd po dal'šem bivanju v Primorju in v Dal-rracfji član Davidovićeve stranke dr. Vola Marinković. O vtisih svojega bivanja v Primorju je izjavil, da se nahaja tamošnje prebivalstvo v pričakovarru, kako se bo razvija! mđalinji položaj in kakSno politiko bo vodila sedanja vlada. Zaradi tega je §e prezgodnje govoriti o razpredelltvi tamošnjih volilcev in o tem, ali bodo mogli radrkalj tn radićevci vzdržati svoje posto-ianke. Za setiaj se ne vidi pri prfstašlh teh dveh strank kako posebno oponiranje proti temu, kar je bilo storjeno, vsekakor pa so pretlrane vesti o odobravanju nove poHtike, kl Jih razSiriajo radikali in radićevci. Dr. Marinković je nadale ugotovil, da je akcija sušaškega »Noveea lista« osamljen po-jav. Glede fuztje Davidovićeve stranke z JMO je izjavil, da se je razeovarjal z več zastopnfki muslimanske stranke in da ob-stojl na obefa straneh raspoložen"e za bCža-
nje. Na/bolj navdušenj mislilo sicer na zdru-ženje, vendar pa Je po mner.ju dr. Marln-kovića na obeh straneh večina mnenja, da ni nobenega vzrofca za prenaglenost Od-nošai Davfdoviceve stranke z JMO so bi'i fe sedaj prijateljski. Velikih programatskih razirk med obema strankama sedaj ni ve^ In obstoja popolna zmožnost nadaljnjega ebllževanja obeh strank. Kako dalcč se bo razvijalo to rbliževan'e hi ali bo potrebna ftzija, je teSko reci. Po dr. Marinkovide-vem mmesniu se more za enkrat izvršiti samo novo rblfžanje In more prlti do fuzije z musI'TTranl šefe tak rat, ko se pojavi žepa od spodai. Dr. Marinković je terazil ui>a-n:e, da to v splošnem interesu ne bo dolgo trajalo in da do tega priđe, ko bo naš notranji položaj napredoval za znaten korak k onenru parla-mentarnemo idealu, da se polasroma formirata dve stranki, ki b| kontrolirale droza. drugo in se zameniavali na vlEdi.
Londonska posoetoDanja
Nasprotujoče si vesti« — Stalisče Italije«
London, 4. septembra. 1. Iz kromov zavezniških pravnih T^vedencev se do-z.iava. da pnteka.b posvetovania ugodno in da se bodo najbrže končala že v par dneh. Delegati varujejo naprarn iavnosti strogo tajnost razsrovorov.
Rim. 4. septembra, p. «Epoca» zatr-juje, da ne obstoja med Italijo in An-elijiD. oziroma Francijo nobena posebna posrodba. na podlaci katere Je morala poslati Italija svojega delegata k londonskim posvetovanjem. Vsaka taka pogodba  ie nernoRoča, dokler Francija
in Anglija ne priznata, da po4rebuje Italija surovin. tržišč in taolonij. Italija hoče v Londonu brairiti svofe lastne interese in hoče preprečitl glede varno-stnesra pakta vsako koncesijo, ki bi mogla škodovati italijanskim interesom.
Parte, 4. septembra. 1. Pertinax piše v «Echo de Paris», da dvomi o praktičnih pDsledicah londonskih posveto van i in trdi, da se je nacrt o vamosrnem paktu tako spremenil, da ga ne bo mo-gr»če  odobriti.
Grška vojna liga proti Pangalosovi vladi
— Atene, 6. septembra- (Iev.) PorvelJ-nFk artnadnega zbora v Solunu Žn đejanski gruverner grške Makedonije general Cera-!is je đoše) v Atene in se sestal z ministr-Bkitn pređsednikom Pan^alosom, pri kate. rem je protestirail v huenu solunske vojne Hge radi vladnih diktatorskih namenor b skttpgčiTio. GeneTal Cenilia je fejart! Pan-galoeu, da ga bo vsa vojna liga zapustila, ako bo poskiišal rauptistitl parlament, prođ-no spre-jme ustavo. Vojna liga tuđi zahteva, da se ima ustava fcprejeti Boglafino. Rasen tega obstoja veliko nesoglasje med Pan. galosom Ia PapaĐast&zijem ra4I vpradanja
uatave. A-ko bo PangaTo« nadalje vstrajal pri tetn. da 86 mora ■prejeti nj«gov ustav, ni nafirt, je po mnemju ateraskih polUičnih krogor pričakovati ekorajšnjl njegov pa-dec Zanimrvo je, da iz javlja PangaJoe, da se bo i orotjem uprt vasikesnu gibanju proti  eedanji  Tladt
Fašizem je samo eden in Mussolini tuđi samo eden
— Rim, 4. »ept. — Včeraj so zborova!i v gledajiS£n Argentrn4la senatortf, poslan-ci te tajnild đežet&lh fafifstovskili svez. Generalni tajnik Fartnacci je tmel đolg go. ▼or, v lraterem jo lavajal, da dobiva fafii. rem dan sa dan novo moč, v Palermu je
delavstvom zmisel za treznost in varč* nost, za regulirano življenje, za zava* rovanje, za rodbino in skrb za otrokef Slovensko delavstvo bi danes lahko stak) na popolnoma dru^ačni socijalni stopnji, da v politiki sođelaje na jačanju industrije in trgovine, torel gospodarstva kot takepa. praktično na, da najmu je svoj soCiialni nanredek konkretno, kakor sa je treba tuđi y dragih nedelavskih. intelizenčnih nokUcih: da namreč skrbi za čedatje bolišo kvaliteto svojega dela in svojih zmožnosti, da se odvrača od brezzmiselnega zaprav-Ijanja in popivanja, da se z vsemi stla-mi oklene varčnostl urejenega družin-
skega m Človeškeara Življenja« samo-vzgoje in kulturnesra napredka. Lc tako delo je konkretno socijalno delo med slovenskim delavstvom! Vse dru-Ko. od socijalizmov pa do krŠČanskesra socijalizma pa je <crda demagogija- Te stvari so le podlasra politični karijeri aspirantov na udobne strankarske položaje, dočim rabi naš delavec pamet-nejše stvari: dobre zaslnžke. zaposlenost, skrb za družino, varčnost, trez' nost, telesno zdravje, telovađbo, pro-sveto.
Kadar bo delavstvo razumelo socijalno politiko v tem smislu, potem bo* do tuđi zani nastopili boljši čaši!
izbojevala stranka eno najlespših svojih zmag, stranka in vla-da vodlta uspeSno sto. jo ofenzivo na jugu, vrše se javna dela In polno delavcev je zaposlenih, ljudstvo je s fašizmom, ves trud nasprotn*koT je zaman. Vsako razžaljenje fašizma je razžaljenju voditelja. Motijo se oni, ki misli jo, da ge-rteraJsni tajnik dela na svojo roko brez odo. brenja voditelja. Veđ-io se držim disoipld-ne napram njemu in tako ee držite vi discipline napram svojim predstojnikom ... Fašizem je samo eden i a Mussolini je tuđ! samo eden. Doma naj poslanci povedo, da je fnšizem moćan in bojevit. Le %-sj naj ostane jo zvesto v svojih vrstah za svojimi prapori!
Tužna s!!ka iz Bclgarije
Carlbrađ, 4. septembra, r. Včerai je do-spel semkaj kot besunec Ninčo Pop Ivanov, bivši okrožni tajnik za časa Stambolijski-jeve vlade. Po svojih izpovedih je bil svo-ječasno v Karlovem aretiran ter odpeljan v vas Slatino, kjer so Ra s 40 drugimi ujet-niki zaprli v vaško golo. Na po ti v vas bi ga moral spremljajoči orožnik ustreiltl, vendar pa se ga je usmilil, ker ga je že od preie poznal. Neke noči so po višjem ukazu vrgli detektivi bombe v Solsko sobo in samo s tem, da se Je skril za močne duri, si je reSil z nekim sotrpinom življenje ter mu je v sploštit zmeSnjavl po eksploziji uspelo pobegnlti. Detektivi so pripovedova-II drugi dan, da so došli emigranti, kl so napadli sofo, da bi osvobodill ujetnike, vsled česar so jih v stiski morali pobiti.
Po dolgem skrivanju se Je Ivanovu po-srečilo pobegniti v Jugoslavijo. PreJ ie Se zvedel, da so detektivi onečastili niegovo ženo m 14-letno hčerko. okrožni predstojnik, neki major, pa njegovo sestro.
Pop Fvanov je ponovil svoje izpovedl tuđi pred novinarji ter je izjavil, da ne bo prej  miroval, dokler se ne maSčuJe.
Velika železniška nesreča
pri Spielfeldu
—   Sp4s4!eld?   5.   septembra.   Danes   ob pol  5.  zjutraj   se  je  pri  Spielfeldu  zgodila velika   železniška   nesreča.   13  vagonov   se je na  postaji odtrgalo ter  so prišli v  tek v smeri proti severu. V Istem času Je pri-vozif  s  postaje  Mhrenhausen  tov orni  vlak, k! je zadel v odtrgane vagone. Vsi vagoni tovornega  vlaka   so   skočili   s   tira,    ravno tako   tuđi   vagoni,    v    katere   Je   zavozil. Osem    vagonov    je    popolnoma    razbitih. SkoraJ v istem času so spustili iz postaje SMelfeld  D  vlak   št   188,  kl  Je  prišsl  iz Jugoslavije    in    Je    odSel \z Spielfelda ob 4.32, predno  so  prejeli  poročilo o nesrečl. Brzovlak   Je   srečno   privozil   mimo   mesta nesreče.   Poškodovala   se  je   samo  lokomotiva,    na    eni    strani    vlaka pa Je  razblto ogroćje vagonov pobilo vse  Sipe.  Pri  tem ie  bil  težko  ranjen carinski  uradnik Tor-bir. kl mu Je kos stekla iztakrrfl oko. Raz-vefl tega Je bilo ranjenih tuđi pet potnikov in   3  železničarji.   Brzovlak  je  vozil   s  po-škodovano lokomotivo do Ehrenhausna ter je došel s 3 urno zamudo s pomočlo po-možne   lokomotive  v   Gradec.   Promet   na progi  v  Splelfeldu  Je  popolnoma  prekinjen in ne morejo vlak i, kl prihajajo iz Gradca, voziti dalje v Jugoslavijo.
Potres v Ljubljani
—     Ljubljana, 5. sept.    Danes  zjutraj ob  8.45  so  zabeležili  seizmografi  v   Ljubljani  v  zavodu  za  geodinamiko močan  potres.   Zagugali   so   se   tuđi   predmeti  v   pi-sami   zavoda.   Prosimo   one,  ki   so  potres Čutili,  da  Javijo  to zavodu,    predvsem  pa one gg^ ki imajo potresne tiskovine — Če-tudi  negativno.  Dopisi  so  poštnine prosti
Ljubljanski trg
je bil ves teden dobro obiskan. Pozna se, da so se pričele sole m da je velesejem. Povpraševanje po blagu Je bilo veliko, zla-sti po sadju. DovaŽa se vsakovrstno do-mače sadje, cene nišo pretirane, ker skuSa mestno tržno nadzorstvo, kolikor je v danih razmerah mogoCe, cene znlžati Čim naj-nižje, ker so gospođinie povpraševale zla-sti po češpljah, so se Jim morale cene dik-th-ati, da si je ljudstvo moglo nabaviti potrebno sadje. Primer za ceno ČeŠpelJ v Zagrebu se ne more Jemati 2a temelj cetii v Ljubljani, ker v LJubljano kmetje ne pripeliejo kar na vozovfli. Poskočila Je tuđi cena Jajcem, vendar se preko 3 Din za par ne dovoljuje prodaja. V bistvu pa so cene dovolj nizke, zlasti, ker se prodaja na trgu le lepo sveže blago.
Kg govedine po mestu velja 16 do 19 Din, na trgu 18, 15 in 9. Cena faznemu dro-bovju je ostala ista. Kg teletine velja 17 !n 20 Din. Svinjina preSičje meso prve vrste 27 do 29, druge 29 do 25, trebušne slanine 25 do 26, slanine ribe in sala 29 do
HEiNL
mešanice za poznavalce

109 L
39. mešane slanine 28, slanine kranjskih preSičev 22.59 do 25, masti 39, šunke 35 do 37, prekajenega mesa I 35, II. 30, koštm-novega 14 do 15, kozličevine 20 do 22, konjskesa mesa 9 do 12. Klobasam Je ostala cena Ista, kot pretečenl teden. Perutnl-nat mali pigčanc 12 do 15 Din, večji 15 do 25 Din. Kokoš 25 do 30, petelin 25 do 40, raca 23 do 30, domač zajec manj51 8 do 12, večji 13 do 18. Ribe so po Isti ceni. Morskih rib ta teđen ni bilo na trgu. Občinstvo se tuđi tu opozarja, da se smejo ribe pro-dajati le na kg in po določeni ceni. Vsak nasprotni slučaj naj se naznani podpisane-mu uradu. Ponovno opozarjamo zlasti na cene mleku, ki velja liter na dom postavljeno po 3 Dlnf v mlekarni 2 Din 75 para in na trgu 2 Din 50 para. Tega na] se vse stranke drže, surovo maslo Je kg po 45 do 50 Din, čajno maslo 60 do 65, maslo 40 do 50, bohinjski sir 38, sirČek 9 do 10, 1 kg be-lega kruha 6 DJa 50 para, črnega 5.50. rže-nega 5.50.
Sadje: 1 ks luksus jaboik 8 Din, |t-boik I 6—7, II 4—5, III 2-4, 1 kg luksus hrusk 11—12, hrušk I a—10, II 6—8, III 2.50—i, 1 kg lušentti orehov 35, 1 kg Čc5-pelj 3—4, 1 kg goriSkega gTczdja 14—16, banaSkega 9—13, špecerijsko blago: 1 les kave portoriko 68—72, santos 53—% Rte 44-^52, pražene kave prima 84—100, II. 72 —76, III. 56—60, krlstalnega belega riad-korja 14, sladkorja v kockah 16, kavne pri-mesi 24. riža I 19—20, II 8—10, liter na-miznega olja 22, jedilnega olja 19, vin-skega kiša 4.50, navadnega kiša 2J50, kilogram soli morske 4.50, kamene 4.50, celega popra 34, mletega popra 36, pa-orike 20, 1 ka: sladke paprike po kako-vosti 52, 1 liter petroleja 1.70, 1 kg testenine I 14 II 10.50, pralnega luga 3.75, Čaja 72—120, mlevski izdelki: ba-naška moka št. 0 5.75, amerikanska 6, moka št I — 5.25, št. 3 450, št. 5 4.50, kaša 6, ješprenja 6—7, jesprenČka 10 —14, otrobov 2.50, korazne moke 3.50, koniznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 7, ržene moke 5. ajdove moke Drima 9, II. 7. Zelen java: salata 4—5, ohrovt 3—4, karfijol 10—29 po kvaliteti,    kolerabe   3—3,     špinača   6—7,    paru-
dižniki 2.50—4, kumare 0.50 — 1, ku-marce za ukisavanje 100 kom, 8—15 po kvaliteti- buče 25 para do 1 Din, ližoi v stročiu 2.50—5, luščen 3—4, čebula 2—3, česenj 15, krompir 1—1.25, repa 75 para do 1, kisla repa 3, gobe: jurčki 8—17. rnerica 3.50—4.50), korenje, pe-terSil, zelctijava za Juho 7—8, maiancanj 1—2.50 po kvaliteti
Mestro  tržno  nadzorsrvo  v  LlablJanC dne 5. septembra 1925.           J
VSTAJA DRUZOV.
—  London,  4.   3ept«mbra.   »Tltnea«   po. rc6ajo iz Jeruralema, đ.i eo »d Beduini pridružili   Druzom,   tako  da   rspolagajo   eeđttj vptaSI z 20.000  niožmi vojske. Druzl m> %m* 9€dli  važne  strategićne točke.  Njihovi  sa. stoimiki skuSajo povsod v ozernlju Damaska nahujskati prebivalstvo lc Tartajl.
1 lupina nri'ilfa Vsako\Tstne glasbe«* I \XM\XA pi I lAđ« Instrumente dobite 3244            na vplese'mu, paviljon G.
—    —        Tvrdka BARDELLI, Trst.       —    —,
—   V torek, doe 8. t m, bo v Mirni razvltjc    prvega    orjimaškega  prapora  ■«
Dole-njskem. Vsi zavedni nacijonalisti im plan!   UdeleŽite  se  ki  pokali te,   da  se   tudl
Dol enj sk a prebuia.                                        /
___       __.____                          /
Borzna poročila.
LjabUanska borza  dane* ni poslovali, Zagrebika borza danes nj poslovala.
V prostem prometu so notirali: Curttj 10.90, Pariz 366, London A~3.50, Milan 226JS N«wyork 56.30, Pra«a 167.50. Dunaj 0.0797.
—  Carih, 5. sept. Predborta: Beograd 9.20, Pariz 24.30, London 25.11, Milan 20.8a Praga 15.30, Newyork 517 7 osmink, Berlhi 1.2315.
—   Trst, 5. seflt. Predborza: Beocra4
44.20, Paiiz ili. Ufldcm l^Oi«. Newywfc
(/6m
Stran 2.
•SLOVENSKI   NARODt  dnt 6. septembra i»2o
vev    ?02
Austrijski praoi namenl
Eno je treba našim avstrijskim so-aedom priznati, da znan izborno igrati komedijo, kadar hočeio za-se tztisntti od ostale Evrope kakšne posebne ko-
tišti.
Kakor so pred leti, ko se je šio za posojilo pri Društvu narodov, uprizorili ometen pokret za združitev Avstrije z Nemčijo. tako so tuđi to pot spretno izrabrli ta pokret, da znova izposlujejo pri tej najvišji mednarodni korporaciji &m največje koncesije in koristi za »siromašno, za samostojno državno življenje nesposobno Avstrijo«. V to svrho so si to pot ćelo naročili akterje iz Berlina, da iih podpro v njihovem stremljenju, nasuti peska v oči zapadni Evropi m jo prepričati, da je priključitveno vprašanje stopilo v že tako akuten stadij, da je mogoče ta po-kret zaieziti samo s posebnimi žrtvami in z izrednimi sredstvi.
Ako pa temu pokretu pogledamo nekoliko za kulise, vidimo, da ni tako resen, pred vsem pa ne tako nevaren. kakor se zdi na prvi pogled. Voditelji tega gibanja sicer zatrjujejo, da jih vo-Ćlio pri tej akciji samo najidealnejsi motivi ustreči enodušni želji vsesa av-strijskega prebivalstva, čtear vse mišljenje in čustvovanje je osredotočeno na to, da se čim najprei ujedini z brati V nemški republiku toda ako si stvar pobliže ogledamo, se prepričamo, da so to samo puhle fraze, preračunjene v to. da učinkujejo na one, ki jim je strah pred Veliko Nemčijo, se^aiočo od Bel-ta do Karavank, Že prešel v meso in krt
Deiansko je tem voditeljem združitev z Nemčijo samo Dretveza, krinka, s katero znajo vešče in pretkano maskirati svoje prave namene.
V bistvu jim ne gre toliko za zdni-2enje z Nemčijo. kakor za upostavitev ▼saj približno Istih državnopravnih raz-mer, kl so obstojale pred vojno.
Dunaj pod Berlinom! Nišo Avstrij-& pred vsem pa ne Dunajčani tako nernnni in kratkovidni, da bi ne vedeli, đa bi pomenjala priklopitev Avstrije k Nemčiji obglavljenje za Dunaj in njega gospodarsko smrt Ako vkljub temu neprestano tolčejo na ta boben. zasledu-jeio pri tem docela drug namen. Ve-do prav dobro, da je priklručitveTT) vprašanje pred vsem za Francoze, pa tuđi  za  Italiiarce  pravi    bavbav,    zato
baš to vprašanje neprestano in dosled-no forsirajo, ne mislijo pa s tem doseči popustljivosti Antante v tem problemu, pač pa računajo s tem, da bodo velesile, hoteč se izogniti večjemu zlu, pri-tisnile na Avstriji sosedne države, da privolijo v ustanovitev neke vrste carinske unije, kar bi pomenjalo toliko, kakor upostavitev stare Avstro-Ogrske v drugi obliki.
Ako torej Avstrijci kriče: »D">voli-te nam združitev z Nemčijo!«, mislilo pri tem v resnici samo na to. da bi pa-dle carinske meje sosednih držav, da bi tako Avstrija. pred vsem pa Dunaj mo-gel postati isti gospodarski in trgovski center, kakor ie bil pred vojno. Av-strijski politiki sicer vpijejo, da mora-jo pasti politične meje, ki ločijo Avstrijo od Nemčiie, v resnici pa mislijo samo na to, kako bi se dale porušiti carinske meje. ki so iih zaradile proti Av-strBi sosedne narodne države, in kako bi mogel Dunaj znova zavzeti v gospo-darskem in trgov. življenju Sred. Evro-De ono gospodujoče stališče, ki ga je imel pod Habsburžani. Da je temu tako, izpričuje tuđi poročilo ekspertov dr. Laytona in Rista. ki ju je Društvo naro-dov poslalo v Avstrijo, da proučita av-strijski problem in avstr. razmere in podasta svoje mnenje pod vplivom me-rodafnih avstriiskih krogov. o tem pač nihče resno ne more dvorniti. Zato se tuđi iz nji.iu poročila prav jasno vidi. kaj Avstrijci pravzapr^v hočejo doseći. Ako eksperta iziavliata. »da ie vloga in naloga Dunava ta. da postane predesti-nirano središče za Vzhodno Evrono in za trgovino v Oriientu« ter v to svrho zahtevata ortpravo carinskih omej'tev v sosednih državah za Avstrijo, potem vemo, v katero smer Piha avstrijski veter.
Avstriici sicer računajo z odporom vseh sosednih držav proti vrpostavirvi carinske unije, ki bi bila v bistvu samo Donavska federacija, za katero so se ob sklepu miru že navduševali Franco-zi, prepričani pa so. da bo velesilam. pred vsem pa Franciji uspelo zlomiti ta odpor iz strahu pred večiim zlom — pred združitviio Avstrije z Nemčijo. — Dokler pa tega ne dosežejo, računajo. da bodo leto za letom dobivali razne bonitete v gotovini od velesil iz Zene-ve, toteč iih s tem vzdržati pri dobri volji, da ne bodo prebumo zahtevali ujedinjenja z Nemciio.
Politične vesti
= Nesoglasja med klerikalcl? Be-
bgrađski listi vedo poročati, da so na-Stala med slovenskimi klerikalci velika nesoglasja glede bodoče strankine politike in taktike. Dr. Korošec zasto-Oa mnenje, da bi se morala klerikalna fctranka preorijentirtti po vzorcu radi-ćevcev in napeti vse sile, da se sporazume z radikali. Temu KorošČevemu štališčti pa oštro nasprotujejo dr. Ku-lovec in dr. Hohnjec, ki povdarjata, da bi bil sporazum z radikali, sloneč na preorijentaciji, ki bi bila slična radi-ćevski, smrt za klerikalno stranko. Ku-lovčeva struja je baje mnogo močnej-Sa, v prvi vrsti pač zbog tega, ker ima v svojih rokah strankino glasilo »Slovenca«. — Po naših informaciiah je res, da vladajo v klerikalni stranki raz-lična mnenja o taktiki, takisto pa je tuđi istina, da imata za sedaj Kulovcc in Hohnjec še vso moč v rokah, ker je jima pač na razpolago »Slovenec«, vendar pa ie pretežna večina v stranki Koroščevega mnenja, da je bas sedaj podan ugoden tenotek, da se z energično s-premembo fronte napravi konec dosedanji strankini brezplodni politiki. Dočlm so bili preie baš duhovniki tišti, ki so z vso strastjo zagovariali intran-singenrno politiko, se pojavljajo sedaj prav v duhovniških vrstah glasovi, ki nasvetujejo, kažoč na fiasko in brez-Bspešnost politike, popolno preorijentacijo v smislu državnega in narodnega edinstva. Toda ti glasovi so danes še osamljeni, zakaj večina klerikalnih pri-stašev je pač za preorijentacijo, neČe pa zaenkrat še ničesar slisati o narod-nem in državnem edinstvu, Češ da sprejem tega načela pomenja strankino
kapitulacijo pred samostojnimi demokrati. Kakšna bi naj potem bila klerikalna preorijentacija, je težko uganiti.
— Pozna obramb<a. Pred Stirioajsti* mi dnevi je Stjepan Radić go^oril na Krškem polju in se v svojem ^»vcru dotaknil tuđi slovenskih duhovnikov, rekoč, da je od stotine njih dobtr samo eden ali ćelo nobeden. Proti tej pav* šalni trditvi so nastopili tak oj ra2ni slovenski listi, med njimi tuđi nai^red-* ni, samo mariborska «Naša Str«ža» je potrebovala dva tedna, predno 9e ji je zdelo umestno zavrniti Radić-sve pav* šalne žalitve slovenskih duho<Tnikov. Ako uvažujtjmo, da je «Naša S*razat> osebno glasiSo dr. KoroŠca, ic ta po* časnost Koroščevega organa zslo zna-čilna. Zanimivo je, da jemlje v obram? bo slovenske duhovnike ne --nnrcta dr. Hohnjec, marveč profesor Vescnjak, mož, ki v svojih mlajših letih kot Mbe* ra]ec in radikalec ni bil posebno na glasu kot prijatelj duhovnikov. Toda postal je iz Savla Pavel in lomi sedaj kopje, konjunktura je pač taka, /a cie, ki jih je kot mlad suplent prav krepko sovražil. Zato pa tuđi njegova '_»bram» ba ni posebno učinkovita, zlasti ker si g. Vesenjak misli, da se dado slovrn* ski duhovniki najuspešneje braniti, ako se na Radićeva sumničenja odg-»vi.rf s protisumničenji. Takove je zas">lil go* spod Vesenjak gospodinu Radiću, pri* jatelju in zavezniku od včerii: *A*a* mesio, da ste vtaknih 45 mihjonov za Prpičevo palačo v svojo in svoj:ev udobnost, bi jih zbrali in uporab:!i za gospodarski napredek, za izobrazbo in za socijalno de!o kot socijalni tvorrc, kakor ste se označili sami...» Ovim?«
mo, da bi bil Radić očaran od te kle« rikalne Ijubeznjivosti, pač pa ?mo ume* njm, d« si bo poiskal za to huio cb« dolžitcv zadoščenja, ki ga bo oač iahko našel vkljub poslanski imuniteti, na ka«
tero se g. Vesenjak očividno *e vedno zanaša. Obeta se nam torej /aiimiva afera Radić*Vesenjak. Gledalci v tej aferi gotovo priđejo na svoj  račun!
Katastrofa naiveije anteni zračne ladie
Zračna ladje «Shenandoah» se je preklala na dvo;     — 15 čio-
Teških žrtev.
Velika ameriSka zračna ladja »She-nandoah« treščHa ob tla in se prekiala na dvoje. NesreČa je zahtevala mnogo člove-ških žrtev, ubitih ie bilo tuđi več častnikov. O tej zračni tragediji, ki je največja, kar jih pozna zgodovtna od obstoja Zeppelinov dalje, priliajajo sedai podrobna porodila:
Zračna križarka je krožila približno tri-četrt ure nad mestom Cambridp:e. ko je ne-nadoma poda-ka izgubila vgdstvo nad ladjo. K nesrečl se je pridružil še silen vihar, ki se je tem pol ure spremenil v og-ro-men orkan. »Shenacidoah« je legla na stran in vihar io ie najpreje gnal v južni smeri. Katastrofa sama se je dogodila na čiKien način. Vfhar je zračno ladjo na sredi preklal na dvoje: en del je treščil na tla, drugega ie veter gonil dalje in rzginil je v vihodni smeri Ada v državi Ohio.
Listi iz Newyorka prinaSajo o zračni tragediji obširna poročila. Edtni Se katastrofo preirveći častnrk ladje »Shenan-doah« Rosendahl pripoveduje sledeče: Zračna ladja je nenadoma za^la v erzračje, na-poljnjeno z elektrike, in se ie s težavo ponukala dalje, gnalo pa io je stalno iz njene smeri. Ladjo je zagnalo 145 km v stran, na kar je »Shenandoahc zopet poskusila dose-čl severno smer. Bila je v visini 1000 met-rov, ko je zavzel orkan na'večj* dimenzide. Zračna ladja se je poskusila dvigniti višje, da bi prišla v čist zrak, ter je dosegla 2300 metrov. Nenadoma pa je treščila in se pre-klala na dvoje. Poveljniška kabina se je utrgala tn so bili vs! v njej se nahaajoči častniki usmrćeni. Vihar je sedaj gonil zračno ladjo še U km daleč, sukajoč jo stalno oftoli njene osi in s tako hitrost'o, da se po-sadka ni mogla držati in so vsi padlj rz la-dje.
Polkovnik Hali ki je bfl kot zastopnfle američke ladje na ponesrečem zračni ladjl,
poroča o uničenju »Shenandoah« sledeče: Zračna ladja se je nahaiala v približni visina 1000 metrov ter je plula v severni smeri, ko jo je nenadoma zagrabfl vihar in jo potesmil v visino 1800 metrov. Odprli so ventile in tadja }e pričela zopet padati ter je s hitrostjo 50 milj bežala pred vetrom. Nenadoma jo ie zaje! vihar in jo razklal na tri dele. Posamni deli so se pri padcu po-polnoma razbili.
Dosedaj so naštelf 15 mrtvih, med njimi ladijskega poveljnika poročnika Lans-downa.
Vest o nesreči »Shenandoahe« se je v Ameriki bliskoma razSirila in je bila povod velikemu raztourjenju. MornariŠko tnini-strsivo v VVashingtonu Ie izdalo uradno po-ročilo z vsemi podrobnostmi o nesreči in navaja kot vzrok katastrofi, da so bili mo-torji »Shenandoahe« mnogo sTbkejši kot ladje »Los Angeles«. Zato se zračna križarka ni mogla- upirati viharju. Na kraj nesreče so bili takoj poslani voja§ki oddelki, ki so za-prli dohode ponesrečnih delov kiižarke. V Newyorku se je nesreča bliskoma raznesla. Povsod vlada silno razburjenje.
»Shenandoah« je sestrska lađja ZR III. in je bila pred Strrimi leti zgrajena v Zedinjenlh državah po sistemu ZeDpelinov Ladja je bila mnogo manSa kot ZR III., vendar je izvedla ćelo vrsto uspešnih vo-ženj. Zgrajena je bila od momariškega m^-nistrstva v Lakehurstu in dasi je imela majij kubične prostornine kot »Los Ange-les«, ie bila mnogo dal'Ša od nje. »Shenan-doah« je bila ponos vsakega Amerikanca. Napoljnjena ie bila s helijem ter fe imela 2WQ konjskih sil močne motorle, s katerimi je lahko razvila hitrost 30 m sekundo. Kot vzrok nesreče se navaja slaba konstrukcija ladje.
Sokol
—  Svečana  sokolska akademija u proslavu    1000-godi5nj!c2   hrvatskoga   kraljevstva. Raspored:  1. dio.  1. Sokolska koračnica.   Muzika.  2.  Pozdravna   riječ.   Govori starješina   zagr.   sokolske   župe  Ante   Bro-zović.   3.   925—1925.   2iva   slika   prikazana po  sokolima  i  sokolicama.   II.   dio.   1.   M. Janković —  K.  Odak:  Naša  povijest,  rit-imčko-simbolički   prikaz   u   6   dijelova.   Iz-vadjaiu   članice     Sokolskog   društva   II.   u Zagrebu. 2. E. Vukotić — D. Zillbauer: Devetorica.   Izvadja   muški   pomladak   Sokolskog društva u Slav. Brodu, 3. Vježbe na konju.    Izvadjaiu    članovi Sokolskog dru-Stva u Ljubljani. 4. M. Horas: Narodno kolo.  Izvadjaju naraštajke i naraštajci Sokolskog   društva   Sušak-Rijeka-Trsat.   5.   Anlca MaruSić:   Gimnastički   rukovjet.   Na   narodne    napjeve    izvadjaju    članice  Sokolskog društva u Sisku.  Odmor. 6.  Vježbe na ru-čama. Izvadiaju članovi župe Novo Mjesto.
7.  R. Bilek — K. Pospišil: Vježbe sa grab-liama  i   STio-pljem.   Izvadjaju   članice   i  na-raštajke   Sokolskog   društva   u   Daruvarju.
8.   B.   Mudrinić -  Vidušić:   Krug, gimnastička kompozicija  u 3  dijela  sa  uvodom.  Izvadj aju   članovi   Sokdskog   društva   I.   u
Zasrrebu. III. dio. Slozi i jedinstvu. Rodoljubni prikaz od Ivana Berdiša. Izvadjaju naraštajke Sokolskog društva I. u Zagrebu. Vila — Stasa Dimitrijević, Srpkinja — Bosiljka Jakšić, Hrvatica — Zdenka Čeović, Slovenka — Nevenka Janjanm. Gimnastičke tačke prate na glasoviru društveni gla-sovirači. Izmedju pojedinih odjela svira muzika savske divizijske oblasti. Početak akademije tacno u 20 na večer. Ulaznice dobivaju se preko da>na u knjižari Trpinac (Preradovićeva ulica), na večer od 6—8 s. u Sokolu I. (Bogovićeva 7), na dan akademije na kazališnoj blagajni
—   Grotu pije. Tukajšnje   soboitelu)  dni-Stvo praanuje na Mali Smaren bvojo prvo o'oletnico. Nastopi domaća deca, elani, članice to ffostl-Claiii to Članice. Med odmorom telorađbe se vrS! tekma r vTečah. Kđor ee ho^e  \t srca  nasmejati,  naj  ne zamuđJ   te
tekme. Bogat srečolov bo nu^il vsaketnti priliko, da za 1 Din dobi lepega jančka in različnih drugih lcra«snlli stvari. Frtjatelji dobre vioaske kapljice bodo tudl zadovoljni, kajti preskreli smo Izvr6ten dol©njsW cvi-ček z Gadove peči In izborno Štajersfoo be-lo vino. Tuđi vsalcovrstnfh mrzUh in gror-kih j.'dJl ne bo primanjkovalo. Za iiaša malč-ke smo naredili poseben paviljon z raanovrstniml slaščicajmi Im drugim! dobro-tami. PlešišČe na prostem bo pa ob zvofeili železniCarske go<lbe Iz Ljubljane naši mla. dini nnđiflo par uric nekaljetnega veeelja in užitka. Stavimo, đa bo marsikateai Izmed nas, ki emo te bolj v letih, pođlegel skuš-Djavl in se zavrt&l ter pozabil za fcratelc čas »voje vsakđanje skrbi iaa nađlog1?. TJpa. n o, đa bo ta dam vsem, ki na« poesetijo. dan veselja In odpočltka. Paro do pare zbiramo. da si postavimo stoj lastnl dom, da prlđe-mo do telova4nico, brez katere je vsak aa. predek dru§tva neanogoč in obstoj re^no ogrožen. Vsakf Ki nas na Mali Smaren po-seti, naj si bo v svesti, da je tuđi pripo-cojcgel do našega doma. Zatorej vabimo \*se, ki eo naši prijatelji, vae, ki so nas po. se-tlli ob naSI nstanovitvi, sploh vse, W eo na/klonjeni Sokolstvu, đa pntđejo 8. šestero-bra v naše lepo GrosirpUe. Polovica vožnja je vsem udele^encem nade prireditve že do. voljema, za povratek proti Ljubijani Je vlak ob 23. uri, proti Karlovcu ob 23. uri 47 mtn. Na vceeflo svMenje!  Odbor.                 1602-n
—  Sokol I.  Vabim brate in sestre, da
se udeleže društvenih prireditev Sokola v Št. Vidu (pri slepem Janezu) ali v Litiji dne 6. septembra in pa prireditve Sokola v Grosupljem dne 8. septembra. — Načelnik.
1609/n
—  Sokolsko društvo v Mostah   priredi jutri v nedeljo, đne «. Beptembra, proslavo tisoCletnice   brvatske^a   kraljestva   v   telo-vadnici  na  Selu.   Dopol-đne  ab  10.   pTedave-rje   »o   tisodietnid   hrva-tekega   kraljestva«. Popoiđne ob 4- uri  »Društvena akademija«. Po  koočanem   sporedu   družabni   ve^er.    K
predavanju vstop prost. Vstopnliia k aka ćemijl 3 Dbn. Cenjeno občinstvo vabimo, fla se udel^Ži do-polđai^ske prireditve ia akademije   v   ^im   večjem   fttevilu.   Zaravo!
—  Sokol v StepanjI vasl vabi na slav-nostno  zborovanje, kl  se  vrši  v   torek   dne 8.  t. m.  točno  ob  10.  uri dopoldne v  dru-Stveni   telovadnicl   v   proslavo   1000  letnice brvatskega   kraljestva      Pri   proslavi   poje pevsko društvo Sava.
—  Sokol  v  Štepanli  vasl vabi Članstvo k  udeležbi  sokolskega   zleta  na  Orosupljem dne   8.   t.   m.   ZbiraliSče   cb   V«13.   uri   pri bratu Ivanu  Anžiču. Zdravo! Odbor. 1613/n
—   Sokol   Siska  poziva  vse  svoj«  članstvo, da se udeleži v nedeljo, 6. t. m. telo-vadnc*sa   nastopa    in    družabne      prlredltT« Sokolske^a   društva   ▼   St,   Vidu.   Zb!raltS«e ob   1.30    pred    telovađnleo,    kjer   proCakamo Ijuhljanska   društva;    odhod   najkasneje   ob 12.45.   Člani   v  kroju,   udeležite   se   tega   lx-le-ta  kar  najbolj   mnogoštevilno,   da   priskočimo  s tem  na pomoć našemu    bratskomu društvu,   ki   bojuje   boj   s   črnlmi   elementi. Zdravo!   Odbor.                                       l«04-n
1 To ti ie živahno
okrog o^rrmneea stolpa, ki pa Je zgrađtla to-varna .PEKATETE" na veles- mu vpaviionn^
Sport
Zagrebški železničarji v Ljubljani
Kakor mano. se je na nedavni skup. Ščini LNP reorganiziralo prvenstvemo tek-movanje. Z jesensko sezono bođo najprvo tekmovala okrožja posamič in nato nasto-pijo prihođnjo pomlađ prvak! okroilj k fl, nalnim po-kalnim tekmam za prvenstvo LNP. Za jesenska tekmovanja l^ubljanske-ga, okrožja je zavladalo razumljivo »ploSno zanimanje, ker se za tekmo prav intenzivno pripravljajo v-si prrtza^etl klub i. Jaidran Je učvrsti! svojo postavo z igrale!, ki so se vrnili od vojakov, Ilirija znatno okrepi nogometno moštvo z ml aj šimi mo&nl, Her. me« i£6e nove sile me4 teJezničarjL Pri. morje si je po fuziji z Laetkom uetvarilo popolnoma nov polcriaj. Prvenstvena tek-m-ovanja, ki prično koncem septembra, bodo zaxa.di tega zelo naleta. Zlasti ako do-Uej klubi odigra jo Se nekaj vefijih tek em. v katerib m. preizlnifiljo svoje nove moči. Radi takega pregleda moči bo tuđi zadobile prve prijateljske tekme jesemake sezone, kl se vrše v nedeljo 6. In t torek 8. septembra, prav Jzredno vaanoet. V nedeljc igrata prijateljsko tekmo Jadran: Iliirida, v tore-k pa goetujejo prvlC v Ljubljani za. grebSki reoomiTani ŽeljeznlSarji ia na«to-pijo v prijateljski tekml proti ASP Pri. moTjU na Dirnajsld cesti. Zaćetek tetane r torefe točno ob 15. uru Predprodaja rstop. nic od ponedeljka naprej t Severjerl tra-Oki v Selenburgovi ulicL
Zeljemicarji spađajo med na^boOjfia moštva Zagreba. Po svoji moči ranZJrajo med Haškom in Gradja-neklm. MoStvo je lz. redno hitro, kombinatorno In vstraja do konca. Doseglo je izredno velike uspehe tako v LnternaeljofcalTiih kakor ▼ domaćih tekmah. Na turneji po Grčiji je poveod že-lo lavorike. Z domaćim! klubi pa Je igralo uspedno n. pr. z vodianlm Haćkom in Grad-janakim večkrat neodloino, o VeUki no^i je premagalo sarajevskega SaSka na sara-jevskem igriSču itđ. Za prvi start tega mlađega tn ambicijoniranega moStva, ki stremi za lavotrfko prvaka ZNP, je zavladal međ ijuMja-nskinil eportnikJ razumljiv splosen intere«. IgriSCe Primorja se je po-polnoma reetavrlralo in opremilo s novim i zgradba-m1, tnvko z veliko garderobo s prSnlmi ktx. peiin.1 itđ. Mogtvo Primorja naetapi v po-polnoina prenovljeni po€+avi. V zadnjih dveh mesecih Je pri dno treniralo pod vodstvom akademika sportnika te Hajduka. Tekma bo radi tega nadvse zanimiva, ker se bo hotelo od domaće strani doseći na vsak   način   časten   rezultat.
— S. K. Merkur — ASK Primorje. Jutri v nedeljo Igra v Ljubljani mariborski SK Merkur proti ASK Primorje. Merkur je trenotno najmočnejši mariborski klub tn obeta tekma prvovrst?n šprrt ker Je tu 11 Primorje, ojačeno po Igralclh Laska, v dobri formh Več v  »Jutru«.
V. I. Krlžanovska:
43
V lirnljestvu nesmrtnih
Roman.
Zaman je bil ves trud, da bi jih odprl ali zlo-mil. Hotel si je pomagati na ta način, da bi zlomil ključavnico, in ker ni našel v sobi nič prikladnega, se je vrnil v salon in zagledal na mizi velik nož, o katerem ni vedel, kako je prišel v to sobo.
Sicer pa ni dnlgo razmišljal o tem, ker se mu je mudilo v tajno sobo. Slutil je, da najde tam nove dokaze straŠnega zločina.
Po dolgem prizadevanju se mu je posrečilo zlomiti ključavnico in vrata so se odprla. Struja hladnega zraka, napolnjenega z neznosnim smradom, mu je udarila v obraz tako, da se ie moral umakniti, ker se mu je vrtelo v glavi.
Kmalu pa se je privadil temu težkemu ozračju. Dvignil je svečo, prestopil prag in obstal kakor vkopan. Presenećeno je gledal dolgi zaboj, ki Je bU ves pokrit s crnim suknom in podoben krsti. Na Črnem mrtvaškem prtu je ležal ogromni venec iz raž, ki so bile tako sveže, kakor da bi bfle prav-kar natrgane.
Na obeh koncih zaboja ie i>oieinala v starinskih posodah brleča luč. Pri motni svetlobl svece je bila ta mrtvašnica strašna in Supramati ie drhtel, ko se *6 **ZAt& okrofi?
V ozadju sobe je bila kad, kraj nje pa mra-mornata klopica, na kateri se je valjalo okrvavljeno perilo in kopalne potrebščine.
Supramati se ie bori] nekaj Časa z grozo, nato ie pa smelo prlstopil k zaboju. Saj se je moral sted-njič prepričati, kaj je v njem. Ogledal si je crni mrtvaški pokrov, na katerem so bili fz srebrnih nitk vezani kabalistični znaki. Nato ga je hntel z drhtečo roko dvigniti. Sukno je takoj zdrsnilo na tla. Grozno je zakričal in odskočil. Malo ic manjkalo, da mu sveca ni padla iz rok. Pred njim je stal kristalni zaboj, na dnu Je ležala na svileni blazrni ženska v Široki beli nočni srajd. Njena glava ie počivala na mehki blazinlci.
Bila je krasotica Liliana. Toda zdaj ni bfl njen obraz več tako strašen in spačen, kakor one pri-kazni, ki jo je videl več noči zapored* Kljub temu, da je bilo telo belo kot sneg, ni bilo podobno truplu. Zdelo se ie ćelo sveže in gibčno, kaloor telo spe* čega človeka. Majhna, malo odprta usta so pričala o neznosnih muk ah. Na prozorna lica je padala senca od dolgih, Črniti trepalnic. Etia roka je počivala na prsih. Rane sploh fil bild videtl. Skrita je bila pod gubami batista. F^lćg tega ie btlo telo ođ Pasu do nog posuto z vftnicami, Mfrjami, vildll-čami in drugimi duhteČimi cvetlicami, ki so bile tako lepe in sveže, kakor da rasto na vrtu.
Kot začaran je občudoval Supramati to divno žensko. Nagnil se je, da si še bolj ogleda Liliano,
in opazil, da leži v neki brezbarvni tekočini, ki je bila nalita v kristalni zaboj do vrha.
Kakšna tekočina je bila to, da je ostalo v nji nedotaknjeno ne Ie človeško telo. nego tuđi cvet-lice in njih barva? To je bila skrivnost. Zagnnetno je bilo tuđi vprašanje, zakaj je skrival Naraiana tu telo ubtte 2enske, ki je menda ni mngel preživeti.
Zamišljen in razbuđen se ie Supramati obrnil in stopll h klopi, da pogleda, kaj je na nji. Kar je stopil na nekaj trdega. Nagnil se Je in pobral ta predmet. V rofci je držal enako stekleničico, kakor jo Je nosil sam. V takih stekleničicah je bil spravljen življenjski eliksir. Zdaj Sele je Supramati uga-nil, kaj se Je zgodilo v tej ta*n! sobi.
Ko je zabodel mlado žensko, jo je hotel Nara-jana resiti s pomočjo življeniskega elikslrja. Toda zakaj se mu to ni posrečilo? AH je prišla pomoč prepozno, ali pa ni poamal vseh svojstev skriv.iost-ne tekovine in načina, kako se v takih slučaj upo-rablja?
Nered v sobi je priČal, da Je opravlja! Narajana svoj posel v naglici, da ni imel Čaša pospravfti za seboj In izbrisati sledov svojega zločina. Qredoč skdzl darnsko «bo je Su^famati opftžil na stolu kraj postelje beli telovnik, ki Je bil ves okrvavljen. Gotovo ie flri.iesel svojo žrtev najprej sem.
Ves razburjen je sedel Supramati k pisalni mizi in zaSel ogledovati prednikovo sliko. Razmisli jćf kako se je mogel, pokojni princ, ki je vendar poznal
tako neobičajne skrivnosti, spozabiti tako daleč, da je izvršil ta gnusni zločin.
Nato je začel pregleJovatl po tleh razmetane papirje. Tu je ležal debel veznn zvez-^k, kakrš.i^ga je videl že v Benetkah. V njem se je govorilo o okulisHčni vedi. Dalje se je valjalo rn tleh več ljubavnih pisern, računi dobavitliev in ovitki. Sledniič je zagledal do polovice popisano polo, ki je bila spodaj polita s crnilom. Tud! na svetlo-sinjem suknu pod Črnilnico so se poznali sledovi razbur-jenosti in naglice. Vse je bilo polito s crnilom.
Suprajnati je prečital površno prve vrstice, na-kar se je začel za spis zanimati. To je bil koncept Narajaninega pisma.
»Učitelj, ubil sem io, a to dokazuje, da sem kljub neizčrpni življenjski sili, ki se pretaka po mojih žilah, prav tak ničvredni suženi strasti, kakor vsi drugi liudje. Bil sem besen! Kako je mngla dati drugemu prednost pred menoj! Saj vendar nisem kak postopač ali pustolovec, ki ga ženska danes ljubi, jutri pa p^zabi. In mar nisem storil vsega, đa Jo osrečim? Sčasoma bi se bila nedvomno po-
starala, morala bi umreti takrat bi bile vse vezi same po sebi pretrgane. Toda jaz nisem misli! na to. Ona ni Nara, ki je enaka meni. 1 Narv> se lahko vedno ljubiva.
»P4 se nisem hotel pomenlti s teboj o tem, ućiteli
^«rv.   zuz.
•5LOVFNSK1   NARODc  dnt 6. septembra 1925.
Stran 3.
Prosveta
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠCA ▼ Ljubljani.
3. septembra: Opera Ofienbach: Hoffmann-
ove pripovedke.
& septembra: Drama Matmers: Peglca mojega srca.
Opera: a) Mascagni: Cavalleria rusti-cana. b) Leoncavallo: Glumači (I. Pagliacci).
>. septembra:  Opera: Strauss: Netopir. 8  septembra: Opera Ve-rdi: Aida.
M. 2.
Dramsko gledišcc
»Peglca   mo]2ga   srca«.     Veseloigra   3 dejanj; angleško spi^a! I. Hartley Manners, poslovenil   O.   Šest.   Režiser   Miian   Skrbin-Sek. Slabi vtis, kl sem ga odnesel od igranja   Petrovićevega   »Vozla«,  se   mi   je   popolnoma izbrisat pr;  tej »Pegici«, ki ni slovenska   pegica,  kaknr   jih   imamo   poleti   na licu, nego  amerikanska  Peggy  ali  Peg, kar je  domača  oblika  za   ime  Margareta.  Igra je zelo nedolžna  m srne vsak dekliški institut  vanjo.  Tipično  angleSka   sentimentalnost   o   zdravi,   naravni   mladi   Američanki preprostih manir, ki priđe po poslednji volji   bogatega   strica   na   vzgojo   v   angl^ško grajščino   k   fevdalno   korektnim     sor   'ii-kom. Pegica seveda ne ve nič o svoj;      oi dedščini. Ne ve tuđi, da so ti sorodniki ,ie-nadno obubožali ta jo  trpe v hiSi Ie,  ker dobivajo  za  njeno vzgojo  letnih   1000  fun-tov.  Dva   sveta,  ki  se  ne   razumeta   in   se tuđ! nočeta,  si  stoj i ta  nasproti.  Angleži  ne cenijo   Pegične   presrčnosti   m   nerafinirano-sti, niti njene brižnosti. Ona se pa kar ne more  vdomačiti  v  kodeks  strogih  družab-nih oblik. Le bogati in prikupni sosed Jerry ve  ceniti   to   gegavo   in   nepokvarjeno  de-kliško   srce.   Seveda   sta   drug   v   drugega čez   glavo    zaljubljena   davno   preje,   nego si to razodeneta. Seveda  lzve  Peg sele ob zarokl koncem  igre,  da  je njen  lzvoJjenec povrhu tuđi še pravilen anleSki lord. In da ni  neprilik,    si  je  opomogla  medtem   tuđi banka,  kjer   Je  naloženo   premoženje   doz-devno obubožairih  graščakov. Sama  rožna-ta   zarja.   —   Skrbinšek   je   Igro   silno vestno pripravil.   Izbral   si  Je   izmed  igral-stva precej  prave ljudi in jih vigral v sku-pen,   prijete«   družaben   ton,   kakor   ga   pri salonskih   in   đružabnih   veseloigrah   doslej nismo   dosegali.   Menda   prvikrat   sem   tudi pri našem  igralstvu občutil  nekaj  o-ne an-samblske lahkote, kl Jo take igre potrebu-Jejo. To je lepa zasluga; kaže pa, da smo tuđi   mi  že  zmožni  za   take  stvari,  ki  jih je   igralsko   radi   malih   nijans,   katere   so potrebne,   smatrati   deloma   za   težje,   nego marsikako   serijozno   dramo,     Peglco     Igra Š a r i č e v a.   Izgledala   je  Jako   dobro,   kakor   tipična   hči  z   maie  farme  ali   kaj   ta-kega. V igri bi JI želei še vcčnaravtie pre-srčnosti,   manj   »inteligence«,   ali   kako   bi rekel. Zelo razveseljivo Je, da so Sarićevi napcsled  dali vlogo, kjer ji ni  treba  se po odru vl?.5iti kakor Jesenska megla. Ni pa v to   stroko   Še   docela   vglobljena.   Zato   naj vcčicrat dobi v tekoči sezoni kaj veselega. lahkega in razposajenega  pod roko. Doslei smo za  to stran  imeli samo eno res sposobno   zastopnico:   Nablocko.  Radi   primer-Jave bi jo rad  vldei  kot Psgico. Ponavljati pa moram, da je tuđi Šarlćeva ostvarila zelo  prikupno Pegico v vsakem  oziru.  Še več   temperamenta   polagoma,     seveda   ne cbenem   grobejšega   igranja.   Dragocena  figura v maski in igri je Medvedova kat stara anglegka dama, ki se nad vsako sen-co  nekorektnosti  v  vedenju  ali  besedi   do smrti  šokira.  Medvedova  se  je  sreČno  iz-ognila  karikiranju  in  je ustvarila  prav  re-alen tip. Tzredno dobra je dalje bila Mira Dan II ova   kot   hči   te   gospe,   Manire   m samoovladanje   v   vsakem   položaju   sta   ]\ prešla  v  meso  !n kri,  toda  pod  vsem  tem klije vendar toplo dekliško srce. To Je Da* nilova   znala  dobro  združevati, kar ni  lah-ka   naloga.   Mala   vloga  sobarice   je  v  za-nesljivih rokah Gorjupove. Med moški-mi   je   režiser   za   mlađega   aristokratskega s!na   Alarica,  ki  ne   zna  drugega,  nego  na okusen  in drag način čas pobijati (a je tuđi  konrčen  v   svoji   nevednosti  o   življenj-skih prilikah ter povrhu Se omejenček), na-gel   v   Drenovcu   izvrstnega   prcdstav-IJatelja.     Drenovec   ima   v   svoji   elegantni postavi  In  v  tankem.  posebi  vsemu  heroj-skemu oddaljenemu glasu naravna sredstva za   takega   gigeriastega   Narcisa.   Vprlzori-tev se mu ima zahvaliti za marsikak smeh. P e č e k se Je kot pustolovski gent ChHsti-an  Brent dobro prilagajal  soigralstvu. Lorda   Jerryja Je z aplombom, ki  je  za  takega   Ideala   mladih   deklic   cbligatoren,   igral In   govoril   Levar.     Konsolidiran   junak   fz romana   za   sanjave   institutke.   Cesar   je Izcradil  starega  advokata ali notarja  Haw-kesa   v  prav   angleškem  smislu   taklh   pre-vidnih   plesnovcev    Tn   končno   ne   smemo pozrbiti   papana   Danila,   kl   je   z   vsem komičnim   dostojanstvom   ovladoval   Inven-tariziranega   komornega   slugo   odlične   an-gle^ke  htše.  In  ćelo  dva  kužka, ki  nasto-pata, sta se vedla pametno in spodnbno. — Da   nonavljam:   Igra   je   stala   pod   srečno zvezdo in je v čast vsem sodelujočfm, njihovi  uvidevnosti, da  potrebulejo hidi  tako slovstveno    povsem    brezpomembna    deJa vso  pozornost  z gledališkega   statiiča, ker nam morejo nuditi prav uvaževanja vredno oder^ko  umernost.  Zato i  take stvari  igralo prva  igralska  udruženja po svetu in lih neeujejo z  isto vestnostjo, kakor kaj  dru-gačnega.  Za   tango,  kl se  igra.  da  plešeta Le^ar   in   Dan ilova,   bi   pa   želei   vendarle malo  ognjevitejŠega   tempa,  četuđl   g.  Levar morda ni plesalec, ki bi bit kđaj fe nagrado odnesel. Za tistih par tucatov kora-kov   se   more   že   »vkup   vzetU,   da   ne  bo treba   glasbe   raztegovati   z  žalno  koračnico. — Srednji stan hodi rad take Irre gledati,  po  vsem  svetu.  Danes,  po vojski  In v konkretnih bridkostih, 5e bolj, nego pre-Je.  Le  ne  preveč  tragedij,  ne vedno  pre-težkih  stvari — Je življenje samo za vsa-kogar pretežko   Uudje In nj* #vcl potre-
bujejo odmora, pozabljenja na svoje skrbi. Smeh In dobra volja sta nekaj od najbolj-šega, kat je danega človeku. Ravno tole »Pegico« igrajo ali so igrali v Parizu, Londonu in bogve kje vse Se kar v celih ne-doglednih serijah do 100 zavrstnih večc-rov. Tuđi kinematograf je lajbolj pom, Če prinaša kaj za smeh. Ne gre samo za bla-gajniško spekulacija* Ljudjc, tuđi najbolj izobraženi, res krvavo potrebujejo tuđi takih stvari. Zato je bilo gledaliSče tuđi zelo dobro cbi^kano, če računamo, da je Sele predsezona,
„Hdria'
praiek za pec'vo fn vanllin
Pnvfllon „E" šlev. 90- 92
QQQQQQGQQQQQ ::Q
—   Narodno gledallšče v Ljubljani Ima
danes v nedeljo dne 6. t. m. dve predstavi in sicer se pojeta v operi Mascagnijeva »Cavalleria rusticana« in Leoncavallovi »Glumači«. V prvi operi nastnpijo ge. Thierry-Kav5nikova, Poličeva in Ropasova ter gg. Kovač in Balaban. V Glumačih pa a. Jenikova ter gg. Holodkov, Orlov in Mohorič Vlogo Silvija poje v tej operi prvič na našem odru g. Janko. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi in na večer pred predstavo v gledališčih. Opera začne cb Vs8., drama pa ob 8. zvečer, kjer se vprizori angleška veseloigra »Pegica mojega srcat z go. Saričevo, Medvedovo, Danilovo in Gorjupovo ter gg. Cesarjem, Danilom, Drenovcem,  Levarjem  in  Pečkom.
—  V poo2deljek    se    poje    na    našem odru   Straussova   komična   opereta   »Netopir«  v  deloma novi  zasedbi  in  v  režiji  g. Josipa   Povheta.  Rozalindo   poje   ga.   Lov-šetova, knez Orlovski je ga. Vera Danilova, Adela ga. Poličeva, Eisensteina igra g. Pe-Ček, Franka o.  Janko, Alfreda  g. Kovač in Froša   g.   Povhe.   Ostale   vloge   so   v   isti zasedbi   kakor   lansko   leto.   Kot   zaključna velesejmska predstava  se  poje  na  praznik v torek dne 8. t. m. Vcrdijeva opeTa »Aida«. v   kateri   poje   vlogo   Amonasra   g.   Holodkov. Po teh izredmh velesejmskih predsta-vah nastopi kratek odmor, in  se bo intenzivno pripravljal novi repertoar za začetek redne   sezone   oktobra   1925.   Študirajo   se sledeča  dela:  D' Albert  »Mrtve  oči«  z go. Čaletovo   in   Holodkovom   v   glavnih   parti-Jah.   Massenet   »Manon«   z   go.   Lovšetovo, gg.   Banovcem.   Balabanom   in   Betettom   v glavnih  partijah. Poleg  tega  se  pripravljalo še Mozartova »FIsarova svatba«, »Tann-hauser«   in   »Joungleur   de   Notredammes«. Prvi  domači premijeri  pa  bosta   Gerbičeva opera  »Nabor«  in  Hatzejev  »Povratek«.
Vsakdo   3
naj  si  ogleda   pred   naku om  z mske  obleke našo  veliko   izbiro   po  najugodnejših   cenah.
Josip
, Liubifana.
—  Upravo oslješkcga eledallsia ie vendarle  prevzel  g.  ravnatelj  Rukavina.  Naša vest,   da   je   &.   Rukavina   nastr^il   onoletni dopust radi obolelosti In da se poda v inozemstvo,  ne  odgovarja  resnici.      Osiješko gledališče je otvorilo sezono z Vojnovićevo trilogijo, v operi se poje Aida s tenoristom Knitlom iz Zagreba kot gostom.
—  Splitsko gledališče. ki je prošlo sezono gojilo dramo in Ie sporadično vpriza-r-jalo z amateT'i   lažje   operete,   dobi   tuđi opero.
—  Gledališče v Crni gori. V Nikšičn se je te dni na svečan način otvorilo prvo stalno gledališče. Dvorana se nahaja v velikem Obrtniškpm domu, ki se ie zgradi! za obrt-niške organizacije in za splošno prosverno ter kulturno živlcnje v Nikšiću. Zgradba se je  sezidala  delo-rra   z   zasebnimj   prispevici in darfli, deloma  s podporo  vlade v visini pol mitijona dinar:ev.
—  Francoskt klnooperateril ▼ Hercegovini. V Mostarju se že več dni nahaja fran-coska  družba kinooperaterjev, ki posnema najlepše točke Mostarja In okolice. Iz Mo-starja odpotujejo franeoski igralci v Dalma-ci?o.
NafboUse ce¥l(e i
domačega   izdelka,   kakor   tuđi   tu jih tovarn nudi po nizkih cenah   trgovina
Žitaf, Wwi Mmm olica.
—   Instrumentalni   ponk   na   konserra-toriiou  Na  konservatoriju  Glasbene  Matice se  poučujejo  sledeči orkestrskf  instrumenti:   vijola,   čelo,   kontrabas,   flavta,    oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna, tol-kala  in  tuđi  orgle. Ravnateljstvo vabi  vse one, ki  se zanimajo  «a  te  instrumente, da se  vpišejo  k  pouku.  Pouk  traja   navadfio najveC 6 let ter Jim Je nato kot absolven-otm   konservatorlja    eafotovljen   stalen  in dobeT  zas1u*ek,  saj  v  cei!  na5I  kraljevini pri vsefc orkestr!h manjka izvežbanih naših moči.   Ukovina   za   posamezne   Instrumente znaSa  90  Dm  mesečno,  pouk  se  pa  vrSI trikrat na teden. Revnim in nadarjenim gojencem   odbor   ukovlno   po   možnosri   ttidi zniža,   Vpisovanje   se  vrli   vse   te  dni  na konservatoriju v Gosposki u!. 8/T.      1608/n
—   Rarnateflstro  koassnratorifa    opo-zarja vse vpisane gojence, đa pridejo danes  v   soboto  popoludne   k   rasđelitvf  In določirv!  urnika   m   stcer   jtojencl   klavirji ob 3. ari, gojencl vijollne ob 4. ari, instrumentalisti  ob   V«5.  uri  ro  golencl  sol opet] a ob 5. uri Gojenci, kt so 2e lansko leto ob-Iskovali pouk na Glasbeni matici, na] gredo takoj v iste sobe in k istim učiteljem, kakor so bili lansko teto                    1607/n
Ljnblianski
Sedmi dan
Tudi včeraj je bil velesejem v zna* menju povpraševanja in kupčij. V če« trtek in petek je bilo na sejmišču manj domačinov, zato pa več resnih trgov« skih interesentov. V Ljubljano je pri* spel včeraj z Bleda s svojim sinom predsednik narodne skupščine g. Mar* ko T r i f k o v i ć, ki je porabil ugodno priliko, da se seznani z našimi gospo^ darskimi razmerami. Posetil je vele» sejem, kjer si je o^edal v spremstvu velikega žuoana ljubljanske oblasti dr. V. B a 11 i ć a, predsednika trgovske in obrtniške zbornice g. Ivana Kneza, predsednika Ljub'janskega velesejma g. F. Bonaca, ravnatelja velesejma g. Milana Dularja tn tajnika Trgov* ske in obrtniške zbornice dr. Ivana Plessa vse paviljone. Zanimal se je za vse probleme slovenske industrije, trgovine in obrti. Ko so mu zastopniki našega gospodarstva predočili težke razmere in razne nepremagljive ovire, s katerimi se zaman bori naše gospo* darstvo, je pokaza1, veliko rarumevas nje za vse aktualne probleme, ki zani« majo slovenske gospodarske kroge in obljubil vsestransko sodelovanje, da se nedostatki in ovire v razvoju gospo* darske moči Slovenije čim prej odstra* nijo. Omenil ie tudi, da bi se lahko v narodni skupščini marsikaj doselio, če bi se poslanci bo'j zanimali za praktičs ne, zlasti gospodarske razmere svojih pokrajin, če bi manj politizirali in več delali. Tako pa se opetovano dogaja, da ta ali oni noslanec samo govori in govori, ne da bi s tem svojim volilcem kaj koristil.
Velesejem je posetil včeraj tudi ju* goslovenski noslanik v Washingtonu g. TresioPavišić. Zanimal se je za. vse, kar producira slovenska indu* strna in obrt. Ravnatelj velesejma g. M. Dular ga je spremi jal po paviljonih, kjer mu je razkazoval uspehe našega gospodarstva. Z og'edom razstavljeiies tla blaga je bil naš poslanik v \Vashing* tonu zelo zadovoljen. Kupčije so bile tudi včeraj povprečno dobre, koiikor je pac mogoče v sedanjih razmerah, ko vidimo na vsakem koraku zastoj in nazadovanje konzuma. Težave, s kate* rimi se mora boriti naš gospodarski organizem, so tako velike, da se narav* nost čudimo, kako more ljubljanski velesejem v takih razmerah sploh do* seči kak uspeh. PomisMti moramo tudi, da se je pojavilo v državi, zlasti zadnji dve leti, vse poino novih velesejmov in razstav in da ima «Jug-os!ovenski Lloyd» v svojem včerajšnjem uvodni* ku popolnoma prav, ko predlaga, naj se ustanovi forum, ki bi vodil evidenco o vseh razstavah gospodarskega zna* Čaja. Vprašanje velesejmov je treba Čim prej resiti tako, da ostanejo samo tišti, ki so za narodno gospodarstvo res velikega pomena. Tak pomen ima nedvomno Ljubljanski velesejem, kar priznava tudi cdugoslovenski Lloyd», ki piše: ^Institucija Ljubljanskega ve» lesejma ima nekatere neprecenljive prednosti. To je naš prvi redni letni velesejem, a tudi Ljubljana je v pokra* jini, kjer je največ industrije.« Vse to naj bi si dobro zapomnili tišti, ki radi kritizirajo in zabavljajo na naš vele* sejem, dasi ne more biti nobenega dvoma, da je ta ustanova potrebna ne le Sloveniji, nego tudi državi sploh.
Včeraj so bili na vcTesejmu trg-ov« ski interesentje iz Ziiricha, Gradca, Brusi ja. Gorice, Trsta, San Remo, Du* naja, Aidovščine in nekaterih drugih inozemskih mest. Glede tuzemcev je treba omenitu di so zastonane prav vss pokrajine. Stevpo no^etnikov je znašalo včerai okrog 8000. Grki in Bols gari še vedno kunuiejo. Dobro gredo zlasti igrače in tekstilna industriia. Ge* neralna direkcija železnic je izdala na*
oeleseiem
redbo, da veljajo velesejmske legiti* macije za polovično vožnjo na progi Ljubljana * Zagreb od včeraj tudi za nočne brzovlake, dočim so veljale do* slej  samo  za  dnevne  brzovlake.
Nekatere novosti na letošnjem velesejma
V paviljonu G: razni plettlnl stroji (Claes «St F'entje iz Muhlhausena); zdrav-nlško-t3hnlčna Industrija (na Dunaju, ozi-roma Beogradu in Budimpešti). Najnovej-ša iznajdba v heliotermUi je svetiika »So-lux« zoper b^Iečine pri ctekiinah. — »Bistra« kovinska družba v Domžalah izdelu-je ključavnice za pohištvo, železne in medene šarnirje, obešala, okove, ščite, roča-ie itd. Vsi izdelki so iz železa, galvanizirani ali iz čiste medenine. V salvanizacii-skem oddclku se strokovno ponikla, pome-di, pfvbakri, oksidira, patinira itd. Bro^vn-Bovcrh   sestavni   deli   za   amaterje   (Seper-
heterodyne), kurilne akum. baterije »LJ!-traa, Rrd:o-maxim >!saria«: »Vox« v Zagrebu. Kobold-stroji za čiščenje parketov, aparati visoke napetosti za zdravljenje in masažo, aparati za vsrkavanje prahu, telefonski prižigalci, električne škarje Itd. Kliman Jos. iz Zajrrtba: avtcmobilni stroji na špirit kot otroške igrače, žepne baterije itd. »Ageco«: reklamne slikarnice na okna. Elektro-Company v Ljubljani: radio-apara-ti, bleščeči okraski (koralde), ki se pono-či svetijc, preiskovalni aparati za jajca (no-
tranjost jajca se popolnoma razsvetli); »Kuzml čaj«. Tvrdka ^Kuzmi* in sinovi v Zagrebu je najstarejSa tvrdka ra import Čaja v naših krajih. Tvrdka je bila ustanovljena v Petrogradu 1. 1867. Leta 1918 je prenesla svoj sedež v London. SkladiSča In zastopstva   ima   v  Berlinu,  Hamburgu,  Pa-
ri-zu, Ne\vyorku, Rotterdamu, Rigi, Carigradu itd. V novejšem času je ustanovila podružnico še v Zagrebu za ćelo Jugosla-vijo ter je zbujala na zagrebškem zboru s svojim kitajskim paviljonom splošJio pozornost. Čaj izvaža tvrdka naravnost iz Ki-tajske, a pakuje ga v Hamburgu, kjer ima ogromna skladišča. Kako znano, je kitajski čaj mnogo boljši kot cejlonski, indijski In japonski. Na mednarodni gastronomski raz-stvai v Hamburgu 1. 1024 je dobil Kuzmi-čev čaj prvo nagrado. Trgovska in obrtna zbornica v Hankovu (Kina) je izdala tvrd-ki priznanje v kitajskem jeziku m angle-škem jeziku, kjer se izreka tvrdki pohvala za izvrstni čaj, ki je po aromi in okusu najboljSa mešanica čaja ne svetu. V Zagrebu zastopa tvrdko Nikola Stankov, Kuko-vićeva. — Epohalno Izaajdbo ima v zadnji koji tega paviljona Vinko Maroevlć Iz Karlovca (zastopnik Mulanović). To je hi$-ni zAronec, ki zvoni brez električne struje in bre/ baterije, samo vsled razgretesa zraka. Zvonec torej takoj signalizira požar v hiši ali gospodarskem poslopju. Ta iznajdba ima vsekakor veliko bedočnost. Tstotam je razstavljeno svetovno lepilo »Atlas« za razno posodo, steklo, usnje itd., nadalje aparat za brušenje britev In brit-vic in higljenični, zelo praktični trak! iz elasitke xa čevlje. S takirn trakom si lahko zaveže čevlje tudi enoroki. — Važna novost za avtomobHIste je »Pneumotor«, ki Jo ima razstavljer.o t\Tdka G. Marsich iz Trsta.
V paviljonu H: »Termse« gumi-obroč za ohranitev I^di mrzlo ali gorko; »Turbina« aparat za brušenje Ln poliranje na vodni pritisk. Apnrat se enostavno montira na v?ak vodovod (zastopnik Mizerit Oeside-rij v Ljubljani, BIeiweisova 3V — Najno-vejš! n?sa1n! sfroli so v Izložbi Fr. Bara i. s. Remington-decimal za tabelarična dela in Remingtofi-pkonting, ki sam sešteva in rd^teva. — !Vože za redanje ?n lurllenje Su'M'* In p^vrtnlne na hitri način ima tvrdka Ern^t Mnrle \r Subotice. — Bat'k-ateile t. j. moderno br.rvanje, ozir. slikanje svilenih robeev. šerp, ocrrinjal itd. ima A. PavliS  iz Ljublične  (Cisraletcva  ulica). No-
Poslušaj,    . bebica moja!
Da te perilo tepo blesčeče \n tma pnjelen vonj, se mora prali vedrio le z „GAZELA"* mil'jm. ki je najboljši do-inaČi izdtiek.
""^^
aAZELA^illO
vost so robčki z motivL Izdeluje se lc po naročilu.   —   DIx   Elektro   ima   razstavlien
električni aparat, ki služi za vsako domačo uporabo, kakor za kuhanje, pečenje, lika-nje, ogrevanje sob, masiranje in sploh sa zdravljenje. — »Romeo« iz Zagreba ima različne pisarniške potrebSčine. — Tovar-na »Vesna« iz Kamnika ima ražen ie t lanskega sejma znanih kovinskih izdelkov letos nanovo: Dloščice za gumi-pete, si>oci-ke za akte, kapice za pritrjevanje okras«* kov za božična drevesca itd. — Foto-ma-terijal (Janko Pozačnik v Ljubljani) Ima najnovejši sistem povečevalnih ln kopirnih aparatov i. dr.
V paviljonu I, kjer so razstavljenl raznovrstni tzdelki tekstil, pletenin, veze-nin, usnla, kovin itd., je težko navajati vseh novotarij, toda pohvalno ]e treba konstatirati, da so vse naše tvornice iepc napredovale m obrate razšlrile, a tudi ceoc so  od lani  zelo  znižane.
•      •      •
—  Umetno vrtnarstvo na letošnjem ve^ lescjmu.   Domači   in   tuji   posetniki   so   posebno   ugodno   iznenađeni,  ko   vstopijo   na sejmišče in jih takoj pri vhodu presenetijo bujni  cvetlični   nasadi,  ki   se  vlečejo  skozi ćeli  stari   del  sejmišča   do  če§koslovaškega paviljona. Ti nasadi so posebnost Ljubljanskega velcsejma, ki je drugi  velesejmi  ol-majo.   Posebno   pozornost   vzbuja   cvetl!6nf aranžma  z grbom  mesta  Ljubljane, sestav-Ijenim    iz    sam'h    ahhernanter,  ei^ever  ta spergul. Ostale gredice so obrobljene z Ii-branimi   vrtnicami,     ki   so   vse   v   bujnem cvetju,   Vse   to   je   đelo   naše   ugledne   do-mače  vrtnarske   tvrdke   A.   F e r a n t,  Ljubljana, kateri gre vsa  čast in  priznanje,  da se je tako zavzela in pomagal dvigniti ce-
lotni utis sejmišča.
—  živinorejska   razstava    na  LJublJao-
skem velesejmu, ki se priredi to nedeljo 6. septembra, bo po števthi priglaćenih iivaSl kakor tudi po rajzaiavrstnost 1 pasem tn vna-njosti žlvali vzbujala uajve^Je za-nlmaTiJ« med posetniki, žlvinorejci in đrugimi tote-resenti konj, toplokrvnih ln mrzlolirvnlh, je priglašenih nad 100. med njimi 20 ftreb-cev žlahtne krvi. Goveje živine je pa pri-fflašmih 140 &lav, in eicer 40 bl"kov, €0 krar in 40 telic. Vcs prostor, kl se je name-nll na sotkolskem teloradifiču tej razstavi, je zaveden. Nekaj n<n-esB Je letos poleg go<veje raz«5tave tudi plemenski sejm, kjer se bo nudila prilika za nalnip plemenskih 2ivali, m konj kakor tuđi goveđi. Na ta sejm bo postavljenih tud! 40 pienaecisTcih ovac jezersko - sulčavslke pasme. — Đohod na živiuorejsko raw?taro Je za govedo Rivi. no spredaj pri glavnem vhođu z Goepoeret-ske oeste, vhod za konje je kalcor lani ob strani drevoređa. Vozovi ee lmajo spraritJ na prostor zadaj za ograjo veleaejma-
Ugoden nakup.
Rarstavljeno čeSko in angleško sukno za mo-ške obleke in damske  kostume razpošiljalnice
- Josip Ivanttt —
na ljubljanskem vzorčnem velesejmu, paviljon H št 427—31, se bo od danes naprej prodajalo na drobno po neverjetno niskih oanah
Kdor si  hoče pri  nakupu obleke ali kostuma
mnogo  denarja  prihraniti,   naj  ne   zamudl te
ugodne priliket                   8286
PREPRIČAJTE SE !           OGLEJTE SI CENE!
Julijska bnijino
—j Iz Postojn© priobčuje »Piccoloc dopis, kl izraza pobožno željo, da bi Italijani kmalu pregnali iz postoinskega mesta domaće hetelirje in jih nadomestili z italijan-skimi. Dopisnik dobro ve, di je pri domačih hotelirjih vse v redu ln dobro, ali ker s« mora zgražati, se jezi nad tem, da ni do-volj stanovanj za tirjee tn da se Italijani te starih provinc pritožuje'o. Ako bo promet rastel, se bo pač dalo pomagati tudi s sta-nevanji, toda radi tega nj treba preganjati domaćine. Poklicane oblasti naj jim gre<io lepo na roko pa bo vse prav! Ali seveda. Posto-na je »italrjanska« ln drugorodec naj izgme... Ta fašistovska želia pa se ne fc-
polni.
—j V  prepad  se Je    zvrnil    voz kmeta
Tvana <*!ubeja blizu Erzelja na VIpavsk<*n;. Voz je bil poln sena. Cesta na ovinku nad prepadom je bila vsled deževja rahla pa se je vdala in padel jo vo« z vprežen.ma voloma in kmetom v prepad, kakili 10 me-trov globako. En vol se je ubll, drugi ima zlomljene noge. Cubej je ostal na senu. Sicer je rH^kodovan na raznla deith telesa, toda   nudega   se   mul   ni  nič   zgodi'o.
—J 233.000 llr za loterijo na teden. V Trstu vržejo v loterijo vsak dan olvOlJ 180 tisofi Hr. Loterija dobi iz Istre 25 000 ilir, U furlanske province 15.000 in Iz kvarnerske 13.000 lir, tako da da vsa Julijska krajina v  loterijo na teden  P33.000 lir.
—J Zračni promet med Trstom ln bri. onskimi otoki. Gosp. Kupel^-ieser, znan* poseetoik na brion3kih otokih pri Pali, jt kupil letalo, ki bo vršilo redno službo med otoki In Trstom. Taio se hoče olajSati po* set brionskib ofokov, katerlh krasoto je sebno cenil rajnki avistrijski presloltma-slednik   uadvojvoda  Pran   PeTdimanđ.
—j Društvo za tujskl promet so tudi pritegmili v boj proti tujskemu protneta. V Julijski Krajini mora biai po UotoUh vse italijansko, in tujec naj se prioučJ italijan-Sčin© ,ako hoče bivati na primer v Opatiji zuesec dni. Dr. Mann, predsednik društva za tuj&ki promet, BOglasa z akcijo, kl Jo Jo rače! •Piccolo«. kateri hoče odpraviti v Ju. lijski Krajini ne samo nemške, ampak tudi vse domače slovanske hotelirje. 7j\ vzo-k se navaja, đa gospodje Italijani iz s.tarJi provinc s sedanjem hotelskim staujoia v JulJjslLi Krajini nJso zadovoljni. Zato n»c-rajo slasti Iz Opatije takoj izginitl vii tuji hotelirji! Ne verjaanemo, da bodo inogu ti južni Italijani vzdržati kopaliSCa v TuL Krajini, ako ne bo tuJLh gostov, kakor do. &lej?! Gonja trna laJ&o za pobledico, U £b oe bol
STran  4
»SLO V C NSKI   NAROD*  ćnt ft  septembra 1925,
-«»v :o'.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dru 5> septembra 1925.
—- Z naše univerze. V študijskem leta 1925/26 je rektor naše univerze dr. Leonid P i t a m i c, prorektor pa dr. Karei Hlnterlechner; dekan filozofske fakultete dr. Nikola R a» d o j i č i ć, prodekan doktor Ljudmil Hauptmann; dekan juridične fa* kultete dr. Mctod D o I e n c, prodekan dr. Milan Škerlj; dekan medicinske fakultete dr. Alfred Š e r k o, prodekan dr. Ivan PleČnik; dekan tehniške fakultete dr. ing. Milan V i d ra a r, pro* dekan dr. ing. Al. Kral; dekan bogo* »lovne fakultete dr. Lambert E h r li eh, prodekan dr. Mati ja Slavi č. Inskrip* čija se prlčne 1. oktobra in traja do 9. oktobra. V preteklem šolskem letu je imelo naše vseučilišče 1210 slušate« ljev, in sicer 215 na filozofski, 343 na juridični, 67 na medicinski, 476 na teh* nlčni in 101 na bogoslovni fakulteti. Rednih slušateljev je bilo 1171, izred* nih pa 39. Slušateljic je bilo 60 rednih in 21 tzrednih, in sicer na filozofski 34 rednih in 11 izrednih, na juridični 11 rednih in 8 izrednih, na medicinski 6 rednih in na tehnični fakulteti 9 red« nih in 2 izredni slušateljici.
—   10.   oktober  1925.   Bližamo  se peti   obletnici   nesreČnega   izida   koro* škega  plebescita in  naša  dolžnost je, da ta dan resno manifestiramo za ko* roške Slovence. Pokrajinski odbor J«>» goslovenske   Matice   v   Ljubljani   pri* pravi ja z vso intenzivnostjo resne ma* nifestacije širom Slovenije in se razpo* tiljajo prav te dni tozadevni dopisi in navodila  na vse v  poštev prihajajnče faktorje. 2e danes prosimo, da se pri« pravi jo prav vsi kraj i na ro manifesta* eijo.   Pokrajinski   odbor   bo   šel   vsem prirediteljem kolikor bo le mogoče na roko. Nemci v Avstriji pripravljalo za ta dan šumne veselice, mi pa se z res? nimi prireditvami spomnimo koroskih Slovencev    in    dajmo    jira    moći,    da vztrajajo v svojem  boju za ohranitev svojega jezika in svoje zemlje, kjer je tekla zibelka Slovenstva! Slovenci, pri* pravite se, da 10. oktober — Ko*oški dan — uspe častno za nas in za. brate onstran   Karavank!   —   Jugoslovenska Matica.
—  Vprašanje na prometnega mivU sira. Pišejo nam: Pred par leti je izdalo železniško   ministrstvo   naredbo   glede četrtinske   vožnje   po   Železnicah   za učence državnih učnih zavodov pri šol* skih  izlet ih.   Ta  naredba je  bila  prav umestna, čudno je bik) pri stvari samo to, da je moral učitelj * vodja poučne ekskurzije   plačati   polovično   vožnjo. Bila je to ena najpametnejših naredb, ki jih je kdaj izdalo železniško ministr. stvo. Kolike važnosti so taki  izleti za mladino, nam ni treba naglaŠau. Tako ekskurzijo se je  lahko  priredilo  krar? Idm potom s prijavo vsaj 48 ur pred odhodom  pri  izhodni  postaji.  —  Ta umestna naredba je bila sedaj  razve* ljavljena,   Odslej   bo   treba   za   vsako olajšavo  pri  takih  ekskurzijah  vio ž i ti prošnjo naravnost na ministrstvo, kir DO  take  naučne  ekskurzije  7elo  ote;"? kočilo,  ako  ne  popolnoma   onemogo* čilo.  Ali  je  to  v  interesu   domoznan= stva? Menimo, da ne! Vprašamo mini* strsrvo, ali so se tuđi pri ten naučnih izletih  godile zlorabe,  da  se je razve* 1 javila prvotna nad vse umestna in pa* metna   naredba.   Ne   moremo   vsrjcti. Poznamo   g. ministra   kot   uvidevricga moža, zato smo prepričani, da  bo zo» pet dovolil za naučne ekskurzije na že* feznicah vse ugodnosti, ki so bile preje y veljavi.
—   Vpraianje     konzularne     akademije.
Beogradsia trgorska zbornica je že na lan. ■koletnem kongresu jugoslavenskih pri-vrednlkov stavila predlog, da se o«nuje modememu goapođarstvu prtaneraa konzularna akademija, kjer naj bi se specijalno lolatf rasi bodočJ konzularni zaatopniki. — MfcnJwtrstvo prosvet^ * ^.fco izđelalo đe! nacrta glede uataaovltve konzularne aka-SAemije. V zakonu o đv&najstJnali pa se na. hajajo ćelo posebne poetaTke in krediti za ta zavod. Beogradska trgoveka zbornica bo natđaljevala s evofo akcijo in bo vprašanje konzularne akademije znova pakrenUa na kongresu hi sestankn prlvrednJikov dne 19. lb  SO. septembra.
—   Stipendije  za   inozemstvo.     Mlnlstr-•tro proevete je sklentto, da bodo prejemo-9 ođBlej fltrpendije za inozemstvo Baano di-plomiranj   đlja&i   In  absolventi   đomaCih  vl-eokih   Sol,   in   sicer   na   podlagl   raspisa   v »Službenih   novteah.   Toz&đevne  prošnje  pa se bodo morale vlagati  iTrttljučno preko Sol. Fk£h uprav. TudI  take dSreifctne prošnje bo mhiistrstvo   načelno   odklanjalo.
—   Gojencl   mlniatrstva   prosvete.     Gla-Bom  sklepa   mtn istra   pro&vete     se     morajo ■?«e proSnje za Stipendije vlagait! preko uni-verzitetnih uprav in uprav gol. Prošnje, ki se   vložijo   direktno   pri   mlpietrstvu,   ee   v fcodoče kra/fkornalo odklonijo.
—  Kongres Saveza apotekarskih sarad-nika v kraljevini ST1S se vrši to Ieto kot V. v Mariboru v dneh 6., 7. In 8. t. m. Ot-voritev in pozdravni govorj prično jutri ob 11.  uri. Najvažn©JSe  vprašan;e,  ki   se   ima kne&io resiti, je ono a"potekarske zbornice (ene za ćelo kraljevino)  in kandidacija    v saradniSko  sekcijo B  te  zbornice.  Nadalje debata o pristopu v internacijonalno unijo kondlcijoniraločih magistrov    farmacije    in »Savez privatnih namještenika«  Sekcija za Slovefiijo,  ie  2e  dve   leti  organizirana    v »ZvezI društev priv. nam.«, kl Ima svoj se-dež  v LJubtfant      Reševala   se   bode   tuđi ekonomska stran saradnikov. Druga za cei stan valna vpraSanja spada-jo med eventu-aliia, — skupna posvetovanja* da se tako poedine sekcije v svojih delokogih pripra-vlio na pohod k boljSim časom.     Reforma Studija,    edfcistvena  farmakopeja in  zakon, plačeva blagajna, — so še vedno vrzeli y tem stana.     Na **m kongresu ute^n« \T
sklenjeno, da se sedež savezne uprave prenese iz Beograda v kako drugo mesto.
—    Nov    zdravnik    v   Novem    mestu.
Zdravnik dr. Franko, sin poko-jnega gori-§kega rodoljuba, je nas^opil službo sekun-darija v bolnici usmJljenih bratov v Kandiii pri Novem mestu. Ker stanuje gospod se-kurrdarij v zavodu samem, je to za bolnike jako ugodno, ker je zdravniška pomoč vsak čas pri roki.
—  Izlet poštariev v SpBt Pod protektoratom Saveza  poštnih.  brzojavnih   in  telefonskih  uslufbencev  in  pod vodstvom  za-grebške organizacije se priredi v dneh od 5.   do  8.   septembra   t.   1.   za   organizirane poštne    nameščence  in   njihove    druiinske člane izlet v Split. Fzletniki so se zbrall 4. t. m. v Zagrebu. Odhod po novi železnicl z brzovlakom   ob   18.   uri   iz   Zagreba   proti Splitu. Dne 5   t. m. prihod v Split, odmor, razgled  s  Splita  in  kopanje. Naslednji  dan izlet iz Splita s parobrodom na oloke Vis, Komižo, Bišćevo in Hvar. Zvečer povratek v Split. Dne  7. septembra  Izlet v Trogir, Kaštel In na solinske razvaline. Dne 8. septembra oćhod iz Splita proti domu.
—  Mednarodna konferenca o alkohola. V torek se je otvorila v Ženevi mednarodna konferenca o alkoholu ^ navzočnosti 80 delegatov iz 24 dežel.      Zastopano je  tuđi Društvo narodov. me-ćnarodni delovni urad w  drujra   slična  društva.  Razpravlja  so  o alkoholnem  režimu v kolonijah, o odpravi tifiotapsrva  z alkoholom, o  interesnih  kon-fliktfh   alkohol   uvažajočih  držav   In  onih  z zakonodajo, ki je protialkoholna, prohibitivna ali alkohol močno omeju]oča.
—  Razpis natečaia. Razplsana je služba siarešine pri poštah: Cankovo (II/l), Loka pri   Zidanem   mostu   (II/l),  Mokronog   II/l), Sodražfca   (II/l),   Zužemberk   (II/l)  in   Dra-vograd (II/l). Rok za natečaj za vse službe je 14 dni. Prošnje naj se vlagajo pri pošt-nem in brzojavnem ravnateljstvu  v Ljubljani.
—  Osebne vest! s pošte. Poročili so se: Mirko HoJevar, poštni  uradnfk v Celju, z  gospodično  MarUo  Kor a čin  iz  Celja; Matija S t i g 1 i c, poštni uradnik v Celju, z ffdčno. Marijo Kobe iz Celja;   Stana R a-potec;   poštna   uradnica   v   Mariboru,     z gimnazijskim      profesorjem    g.    Rudolfom Pregljem \z Murske Sobote; Ivan Ra-b i č, pošt.ii upravnfk v Škof.ii Lokl, s Karlo Hladnik, poštno uradnico iz Škofje Loke.
—    Ustanovltev »Zveze gradhen'h za-drug«.     Že    dalj    časa se je razpravljalc vprašanje o ustanovitvi    »Zveze gradbenih zadrug«. Pred nedavnim časom v to svrho Izvoljeni prrpravljalni odbor ie skHcal s^oči dne 4. t. m. sestanek zaslormfkov obstoje-čih  grad'benih  zadrug  v  prostore   gostilne pri Mraku. Vsled soglasnega sklepa se ie preponi sestanek takoj v ustanovni občni zbor, ki je sprejel po pripravlialnem odboru izdelana pravila ter izvoli! v odbor za registracijo sledeče zastopnike: g. Antona K r I-stana,   bivšega   ministra   (zadruga   »Stan m Dom«), dr. Stankoia L a p a j n e t a, vse-učfliškega   profesorja   (zadruga    »Dom     ta Mir«, dr.  Fran  Spiller -  Muysa.  okr. Klavarja (zadruga »Dom rn Vrt«) arhitekta Miroslava Župana  (zadruga  »Hera«)   hi-drotehnrka Emila Podkrajška in poslo-vodjo   Josipa   P a j n t a r j a   (zadruga  »De-lavsi   dom«   na  Viču).  Zveza   ima   glasom svojih pravi? namen udružiti vse građbene, stanovanjske  in  sorodne  zadruge v državi ter potom zadružriegoa stavbarstva pospe-ševati  gradbeno  akci;o v svrho    odprave stanovanjske bede. V to svrho presk-rbuje zemljisča,    stavbeni    -materFal,    napeljave
čest, kanalov, vodovodcrv to elektrovodov ter daje pojasnila In nasvete v vseh grad-benth tu kreditnih zadevah. Izposlovati ho-če od poklicanih oblastev bi korporaci ce-nen stavbeni kredit in podporo ter olajšave glede taks in drugih prlstojbin. Sodelovala pa bo tuđi pri izdelavi zakonskih načrtov glede stanovanjskega vprašanja in gradbe zadružnih in družlnskth hiš. Zveza ima to-rej sedež v Ljubljani (začasno Aleksandrova cesta 5). Priznati moramo, da js bila ta Zveza že nu;no potrebna, da se pozivi naše zadružno stavbarstvo in stavbno gibanje sploh. Brezdvomno je, da bo Zveza kot teprezentantmja vseh gradbenih zadrug lahko dosegla uspehe pri vseh meroda nih i£ktorjib (osobito državi in občinah), ker jo le-ti bodo morali upoštevati. Zasluži pa tuđi zboz idealnih ciljev, kl si .Uh ie stavila, vso podporo.
—   Vreme.     Vremenske     opazovalnice napoveđujejo   za   nedeljo:   zopet   nara-ščajoče     paoblačenje,     mestoma     nekoliko dežja, precej  toplo po hladni noči. — Včc-raj  je bilo po vsi Evropi cblačno raženi v Sofiji,  deževalo  pa  je  v  Londonu,  na  Du-naju,   v   Salzburgu,     Gradcu    in    Celovcu. Jasno je bilo v  Trstu. Na  Obirju, v  Julij-skih  in  Savinskih  planinah  ter v Karavan-kah   Je   snežilo.   Najvišjo   temperaturo   so imeli v Rimu 24°, najnlžjo pa v Hamburgu, Monakovem  in  Bruslju 9°
—  Razglas o nelzročl'ivth poštnlh po-šillkah  za  mesec juli]  1925.      Po  določilih čleria 66 pra\*ilr.ika za rtotranjo poštno službo I. del je objavljen  za  mesec juHj  1925 spfsek neizročljivih  pošfl'k, kl leže  v  shra-njevalnem   uradu   poštnega  ravnateljstva  v Ljubljani.    Naslotvnflri, ^ziroma   pošiljatelji omen:em'h pošiljrk se pozivajo, da priilejo v roku enega leta od dne tega razglasa ponje, ker bo sicer poštna uprava, ko ta ro-k po-teeč, nevročljive te pošiljke na javni dražbi  prodala, če  so  brez vrednosti  vsebine, Pa untčTla   Izkuplček za  prodane    poSilfke, oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah. je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljn'ih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi
—    Poštnfnska prostost odbora za pre-nos N*e«o§evih kosti. Po brzojavnem  mini-strskem odlo-ku št. 49.210 z dne 25. avgusta 1925 se bo vršiU dne 2\. septembra t. 1. ob prenesu NjegoSevih kosti s Cetfoija na Lov-čen velfka državna svečasiost, ki bo  imela značaj državnonarodnih  tn kulturnih   mani-festacij. V ta namen se je ustanovil glavni odbor na Cerinfu. ki posluje kakor državni ustanova.  Zato so vse poštne pošiljke, ki jih pošilja ta odbor, oproščene poštnih pri-stoibin v istem obsegu in pod Istimi pogoji kakor  pcvšilke  ostalih  državnih   ustanov.
—   Komunistični   spisi.   Beogradska   policija je  zaplenila prerod Buhariaiove fcnji-ge  »Teorija  ekonomskega preobražaja«. — Prevod je posterbel bančnj uradnifc Naistas R. Petrović, ki ga je policija zaprla na pod-tagl zakona o zaSčiti države. »Balkan«  pravi, da caka Petrovima najmanj 201etjia ka-zen.
—  Pri glavobolu, omotičnosti, tesnobi v prsih, to-lčenju srca sezite po staropreizku-5eni grendici »Franz - Josef«. Poročila viš-jih   zdravnikov   s   klinrk   za   želodečne   in črevesne bolezni zaznamuiejo, da je  voda »Franz  -  Josef«   prav   izborno   učinkujoče prirodno  odvalilo.  Dobiva  se  po lekarnah, drogerijah  in   trgovinah z  nrdninskimi  vo-dami.                                                     153/L
—  Suša v Crni gori. Te dni je došlo iz Crne gore porcčilo. da vlada tem velika suša in da že tri tedne ni deževalo. V okolici Nikšića je napravila suša na polju  veliko škodo. Pri nas pa toliko preveč dežja!
—  Zahvala. Posestnik Franc C e s e n v Dolu pri Lhrbi'ani, se zahvaljuje tem potom
vsem plemeatHm darovalceat, ki so mu priskočili v nesreći na pomoć1 ter omogocili vsaj deloma nadomestiti po požaru prizade-to škodo. Posebno se zahvaljuje načelniku gasilnega društva g. Franju Šimencu za njegovo požrtovalno delo.
—  Na lovsko razstavo in lovski kongres v Zagrebu! Dne 8. septembra L 1. se  otvori  v  Zagrebu  velfka  lovska   razstava  kraljevine SHS, kako-r je bilo v časopisih    že objavljeno. Po poročilih, ki jih. dobimo    iz Zagreba,   ie  razstava   izredno  bgata,  tako da nudi posetnikom  velik užitek. Tuđi Slovenija   je   častno   zastopana.   Drugi   dan   9. septembra dopoldne    se    prične      lovski kongres, kjer se bodo obravnavale    vse važnejše   točke  lovstva, kako-r  organizacija levstva, kinologije, puškarstvo. lovska municija  itd. Ta  kongres je za lovske kroge velikega   pomena,   ker   bo   to   prvi   enotni nastop   krvcev   v   zaščito   svo ih   interesov. Tuđi   slovenski   lovci   moramo   biti   na   tem kongresu  častno  zastopani.  PozMjamo  vse svoje člane, naj pohite dne 9. septe*nbra na kongres.  Plačati je le  polovično vožnjo in   sicer  je   treba  kupfti  legitimacijo,   ki  jih prodajaio banke po 30 Din  in ćelo železni-iko karto. Te karte  se pa ne odda, maT-več se io da žigosatl in ž njo se vsak po-setnik   razstave   oziroma   u-deleženec  kongresa pelje bre^plačno domov. — Na svi-denje v Zagrebu! — SLD.
—   Vcbilo    na    XXXVI.    redno    veliko skupščino   Družbe   sv.   Orila   In   Metoda   v Ljubljani v nedeljo, dne 13. septembra 1925. leta   o   p-olu   11.   uri   dopoldne  v   Brežicah, v vel. dvorani »Narodnega domac. Spored: 1. Nagovor prvomestnika; 2. Tajnikovo po-ročilo.   3.   Blagajnikovo   poročilo.   4.   Poro-čil  nadzomištva 5.  Volitev  članov v  druž-beno   vodstvo   (4  članov).  6.  Volitev  nad-zorniStva   (5   članov).   7.   Volitev   razsodni-5tva   (5   članov).   8.   Sprememba   družbenih pravil. 9.  Proračun  za 1.  1926.  10.  Slučajnosti.   —   Vodstvo   »Družbe   sv.   Cirila   in Metoda v  Ljubljani«  dne 30. avgusta  1925.
161l/n
—  Jeklene valjčne zastore ter vsa klju. čavničarska  del a  izvrSuje ter  se  prtpoTOČa za   cenjena   naročdla   ključavničarstvo   Av-gust M a r t i n č i C,  Ljubijaaia, Rimska ce. sta  14. — Glej današnji inecrat na  zadnji strani!                                                 1566-n
—   Kuhinjsko posodo lahTco dob 18  samo za 2 Dm na tomboli Sokola I dne 13. septembra.                                                1603-n
lik     WjUMIjUIIU
—  Nj. Vel. kralj na velesejmu. Da* nes med 14. in 15. uro popoldne prispe z Bleda kralj,  da si  ogleda naš vele* sejem.  Na  sejmišču  ga  sprejmejo  za* stopniki    političnih,    gospodarskih    in drugih korporacij.
—  Prihod vojnega ministra v Ljub= ljano. Z današnjim opoldanskim brzo* vlakom se je pripeljal v Ljubljano mi* nister vojne in mornarice g. Dušan Tri* funović. Minister se je takoj odpeljal na Bled.
—  Vplsi na ljubljanski tmlverzl. K naši vesti, v kateri smo po beogradski mforma-ciii poročali, da se vrše koncem septembra vpisi  na  unfverzah v državi In torej tud! na ljubljanski, pripomnramo, da vest ne od-govarja resnici in da bo ljubljanski rektorat že o pravem času potom časoplsja obves-tli visokoSoke o aatans&iih rokiii za vpise    in izpite.
—  VI redni letnl občni zbor pevskesa druStva »Krakovo-Trnovoc se vrši v nede-TJot dne 6. t. m. ob 9. dopoldne v gostflni g. M. Soklića, Pred konjušnico.  — Odbor.
—  ćlani  Orjune    5t.  Jakob  -   Krakovo-Trnovo   b«   vabijo   n«   »eetaneTc   ▼   gostilno Kavči«   na   Prateh  t »oboto  5.  t  m.  ob  8.
uri zvečer v svrho pogovora udeležbe raz. vitja prapoTa v Mirni na DolenjsKem. — Zdravo!   — Odbor.                               160fi.n
—   Ljubljanski   skavtl!   Danes,   v   nede-IJo 6.   t.  m.  je stesova  sk'jpičlna.  Zbirali-šče  vseh  ob   \i   3   na  realki.  Vsi  v   krnju!
1614/n
—   Kdor se  udeležt  ljubljanskoga   vele-sejma.    naj   poseti   tuđi   družabni  večer,  kl ga priredi 5. t. m. mestr.a Orjuna Ljubljana v  areni  Narcdnega   doma.  Spored  je   zelo zanimiv,  svira   salonski  orkester.  Za  prvo-vrstno pijaco  in  jedila je preskrbljeno.  Vabimo Še postbno vnanje člane naie organizacije.
—   Opozarjamo šoortn'ke In drujjo ob ćinstvo, da si ogleda športno raz.stavo,    ki nudi bogato sliko o razvoiu ter uspehih našega  Skorta. Vstopnina  je  tako  minimalna, da jo zmore vsakdo in gre v korist raz^tav-IJačev.      Razstava   Je   na   veleseinm,   paviljon »K«.
—  Otvoritev jesenske sezone v Lubl'a-
nl. Jesenska sezona se otvori v Ljubljani 5 prijateljsko tekmo Ilirija - Jadran, ki bo podala nekako sliko 0 moči obeh klubov. Tli-ria se je si-cer posraiala s prvakom Romun-ske F. C. Kiniszv, ki pa je stavD previsoke pogoje.
—   Ilirija    :   Jadran.   SK   Ilirija   otvori jesensko   nogometno  sezono  jutri,  6.   t.   m. s  prijateljsko  tekmo   z  SK   Jadranom.   Jadran stoji med Ijubljanskimi klubi v prvenstveni  tabeli  prvi  za  [lirijo, pokalna  tekma med njima Je izpadla s tesno zmaso Ilirije 2:1.  Jutrišnja tekma bo prinesla torej pred-vfdoma   oštro   in   zanimivo   borbo.   Predigra Panonija    :   Ilrr'ja     jun.     prične   ob    15 30% glavna   tekma   ob   17.   Članstvo  udeleženih treh klubov ima pravo do nakupa mladln-skih   vstopnic   proti   predložitvi   iskaznice.
1612/n
—  PoskuŠen samomor. Včeraj ob 16. je skočila  v  LruHjanioo  pri  Jugoslovenski  ti-skarni   PranČfSka   AmbroflČ,   žena   krojača. stanu'oča Zrlnskega cesta. V vodi je mičela kUcati na pomoč. Na njene obupne klice sta prihitela  siražnik  Putinja  'm neki  irslufbe-nec Jugoslovenske tiskarne. StraŽntk Je vt-gel v vodo velik tram, katerega se Je po tapl'ajoča se Ambrofičeva krčevito oprliels ter se obdržala ^a površlu vode, usljžbe-nec pa }e obvesttl reSilno postajo. Prlhiteli so gasile! ter resili nesrečno ženo [z obup-nega položaja. AmtrroŽičuva *e bila z rešil-nlm avtom prepeljana v bolnico in izročena na opazovalni oddele-k, ker obstoja sum, da je dejanje rzvrSila v  hrpni  duševni zmede-nosti.
—  Tatvina kofesa.      Trgovcu Tomadhi Mencingerju ;e bilo v Tavčarjevi ulici ukradeno kolo. vredno 1500 dinarjev.
Čudovito
1&8-1
l^aj vse Jzdelujejo dand^nes tz ?okoTade. Ni čuda, da postanefo premnofilm vodena ust«, ko ogledule'o rflzstavlje^e fzdelke tovarne čokolade .MIRIM" na velesajmu, paviljon H Priznati moramo, da ie tovarna dosegla v svojih izdelkih tako dovršenost, kakor makkatert.
u— Preselltev trgovine. Staromana trgovina Meršol se Je preselila iz Mestnega trga v Wolfovo ulico Št. 5 (hiSa Krejči). Qlej današnj!  oglas.                                           1705
— Poskuslte tako) m prepričali se bo-dete, da ima milo »Gazelac take vrline, ki *a usposobljajo za nenadomestljrve^a pri vsakem varčnem in pametnem gospodinj-stvu.                                                           I56/L
u— <Đudha» čaj na velesejmu. Oglejte si «H» paviljon  št. 461—465.                        1720
u— Parno In ka dno kopallsče t hotelu «Slon» bo za čas vel esej ma odprto vsak dan od 7. do 18. ure.                                1719
I R I za namakanje
ZLATOROG terpentinovo milo
za pranje perila!
I
C
nrp
ULtsaL
TRI'SODA   tnkrat izdatnejša od mila in vseh pralnih praikov.
Čudovito čisti: tla
parkete linol^j
lesene izdelke, kovinske predmete, stekleno posodo, porcelan - lončeno posodo,mar-mor- staklene plosče, zrcala-
kristale.
TVORNICE - ZLATOROG - MARIBOR
i^idlidiidiidiidLi
idlidiidiidiidi
Stcv   200
.SLOVENSKI NAKOU*    <i"c 4   septembra  1925.
Stran 5.
Isdelovanle      *"1
kranjskih klobas
iz samega prašičevega mesa ft Din 5*— komad, 8 koma-
dov tehta 1 kg. Razpošilja v vsaki  množini FranoFister, Zaloškac.  1
Dr. Ifan Kolar
ne ordinira do 3235 sobote, 12. septembra
DIGAY
UQUEURS ET SPIHITUEUX FIHS
UUBUANSKI   VEIESEJEM

Pile
izdcluje strokovno tcr prevzame tudl vsa specijalna naročila po
zrncnlh eenah
vsakovrstne — (turpije) —
raspe
pllarna  IVAN FIOAR
Ljobllana, Hrenova ulica 19
3103
tJ lefnn imii*
ajpopoEneji! STQEW£R  *i-?alnl   strojl  s  pogrezljlvlm rdnsporterjem   (grabei'c) | enostavnim  premikom  je pripravljen za štopanje, vezenje ali šivanje
UD. BflROGfl
LJUBLJANA
eleburgova ulica 6/1.     1161 Telefon it. 980
V        \ «0*» barVah !" "ainoveišil1 ohBto,     ^ ■"
m      v vsenn>                                                  a nudi      K
tvornica blobnbov
FRAN    BERNIK
LJUBLJANA, (Spodnia Siska)
Slovenska cesta.
3283
LTurb • U"*"1" -*  1 ftllli Pred Sfecllio l-l
Strojno pletenje,  nogavice,  čepiće,  obleke, jopice, majce itd. BflT   Najnižie cene
2984
Dežni plaše*
41 L
iz ang'eške gumlrane tkanine Din 270■—, postbno dobra kakovosi Din 360*—, specialiteia .Covercoaf Din 850*—. etažne petertni iz ntprtmočliivega lodna Din 380'—, za detke Din 150*—, razpošilja tele-trgotlno R. STERMECKI, Celjt it 21. flustrovani cenlk s čaz 1000 sllkami sa pošl]e vsckemu zastonj, vzord od sukna, kamgarna in razna manufakturne robe pa samo 8 dnl na ogled. Kdor priđe z vlakom ostbno kupovat dobi na kjpu primerno povrnittv vožnje. Kar nt ugafa In ni odrezano, se zomenja ali vme denar. Narotfla Cez Din 500'— poštnine prosto. -Tmovrl enoros renp
NHIBOLIŠl BRNSKI BLBfiOVl
specijalni  predmeti   brez   konkureace
hi ago za gospođe in dame,       17W-afamčeno    U   čiste   volne
čvrste kvalitete In naimodernejšlh vzor-cev razpošilja po iako nlzklh tovarniških cenah vcč nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladlSče sukna
SIEGEL • IMHOF,   BRNO,
PaSacNeho tfida 12.
Vzorct gratis In Iranko. Isto tud! privatno.

^I^B^k JjT^A ^BjTBk St 1B at                                        ""^*
bohiniski
zaiamčeno polnomasten, velikoluknjičast, ki ne zaostajp prav nič za pravim švicarr^kim ementa^em, dobite le pr
Franc Zmifeka, Bohinfska Bistrica
Postrežba točna, cene nizka.   —   Zahtevajte ponudbe. VELESEJEM PAVILJON „J" itev. 647 ZastOTintk ALB1M TURK, LJUBLJANA.
Makulaturni papir
IT   * kg D.B 5.-
proda|a
uprava ,S!ovenskega Naroda
i   :
■■Jatarejea elov«fiaka)7
Hrska ii Ura
delavntca
Ivan Brtctll, 9aaa]ska a. 1S9
•e priporoča tzvrSftev točna  crne
Damska konfek   a in modni salon
TtTflftf*     Mestal trg,
BJagovi in svila v zalomi. Najnižle ctM 1         Pnrovrstno đtlo
Teod. Korn. l'ubl'ana
Polfanska cesta it. 3.
krovet, sisfbnt  galanteriji In skrasal kleosi   »nstalaiHe vidovotfov
iipran stretotrtar Replifte mklfsitneniprm
izdelovanie nosod !z ploče vine za firnež, barvo, lak fn med vsakc velikosti kakor tuđi posod (Skatle) 105 L        za konservc
L Gerkman
z trgovina z usnjera na dtbelo t.
Ljubljana, Sv. Petra c 71
nas proti tovsrne Polak.
Strojna mlzaraka delawn!ca
v bižinl Liubljane se pod agod-nimi plačilnimi pogoji odda v na-iem o?iroma se PRODA. Poizve se pri ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresn- trer 3.           109.L
I, ^tfepnSIn
-Sisak —
preporuča
najbolje tamburi, Dca partiture,   ikole i ostale potreb-itlne za sva glazbefa. Odlikovan r.a pa rMmi IzloSbl. — Cienlel franko.
3157
Kdor bi rad na mm,
se mu najtopleje priporoča
PriP-Blel Ma
Selce kod Crikvenice
lzvrstna kuhinja. — Lepi nasadi. Pcnsion s stanovanjem za 10 dn* Din 650. — Priporoča se lastnik Alols Beranek
Najcenejše kupite pri
Josip  Pe^elincu
GALANTERIJO
modno blago, sukanec, toaletno milo, vezenJ^o žennc robce. razne ščetke, palice, nabrbtnike, nogavice, rokavice. potrebSčine za   Čevli^rje,   kro-ače, š vi-
!ie, sedbrie. En groš        En dctaU
Liubijana    13S^L (kfizi Pntauvem fnonenilta eb foifl)
inhaladlslii aparot ,(Juqolator"
izvrstno izdravilno sredstvo pri vseh bolezn h sapnih or-ganov. Zahtevaite še danes prospekte.
Ogleit! si mslavo na kMm, = paviljon G 3«. =
Razpoiiljalnita J.0G0L" gen. zasfopst^o za S.H.S. ~
Met[bDli,Jeseoice,Gsi..»oYeii3.
ntiiMiisl!
po vsem svetu zaščftena ! Patentna kljukai mm obleko w telov-
niftk«m žepu, neobhođna vsa-<omur. Varu je vrata in stene. Se ovsod lahko prltrdl  na  en pri-em. Peresno tahka. Za 3 top a na po /sem kontinentu.    Dobiva  se pri
Anton Reyaf
SALZBURG. Austrla
Dreifaltigkeitsstrasse 13
Odda se rastopstvo za SHS
Mlin na Breju ob Saui
na 3 ponilna kolesa, 160 konjskih sil vodne moči, sta-
novanjsko bišo in preko pol drugi hektar zemljišča, gozda
in   kamnoloma   proda   takoj   zapuščina   pok. Vinko
MaJdiČa, kamor naj se pošljeio ponudbe.       3224
Pano DolDstilns loliilo 16-20 HP
iz tvornice R. Wolf,  Magdebi rgt  popolnoma v dobtem stanju, sposobno za tako Snji pogon, prodam ceno zaradi povečanja podjetja.
Mato Vezmar, VALODER, pošta Popovača.
3M9
Mehanično umetno vezenie
peri I »v x» sto rov, monogramov, oblek   bi uz   td. v pio-
Ščatem in ver Žnem vbodu,   madcfra, rioholia z belim in naj*
različnejšim materijalom. —  Entlaiif«, predtlskanje.
MATEK.   Ljubliana.
potttg hotela „StrukelJ".
18-L
Priporoča se
domaća izdelovalnfca  klobukov
Franc Bernik,
liiia - Sil
Slovenska cesta Paviljon nm velesejmu H št 411, 413, 415
fsem oikBvaid vtaii
se priporoča, da si op'edajo rarstavo v paviltonu I »t. 624. kjer je razstavila tvrdka: F. in I. Goričar „Pri Ivanki11 L-ub-liana, Sv. Petra cesta 29. predmete damske konfekcHe I; stnega iz-delka In sicer: plaSče, bluze, oblekce, velike in male predpasnike itd. v krasni izblri. — V te trgovini se dobi tudl razno mo5ko in žensko perilo po najnižji ceni — Za trgovce rosebno nizke cene. Geslo tvrdke je: .MaH, a tem gostejši dobiček.*         153-L
Miliia i CwM Dl Vicu
ft/T   Ima stalno v lalogl:   "W
prvovrsfno streino otteko, bobrnvec, kakor tuđi zarezpn strešnik, ilebibe in zidno ooe'to. Po selo ugndnl cenl se odda'o tuđi drnfovrstal zs-rezanl streSntk* in bobrovec. — Prodaia s«t ¥ plsarnl STAVBNE DRUŽBE d. d. v Lfoblianl, Le-fstihova  ulica 19   —   ali pa ▼ OPEKARNI
na Vitn,
3074
Posetniki veleseima, O9lejte si veliko zalogo
vsakovsfstnih pol edelskih strojev, urodja In strojev za rokodelce in vsega v železninsko stroko spadajoćega blaga pri
ichselder & Verov^sk, Dubliana. Donalska 16
Nizke cene
3022
Ivan Perdan, nasledniki,
LJnbl'ana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, Čaj, žganje in vse drugo špecerijsko  blago.  Postrežba
točna in solidna.                             2985
nrii h a-ji h n .a a u n u >lxjlJUuljuuljuuljuuljl D T!DDGDDnnDDn
8ooBA1"TEt-*e
•^               sposobne  za               ^f
sadjo, softvie In deielno prldelke Itd.
I s e e na o.
Vp ašanja na FAĐIAN & AHORNEB, SĐdfrachten-
Obst- und GemUse- Import, Leobena D. 0.
Langgasse Nr. 23.                          3238
Inženir GUSTAV ZEMANRK
Ljubljana, Gorupo*#a ulioa it. 17, telefon St. 621
iz vršu je najcenrje                              3134
vs« napravo sa s*edenie premoga
Cistilce   patent   „Neckar1*.   Doplez- Mono,  kontrolni
aparati gorljivih plinov, vodovodne in turbinske naprave,
centralne kurjave itd.
Najeonelil   naknp bakreno   ifee In ploičlc sa oblatfanle zidu In tal.
r^
PIPAN & CE
kemična kornere, družba z o. z.
Ljubljana, Reslleva cesti t. 2.
Ia amerikanska pensilvanska vsakovrstna sirofna ol|af tovotna mast, bonoin, terpentir, Ia norveško rible olje, komični In tohnltal predmeti. Ia angleSko tolvay jedilno olje znamke Jiskl'.
Snrotrino sa nsnlamo In mllarne.    2993
Liubliansfci velesgjem. pavil'on .,&* 79,81. 83
Nebrez Bsrglt pravi:
Zdoi so u modi lionlcostl cevlii,
pa 8« x&niertci nikomur, đ* hodi % modo, ukaj tuđi po mojem okani fft g^raciozn*-  no;.
Kar pa je egledovslefin Te?ela o?»&» pa*a, je pa đobUc«zd Ulđh ?ffvljer, Sal da, skoro vselej mučna pn?a kurjih o^ep, in je iipreb©<l z njlmi karkoli,   nii-   .--   •
Tutli naJTolnejSI ?erelj shimmv nam ho traiera pot. predpnst pa &t&-lovit   poftni   čas   ra   plesažoljno,   ako 'fo   pr.iToCa«Do   ne   izm-be   t^h   mufile«*.
Zato ne mor<-mo tadosti pogo«tokrat opotirjati na. Burgit in opeto-rano pripoTe'ovati, kako prijetrn in ranerljivo oMiž ta knrja c^eaa Durgit v   malo  dneh  tepa  nadleinega  vsiljivi-a,  odpLr.ici  e  koivtino   vrod.
Ostalo pa n«j bi np tamo pri trm, tipjto naj bi pvojiio nopani pri-voSSili tndi blagodat Burgitovejra oblilja ia j«o«1p'atr 11.1 r.^^ah in Bur^tto»e kope'i   :
Bur^itOT ohlil za podplate v najkrajS^m P*sb teši podplate na sopab Tsake trfle kolc. Btir^itoTa kopel z.i no.T<* osrfii p^ko^e no*?, »krept kite In mišice, nope pa napravi voljne, da ee prilastođijo tuđi najbolj tf.inim fcevljein.
N«-2Tijtf» rop« tnnrljivo z Purcitom in redit*. «'a sp supen zavltek Bur^rita z v?pmi trt mi prpp.-ir.-ti dobiva po preflnostoi ceni 30 Din tnkaj po drogerijah,   pa  tu^i  v   vFn!;i   14.irr.i.
Ako bi pa \Ti Važem tlohavitflju to zatravilo poalo. Lur jn pri veliken po v pr aSe van ja moječf, se obmite naraveost na našega raloŽTtika
Iva« Svetac, NOVO MESTO. Bursfit, đr. t o. z, Freilassing, Bayern.
3M0
Važno!  Shranite!  N'adaljevanje sledi!
Aprovizacija direkcije drž. željeznica u Zagrebu
potrebuje cea.
500 vagona ogrijevnog drva I-a bukove cjepanice.
Ponude najkasme do 15. septembra o. g. sa naznakom djene
ab vagon  tovarna  stanica   Poslati na upravu gornje aprovi-
zacije, Petrinjska ulica 38.                        3236
&    ■ ^^
na krožni- in istomerni tok, rabljeni, od 5 do
30 HP v popolnoma brezhibnem stanju, kakor
tuđi bakrena š-ca, izolatori! i. t. đ.
Ponudbe z natančnim popisom na upravništvo „Slovenskega Naroda* pod   „Generatorji*.           3276
&^
Sonottrl! ii.R. SzeaO ?5SU
Zdravljenje z utrjevanjem in učvrtCevanjera,
Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tuđi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
69
Zahvala.
Ob nenadni in bridki izgubi mojega iskrenoljubljenega in nepozabnega soproga gospoda
Ing. Pavla Czechaka
vfSlega gradbenegi komisarja državne železnice
mi je došlo od vseh strani toliko prisrčnih izrazov iskrenega sočutja, da mi je nemo-goče zahvaliti se vsakemu posebej. Bodi torej tem potom izrečena moja najtoplejša zahvala vsem in vsakemu posebej, osobito gg. pevcem in godbi železničarjev za gan-Ijive žalostinke, dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so dragega mi pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Franci Czechak ro}. Pfeillcr,
v imenu vseh sorodnikov.
Zahvala.
Ob prerani In prcbridki izgubi našega Iskreno ljubiienega soproga, očeta, deda, brata, svaka, strica ln tasta, gospoda
Ivana Birsov žar
posestnika, trg. in nmet. vrtnarja ltđ.
nam je došlo toliko tolažilno izrec>n:h soJalij, da ntm ni mogote zahvaliti se vsakemu posebej.
Izrecno bodi izrečena zahva a za tolažilne oblske tn besede preč. g<?. Fm>gaiiu In Vrhovniku, kl sta blagopc ko'nika vedno obisko«/ala obrsti njegove bo-lezni. Dalie bodi izrečena zahvala Zadrugi trgovsklh vitnarjev za Slo enjo in Slavcu za častno spremstvo, pevskemu društvu z* ganliive falostinke, vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsakema, ki je blago-pokojnika v njegovi muke pol ni bolezni obi^koval in to1a*il ter vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Izrečena bodi tedaf  zahvala vsem tn vsakonrar.
3250
Ljubljani, dne 4. septembra 1925.
Žalnjott ostali
X
«t?an 6
»S L O V f N S K I   NAROD,  ćnt 6  septembra m&.
«tev   202.
Edino najboljši šlvalnl strojl
i                       so le
Josip Petellnca
znsnike GRITZNER, ADLER, PHoMIX za rodbino, obrt in I industijo. — Posamernl deli za strojc tn koles«, Lamerz igle.
LJUBLJANA     i«-l
blizu Prešernoveg* spomenika
3272
Najbolje
dalmatinsko
groždje
te bijelo i crno novo vino dobile se
kod Jugoslavenskog stru«
fcovnog   savosa  a  Pagu«
Đeiba počimlje dne 9. o. mj.
Prva lusoslouansKa tvornica vatonov, stro]ev in itiostov v Broda na Sav! poirebuje
nekaj izvrstnih ključavničarjev
kateri so ve$či del pri gradnji vagonov in mostov. — Prosilci naj se osebno ali pismeno obrnejo na poslovno upravo gornje tvornice.
Naznanllo.
Naznanilo.
Podpisana tvrdka, katcra se nah3ja v Ljubljani na Mestnem trjjn 5t. 18 že nad 30 let, naznanja vsem svojim častt m odjemalcem, da se je PRESELILA koncem avgusta t. I. v novo urejen« prostora
Vtfolfova ulica št- 5   —    pre:šnia trgovina =  Anton Kpejčif vogal „Zvezde".  =
Tem povodom se tvrdka vsem svojim p. n. odemalccm najtop'cjc zahvaljuje za do-sedanjo vsestransko naklonjenost in jfh prosi, da jl ostaneio zvesti tuđi na novem prostoru, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvovrstnfm In trnežn:rn blagom priznano nsj-boljših tovam po zmernih, solidr.ih cenah. — Zla si I opozarfa na veliko izDlro volne, svile, bombaža 21 vsa io£na dela; D M. C. preje, vseh vrst pottebSčinc za krojače in šivilje, dalie rokavice, nogavice, robee, moško, žensko trikot perilo. kravate, ©troske nogavice, kapice, jopice. vseh vrst gumbe,   galanterije itd.    Velika izblri vezenin, predtiskanje ženskih ročnih
del x veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja.   Piedtlskanje in vezenje monogramov vseli visi, lastno strokovno risanje napisov na rastave, trakove itd                                                  3893
Del tvrdke ostane do konca t 1. šc v starem prostoru, Mestnl trg žt. 18.
fS«- USTANOVLJENO 1887.                            USTANOVLJENO 1887.
Velespoštovanjem
F. MerSol nasl. L. Avtin in S. Gerlovit
Šolske knjige
%a vse sole v najnovejših  izda-jah ima vedno   v zalogi
knjigama ..TISKOVNE   ZADRUGE«
riiiiiiMini
V LJUBLJANI, FUESJEHNOVA UL. 54 (nasproti glavne poste).

Pokolnlnskt zavod za nameščence
v Ljubljani odđafa teiaška In zidarska
dela, betonska in železobetonska dela,
tesarska dela In krovna dela
za skupino blS v Marlbcra ob Krali« *•** trga.
Vsem interesentom, našim državijanom so na voogled •nacrti, pokoji in stroškovniki od 10. t. m. ob uradnih urah v pisarni Pokojninskega zavoda. Na željo se oddajo ti pri-pomočki interesentom proti povračilu nabavnih stroškov v uporabo.
Težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela se oddajo skupno enemu podjetju. Tesarska in krovna dela^ se pa morejo odati tuđi deljeno na več podjetij.
Obvezne s 100 Din kolekovane ponudbe se moTajo vložiti pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ul. št. 8, najkasneje do 22. (dvaindvajsetega) septembra 1.1. opoldne.
3255
V LJUBLJANI, dne 4. seotembra 1925.
Blagajne
«\Vertheim» in JEKLF NE DENARNE OMA RE za vzicUvanje — pri
poroča   Ljubljanska   ko
mercijatna družba, L}ub
I june,  Bleiueisovs c.   1&
102/L
špago, đreto
in    vse    vrste    v^vtrskih irdrlkov   ter   v  to   stroko sr»*»dajr>6e blago dobite  * skladišču  »Konopi u ta> L'ubijani,  Gospofvettk cesta 2.                   103/r
Največja zaloga
in najcenejša dvokolesa motorji, otroSki voziČki šivalni strojt, ptievmati-ka Ceniki franko. Pro da ja na obroke »Tribu na« F B L., tovarna dvokoles in otroSkih vo-zičkov. Ljubljana, Kar lovska cesta 4.         160»L

samo fi dnl cei morfe
Francoska linija      - -      (French Une)
CiffL Gle. Transatlantmne In drntba  CHHRfiEURS Reonis za pomorske oolnle
v Severno in Južno Ameriko. Avstralijo ter Kanado
42-L
Dobra hrana lit pijaca brazplaćno. Exnre*sparnlkii ,PARIS'( PRAMCE1, ,đa 0BAS8B«
Vozne llstko la tozadeTaa po(VffOa <UJ«
Ivan Kraker
lastopolk v LJsUlul Kolodvorska allca
41
Hali onlattl. kl slaSlio v posr*tfot^aliitt lit «oca-*l-ne   mmeai   ob£in«%?at vtaka ba«eda 60 par. Halmanjfti zaaaek Din S.
Zenitve. donuovan'a ter oalasi strogo trgov-
tksq«   ini*»<a,  vuka
bam-9tla Din 1"-. Ni]man>il znesa^v Din 10
y -' :c^tx«r*^-;
Službe
Strojepiska
z^^etrika. v-š'a sloven-skega, srboahrvatskega in ncmSkcga jezika — išče službo. — Glede plače p^> dogovoru. — E>opisi pod «Strojcpiska/5201» na  upravo  «Slov.   Nar».
AbsolTcntinja
trgovske Sole, ▼esča slo^ venskega in nemškega ic« zika — išče začetno služ> bo. — Ponudbe pod *Za< četnica/3203» na upnvo <rSIov,   NTaroda».
Knjigovodkinja
izurjena, zmozna tuđi vseh drugih pisarniških del — išče službo pri vcćjem podjetju. — Po nndhe md «Knjigovcd* kinia/3231» na upravo •SIov.   Naroda*.
Trg. poroočnfk
špecerije ali mar.ufaktm rc i?.će sluil-o na dc2r«i. — Ponudbe pod «VoJa« ^čine pro5t/3230» na upr. «Slov   Karoda».
Vookojenec
4C let star — išče službo y   kaksni   pisarni;   cvent tuđi za ^l'igo   — Pon'-d^-bc   pod   Vpot''*.]onec/3220 na   upravo   eSlo\.   Nar ».
Plaćani natakar
i?čc službo ra kavarno f.Ii večjo restavracijo. — Dopisi pod Natakar/3160 na  upravo «Slov.  Nar.«.
Urarski porp.očnik
išč. službo. — Dopisi na upravo «Slov Naroda* pod   «eUrar/3184»
Ova kleparska
pomoćnika
sprejme takoj — J. Fligl, klepar, Ljubljana, Prc» ^crnova ulica 5.         3193
Starejša vđova
pridna — iiče službo pri
samostojnem gospodu kot
tjospodinja. — Dopisi  na
tpravo    «Slov.     Naroda«
pod   Gospodi nj stvo/3204.
Trajen zaslažek
m sigurno ?ksistenco ima« i«~, spretni kraievni za* suvpniki — firme Steiner cT- Co. Wien IX, Wah* ringerstrasse  16.        3CS9
Tr<*. potroenik
vojaSčine prost, irurlen ** m«5«ni stroki — i5če mesti v bol i si trgovini v mestu ali na d-reli. — ftmudbe t>or! »Trgov^ki i>omo^nik/3165» na upravo «Slov. Naroda».
Sobarica
;Ščc mesta v hotelu. — Popisi pod Sobarica/3161 na   upravo  «SIov.   Nar ••
Krojačkog
pomoćnika
zn. fini veliki posao — notrebno bi  bilo.  da   raz*
timije bolju konfekciju — tiebam   odma.   —   Radi
pogodbe obratiti se pi= smeno: Niko Babrć, Pri* iedor (Bosna).           31S3
Dobra šivilja
za damsko krojaštvo — i>če službo za takoj. — Ponudbe pod Šivilja/3167 na uprave  «Slov.  Nar.».
VlncOira
sa godiSnjim svjedodžba* 11a traži se za Sloveniju. — Ponude: Atlas d. d., Zcgreb, Mažuranićev trg 3 a. III. kat.                3270
Kuharica
starejša — išče slu/T-o kot gospodinja pri samr?j stoji cm gospodu. — Do* piši pod «Kuharica/326I*» na   upravo   «S!ov   Nar.»
Blagsjničarka
vajenn tuđi vseh nisanv* ških d^l — išče službo  v
nesti ali n* deželf. -I>OT)isi pod cBlacainičar* ka/3262»   na   upravo   «31
Naroda«.
Hiša z lokalom
na prometnem kraiu na C»orenjskcm se radi dm* žJuskih razmer tak'jj prrda. Dopisi pod «Hi» ?.:»,3162»   na   upravo   «SL
Sprejme se mizar-ski pomoćnik
marljiv in treren v stal* no službo, — Dopisi pod <rPomočnik/3263» na upr. «Slov.  Naroda».
Gospodična
i??urjena v mešani trgo* vini — iSče mesta na dc* ?Hi. — Ponudbe pod «vTrgovina/3277» na upra= vx>  «Slov.   Naroda».
Postrežnfca«
poštena, ki je že služili kot hišna, se pri maM -odbini za čas od 7. u.*e doponi>ldne d<^ 4 u«-«r pc* papoldne pri dobi i plači in hrani — takoj sprej* me. Predstaviti se: Pm* harjeva ulica 14, I. nad* stropje (za Narodivm domom).                      3269
Gospodična
išee službe v Liuhljani najrajo kot pomartall;a v trgovini; vajena vsakcc?.i dela, ter nckoliVn ti*ć> šivanja, kjer bi imela tu* di s^-.inovanje in hrano — ?on"dbe je poslct'-VidcmsDobropoljc št 305 do II. t. m.                3245
I     KuVm     I
Prešu za groždje
dobro uzdržano ili novu traži se kupiti. — Ponus de: Atlas d. d., Zagreb, '•^žuranićev  trg  3 a.   IFL
kat.                            3271
postila     I
Posojila
20 do 30.000 Din dam dotičrrcmu, ki *ni presk^-bi stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. — Dopisi pod <xPosojik>,'3267* ni upra* vo «Slov.  N«roda».
I Ke^nmihinp |
Enodružinska hiša
ob ieleznici. novo zida« na z 12.000 m* zemlje — napreda? xa nizko crno Din 70.000. — Izredno •'Oodna pHli1a! — Na* slov pove uprava «S!ov. Nsiodi«.                  .3179
Enon^^stropna hiša,
▼ Ljubljani, pripravna ra vsako obrt ali trff^vinn, '5 minut od  tjlavne no*
"rc — se r»od ugoHrtimi pogojt proda. — Ponoći* be pod «St. 2700/3107» pa upravo »Slovenskega Naroda«.
Enonadstr. hiša
35 minut oddaljena od ni a v ne po5tc — se pro* da Kupcu je takoj na -arpolago stanovanje 2 sob in kuhinje. Ponvd* he pod «Ugodcn nak'.p 3266» na upravo «Slov. Naroda*
^^EBSiES'SBSSZHSOi^^S^
Instruktor
rčireljiščnik   bi   poučeval 2 ali  3  dijake. — Pisme» ne     ponrdbe     pod     «T!« štrukcija/3207»   na   upra* vo   «Slov.   Naroda*.
Učite?j?co
za nemšC'ino išće gespod. — Dopisi z zahtevo ho^ norarja pod «Nemsnna 3206» na upravo »Slov. Naroda«.
Učiteljica klavirja
snrcjm? dva dečka v pouk. Dopisi pod «K11» vir/320°» na upravo «S1. NarodET>.
Proda se divan
•n Šest stolčkov — vse ie v dobrem stanju. — Po* iiudbe pod «D;van/316S» ni   upravo   »Slov.   Nar %.
Komoletna onrava
spalnice iz mah"C!onije» vega lesa — u^ndno na* prodaj. — Ce!:inov grad, CelovSka cesta  23.    3056
Krate!« klavir
fdober glas), ceno napro« daj — Ljubljana, Kat* lovska   cesta   26.        3256
Breskve
nai-nfrne in za vkvhanje oddaja — vrt, Poljan«'<a cesta 12.                         32<V)
Proda se salonska garnitura
posamezno ali skupno — radi selitve. — Dopisi na upravo *Slnv Nar.» pod • Garnitura (3264».
Kleparski vafenec
se sprejme proti dogovo* ru. — Stanko Kczcle. jja* ^^nterijslco in stsvfcno kleparstvo, Ljubljana, Bahoričcva ulica štev. 3.
3246
Kdo bi dovolil
račetniku proti placila dnevno eno uro vežbanja na klavirj'j. — Ponudio pr>d «Vaja/3251» na upr. ^Slov.   Naroda*.
V privatni oouk
gosli sprejmem  tri  učen»
ce.  — Ponudbe  pod  «Si»
Ej'Ten^^S«     na     upravo
Slov. Naroda».         3258
I     Prodam     |
Kuhinjska oprava
kompletna dobro ohrn* n;"ena — se takoj prod.i. — Dopisi pod «Ugodcn nakup/3228» na upravo •Slov. Naroda».
Si^uči,
dobro ohranjene — na* proda i. — Dopisi pod «Smuči'3199» na upravo <*Slov.  Naroda».
Jedilnica
dobro ohranjena in ne* k.ij drugega pohištva — n-red^i. Prodaja se ru# di ',x»samerno. — Po* rudbe pod PohiStvo/3191 na   upravo  *Slov.   Nar.».
Črna obleka
za srednjo postavo, sVo* ro nova — naprodaj — Oonisi pod «Din S00 3j.S3» ni upravo «Slov. Nflroda».
Siv damski plaše
dobro obranjen — m« prodaj — Dopfsi rod ^Jesen^3181» na upravo *:clov.   Narod**.
Onrava
za trgovino z me5an?ni bla-pom se poceni nroda. Naslov v upravi Slov. Ni roda.                               3024
Proda se dobro ohranjc* na  kompletna
kuhinjska oprava,
Ponudbe pod »Kuhinja 3164» na upravo «Slov. Narodj»
Stenska ura
piipravna za gostilničar* »t — po nirki ceni n 1» prodaj. — Pon"dbe pod «Stenska ura/3192» ni ispravo  «Slov.   Naroda*.
I   Stanovanja   |
Dijak (-inja)
s« sprejme v vso oskrbo. Soba zračna. — Gospo* selska cesta  12/1.    3232
Dijakinja
se sprejme na stanova* nje in hrano. Klavir na r«irpoiftj»o   —  Dopisi  ped
• DijakIfija/3226« na upr. "Slov,   Nareda*
Sostanovalka
«« sprejme k boljSi dru« zini. — Ponudbe pod e Sostano valka /3225».
Zakonski oar
iSČe     prazno    sobo;     po
možnosti s soupoTabo kuhinic. — Donisi pod -Prazna soba/3224» ni 1 pn».vo  «S!ov.   Naroda*.
Dva dijaka
se tprejmeta na stanOTt« nj:    in    dnbro   domaćo
hrino Dopisi na upravo »SI. Naroda* pod «ZraT# ra soba/3227».
Dijalanji
— sprejmo profe*OTJeva lodbina. — Naslov pove uprava «S1. Nar.».    3274
Prazno sobo
s posebnim vhodotn i?Ce ^ospodictia, kt je vei dan odsotna. — Ponudbe na upravo »Slov. Narodi* pod   Sredina   mesta/3280.
Dijak
se sprejme na hrano tn stanovanje v bližinf gim> nazije na Poljanski cesti. — Ponudbe pod «PoIj«» ne/3270» na upravo «SL Naroda«.
Vdova
s sinom išče stanovanje ene sobe s kuhinjo. Pla« ča dobro. — Ponudbe na i'pravo «Slov. Naroda* pod «Vdova/3278».
Dve stanovanji
v novih vilih ob Dunaj« ski cesti oddaja Pokoj« ninski    zavod    v   Ljublja*
ni,  Aleksandrova cesta.
3282
Stanovanje.
Samostojcn ^ospod i5če stanovanje dveh sob a V.'palnico in prittklinami (?\\ večje) — PonudHe pod «Samostojcn/3137» na   upravo   «Slov.   Nar.».
Zakonski par
brez ot«-ok i.Ve »*anov.i» 11 1—2 sob s kuhinjo. Flača za pol leta naprej — Pon-uJhe pod aSt;ino> vanje/3182)» na upravo &SI0V. Naroda*.
Več dijakov
se sprejme na hrino \n stanovanje. — Dopisi na upravo «SIov. N-ttoUd* pod   «Centrum/3268»
I   Bopisovanj    i
Katera ločenka
žrli doptsovati z mlad rr. gospodom v svrho znam stva — Dopisi na upr;: vo *Sl^v. Naroda* p< t! • ^.n»!pnost/3259*.
Ženitev I
Državni uslužbcnec, 2& let star. želi tihega znan^ stva z gospodično al; ^ dovo iste starosti. Po. |?oj: simpatija. — P-»s nudbe s polnfm nas!( . vom pod «!dcal/3265» ns up«-»vo  «Slov.   Narod."!*
K
RaZiD
Suhe gobe
M    GER.^AK.   Liuhljana Kongresni  t-g  10     129 L
Dvoko?esa9
moKrrjt, otroški vozički, pneumatike — najcrnje nrodaja na obro!*. ceniki franko — *Trihuna» F B ... to.arna dvokoles in otroSkih vozičkov, LjuS. Hana,  Karlovska  cestu  4.
132 L
Zimnice,
rn.itrace, posteljne mre» žc, Železnc postelje (rio?* ljtve), otomane, divane in tapetniške izdelke — nudi najceneje — Rudolf Radovan, tapetnik, Kre« kov trg Št. 7 (poleg Mest. negj doma).               31()9
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto i;r*f HUGON HIBStR, Ljubljana, Valvazorjev trg.                             167, L
Klavirska
delavnica.
Foseben oddelek za po« pravila klavirjev in har» mooijev, v kateri se toč* no in poceni izgotavlja-jo. Ugla Je vi nje in po« pravila za Glasbeno Ma* tico in Konscrvatorij »c izvrčujejo od moje tvrd« kc. — i'zdclovalec klavir jct Warbinck, HUJcrjeva ulica 5.                        3257
Uradno do^. liena, *? Čc? 3(> let oSstoicča pesred^ valnics   za   bolj^r   službf
G. Flux, Ljubljana
Go«po«ka 4/1. — išfie f■* no kuharico za neko kne« ginjo v okolici Ljubljn^ ne, več dobrih kuharic za izven, kuharice in dtr* kleta za vse sa Ljublj*« no, 3—4 privatistinje rt tu in ixvcn, vrč hotelskih hiSnic in nadzomico 7a perilo za v Dubrovnik (nrvovntni hotel), jtospo* dično ra pomoć gospodi« r> jt» gospodično k otro« kom itd. — Priporoča in« teligentno o&obje vsake vrste z dobrimi izpričc-vnU za tu in izven.    3242
Ređka prilika!
Da zroanjšarn veliko za* logo čcvljev, proda jam od danes naprej vse v» ste, posebno pa ostanke, pod lastno ceno, toda sa* mo toliko časa. dokk-r traja zaloga. Nikdo raj ne ramudi te izrednr* ugodne prilike tm nakup čevljev. — Hinko Seljik, PreSernova ulica 52 (n^ spTOti  glavne po5te. 3743
ZJravniSko pri poručeno!
GLEICHEK
Konštan »nov i:
pri obolelostih
Johannisbrunner
zdrava, ocvelujoca namizn
pijte«
Dobiva se povsod!
1ERŠKI
"min vrelec
sopil
/relska sol
ajboljSe, najučinkovitejSe in-halacijsko sredstvo
Ugodna prjliho zo usoceso!
Zadnje dni vdesejma, paviljon G prostor št. 363
bo rasprodajala Ivrd^a
Bado Nloift iz Maribora
svoje izložene izdelke po najnižiih cenab,
speeifaloo kvtfnisko posodo li
bakra la alnmin'ia«
^A
Prsidem po nlzkl ceni:
(sicer Že rabljeno,, a vendar prav dobro še ohranjeno): Parni fcotel 2500' kurilne plošče. — Parni stro| 45 HP. — Bilferd, znamka Seifert. — Omara za led. — K06 J© in oronibns z navadnimi in gumi k^lcsi. 3209 Pojasnila  daje:   VRATAR v hotelu   ,S!on*,   Ljubljana.
A. SINENCt    inđustr!ia ščetarskih izdelkov
Ljubljana,   Gosposka ulica IO
Trgovina 1   Resljeva oesta 2
Cene znatno znizane Velesemenj paviljon E. 86
325n
štev. 202
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 6. septembra 1925
StTati 7.
Posefnlhom oele^eima prlporočamo naslednie iurdke
Ne boste se kesall, ako ka pite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tuđi dežne plaSCc in vse modne predmete po nainižjl cenl v konfekcijski in modni trgovini
FRAN LUKIC
3013
Pred Skofi'o 19.
Pred Skofifo 19.
ALFONZ BREZNIK
MESTNI  TRG 3   (polej?  magistrata) Najvećja In najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov JKrtjef                  nafpopolnef^  podjetie Juro-
Pradafa  na  obroke!    2951
Marna Rogeli
manufakturna trgovina
perilo za gospode In dame. Blago   dobro, cene  nizke. »o
Sv. Petra c. 26.       ^
Ložar & Bizfak
manufaktura, moda.   konfekcija, ::  galanterija, modni salon  ::
tjubliana
Sv. Petra c. itev   20.
2959
Foto-atelfe
Ant. Uršic
(v hiši Trgovske banke) Dunajsha ceste.
2966
Elektrotvrdka
A. UERBflJS
Liublfana   2964
Gosposvetska cesta 13 (Kolizei).
Papirna trgovina    £
M. Tižars
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. I.
Hotel In restauracija     £
Miklič   "
nasproti g!avnega kolodvora
Prlznano dobra kuNrtja prvovrstne pifače.
Nikdar ni dovolj,
Restauracija na   ,Strelišču' §
pod Roinlkom •e priporoč«
Wl. in F. Balija.
J. Kostevc
manufakturna trgovina in zaloga pirot prepro^
Sv.   Petfa   c.   4.
to
M. Bar«
sptdjataa partumerijo   trgovina rokairit in noga vic
Ljubljana, Stritarjeva ul. 2. Pavilfon E •'• 49» 51
Ivan Jaxin sin
Gosposvetska c 2.
Velika zaloga š valnih, pl-salnih strojev tn koks.
2956
Restavratiia „pri Levo"
Lfnbliana
Gosposvetska c. 16.
2955
JMta kavama
Dvorski trg
Josip Carl.
2954
*M*
Ign. Zargi
lfPpi nizki ceni"
Uubljana, St. Petra cesta Stevflka 3.
Trgovina z drobnlm, pletenim   In modnim blagom ter rajenim perilom  in kravata ml na debelo In drobno.   • Potreb-sčlne za krojače In slvilje.      2957
Foto - atelfe
V    Bešter
Aleksandrova c. 5.
Telefon št. 524
2967
Veletrgovina žita in vseh vrst mlevskih izdelkov
A. Volk
Ljubljana, Resljeva c 24
2963
Elektrotehnična de!a
solidno In ceno
Ivan Miheičic
Ljubljana.  Lepi  pot   12 (Mirje)       2965
Ure, zlatnina, srebrn ina
Ed Škopek
Mestni trn štev. 8.
Poprevila točno in so'idno.
L, Mikuš
Mestni trg štev. 15.
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
2P69
Paviljon
Vidmar naši.
na veseličnem prostoru veleseima.
Pntmtaa »ina. - Gorki, mrzla Jeđlb.
Narodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5.
Hotel in resfavrselia
„ILOVO"
Sv. Petra cesta štev. 7.
Izborna kuhinja.                     Piistaa pllaoV
Marila Tavzes.
Modna trgovina
Peter  Šterk
Ljubljana, stan trg št. 18.
2960
Josip Vidmar
Linbllana Pred Siefilo št 19.
Tovarna de2nlkov In solnlaikoi.
2961
Modna manufakturna trgovina
Janko Čelnik
2962
Stritarjeva uliia
LJUBLJANA
Llng?rieva ulica
Priponla pri Mkupa »oj* zalogu najomejiaga blaga za zamke in moške oblaka, belo in barvaste perllo, nznovntne preproge, tekalnlke, uveu. odeje itd^ pa nUkJ cenl!
ZA ČASA VELESCJMAi
2968
Velika 1 zbir a: fepne ure, budilke zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje fBesteck) Iz .AI-paka", .Kina" f r» pnvcgn srebra. Ponizkilicenah.
Ob  enem  priporočam   gosti Ino fPGraJ»ka  klet"   preje   pit
„Fridritau",   Mesta!  trg it   13 ■ svojim!  pristniml  vini,  dobrimi
jedili tn točno postTelba
Samo pri tvrdki Jos. Selovin-Cuden, Mutni trg 13.
da  razstavite   svoje   blago   na   velesejmu,   potrebno je   tudl
nekaj REKLAME za svojo razstavo
v„SL©VENSKEM NAReOU«*
Informacije v upravi lista: Knaflova štev. 5 ii u nteqn8 pri nta zastopiiki
UNDERWOOD^ pri LUD. BAKAGA, Lfnbljana, Selenburgova ulica 6\!. \?£Z UJXDERWOOD
Najstarejša sedlarska delavnica
JOSIP K6HLER
LJUBLJANA, Dunajska cesta 19
priporoča izgotovljene konjske  opreme ter vse
sedlarske potrebščine.   Dalje popolne opreme za pse In dresuro psov.   Izđeltrejo se tuđi razni kovčkf, ženske ročne torbice, nogometne žoge itd.   Popravila se izvšujejo točno.    9m~   Cene solidne.
2995
Mpoii se domaća kovinski iittia
Vse šolske, pisalne in risalne   potrebščine
v izvršitev vseh vst   kleparskih, kovinoslčkar
skih, kotlarskth in ključavn^čarskih del
Pavi'jon G št. 354. 356. 353.
3171
Nn debelo!
2996
Na debelo:
3*rva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
Santi ST. cMdnmič
Centrala   LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 441.
Podružnice.  Maribor,   Vetrmfska 20   —   Telefon 454. —
Kamnik, Šutna 4
nudi vrvi za stavbe, dv :gata, zvonove. studene? itd., mln*ke onrti, ognjegesre cevi in v^e v vrvarsko široko snana/oče vredmete po najnižjih dnevnih Nn frnbno.'                 cenah.                 Na drobno:
~~~~              RAZSTAVA v lavini hi$i>

^^^^^                                    **^             ^M   ^A                   a^a%                             ««V                                 eS  ^am
drohrniki  kamena, v-^i arn!ce   mlint, kntalnlki (Kni'er-cM   ge), strofi   za  sitanje  in   nrehfrari<'e.    —   Stioji    za
izpiranie in sortiranje peska in k'šiia.
Hid-avlifne in mehanžne stiska I niče
za   cementne,   teracne   in   granitne   plošce.
Stroji za  mešarve m^lte  in betona
L. C. M   cementne barve.
Vsi stroii in oblike
za Izdelovanje cementnega blaga.
Tvornica s rolev
Df. GflSPARV  I Co.f MARKRANSTJUT - LEIPZIG.
Prosimo za obisk.                     9&-L
Katalog fttev. 803 orezpladno.
Iv Bona?,
Ljubljana.
Na novo renovirana
kuhinja
poleg Gor. kolodvoia, ŠiŠka Dobra brana, cene nizke
3045
■arija Pewec
-,<:j/y^

ob!asti/eno  prezkušeni mestni tesarski mojster
LJUBLJANA. Cesta na Kodeljei/o št. 2, 'Povšetova cesta St. 19).
Izvršuje vsa v svojo stroko spadaioča dela in sicer vodne in nadialne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudt lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industri ske stavbe, stoipne strehe, kupole in cerkvena o-trešja, balkone, vrtne utiče, verande tn stopntee.             2983
Stara tovarna nogavc In pletenin
3121

Las n v     rrtv r r-  r? . ' /ub8j»na, Pfvc* It 10
Po^'n1 ni      A '
!.   t  nn     ena l^tn lfifi^       —      Tr^efon 42S
in**
0!] DFi'i'i mmt .UUS'iEGS VELESEJ1
Vas vabimo, da si oglidate flašo bogato zalego
u
r     raznovrstne železnlne.   potrebSitnt   za   stavbt   In  pohlitto.
orodje   za   obrtnike - ooljedelet,   SteJilnikt,   pta   kuhlnisko
posodo, vodovodna cetl, stsafltt, poiHand - cement, nosOke,
strelno tepento bi drago prf tvriM
ZALTA & ŽILIČ
trgovina z železnino
Ljubliana, Duiaiska cesta Stevilka It
cent ntefct. postftlbi toCua Hi soHtfni. Ni *ibflol                     Ni drobM!                     la mm\
Gostilna „Korošfti dom44
Llnbilaffiifl, Poljanskai ccsii
(nasproti finančni delegaciji)
se priporoča z izvrstno domačo hrano In pristao pljafio. Sprejemajo te tuđi abonentL s tpoJtovanjem
Raff Roinicc
ROB
*^F3ESr5JnTO53nTOSIfWI
;u-^j"
S. SEMLER, Plzenj
(Pilsen) Ćeškoslovaška
Fužine: Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkovr Žićnc tovarne. Fužine: izdelujejo jeklene lopate* krampe, sekače, sekire, kopače, khdiv* itd. — Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkov: vlasnice (lakirane, žgane, ravne, valovite), vlasnice za kodre (lasne pšice, tako želerae kakor medene, pletfflce fino polirane in ponikljane tuđi s kvačko. Kvačke v jeklu in z lesenfm držajem v bogati izbili Knofljice, železne, medene in jcklcne. Z&pence, železne, medene, posrebrene, garantirano proti rjavini. Vamostne igle, železne in jeklene, lakirane in ponikljane. Hlačni zaponci, hlačne Tapone, tim sa/ni žebljički, jnsemske spone, etikete z bucko* šivanke za točno in strojno šivanje. — Žične tovarne: železna in jeklena žica vseh specijalnih vrst. Patentna žica iz Utega jekla, uravnana, trda, žični ieblju pofpfafni žeblji. šprikife za koleset, otroških voz, bicikljev rn av+amfrbUnv. — Tovarnm sitarskih Udelkov: Žične tkanine v vseh gostotah in ži*ni dcbelosti, tkanine iz faze za moakito*mreže, ze* leno,   modro   ali   rumeno   lakirano.   Strojne  žične   mreže   za   ograje.
žični   modroci.
NAŠE ZASTOPSTVO ima g. Vido Bratovi, skladišče Ljubljanu,
Gosposvetska cesta št. 2.
Za časa vplesefma paviljon „E" 12.
«71
Slavenska banba d. d.
Podružnica: L nblana.         Centrala: Zagreb.
Vpfačatro delniška glavnica in rezerve preko  Din 120,000.000"—.
Podružnice i Beograd, Celfe, Dubrovnik, Gornja Riđgona, Kranf   Maribor, Murska Sobota, Sarajevo, Osjek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, W4en.
E  apoziturai Rogaška Slat na (sezonska) In Jesenice.
Affllijacijlt Slovenska banka, Ljubljana in Jugoslovanska industrijska banka d. d Split
Laatna  agenolje v Južni Ama-rthia
Buenos ATes. Rosarfo #de Santa Fc; v SevernI Ameriki v vseh večjih mestih direktne banfae sveie.
Posradufa vsa bančna In Ir« govftke posle
z fnozemstvom, posebno * italijo in Avstrijo.
Olajšuja   posle   akaportarjam In importerjem
s tsm, da jim eskomptira menice v lirah kakor tuđi v drugih lnozem-skih valutah.
Otvarja akreditiv«,
izstavlja garantna pisma ttr IrvrJaJe vse bančne posle najkultntneje.
Vloga na knjižica
in v tekočem  računu obrestuje  naj-pOvoljnejc
Isdaja g*i»ancijaka plama xa triptika.
Stran 8.
»SLOVENSKI   NARODc   đn« 6. septemura  1925.
Mev.   202
iv. ronit & ei. rur
plesksrja ln llćarja Ljublians,  Karei Ketnikova uOca
(baraka za Ledino)
se prtporočata cenj. ebčinstvn. —
Cene imerne, postrežba točna.
Trilctna garancija.     ići l
! NaJDOvejša iznajdba!
Đrez kvarienja blaga   k«m>£no
•naienjo in vsakovrstno bflp-
Vttnjo oblek.
ANTON BOC     NL
Ljubljana. Šelenburgova nlia 6 1. nadstr.             Glince-Vič 46
Poiorl     Trgovci!     Pozor I
Dovoljujem si Vas obveSČatl, da ne zamudite
o priliki ljubljanskega velesejtna
oglasftiti se pri tvraki MIBOSLAV B1TIG, - Ljubljana
Sv. Petra cesta 29
/T-alOga šolskih zvezkov, mapf no-tesov, bi okov in odjemalnih knji-
žici. Cene nizke.    Lastni izćelek. Se priporoča         M. BIV1C
3994
Tovarna čevljev PETER KOZINA & Ko., Tržic
Prodala od danes naprej
svo|e Izdelke
po inatno miianih cenah
Interesenti glede samoproclaj« dob« pojasnila n« Velesajmu  paviljon  ^J**
Velesejem paviljon „J"
paviljon „J" Velesejem
Danili bili i klMu
kakor tuđi v vseh *nortn h b«rvH v vH^* taloži in po niikili cen^h Pi 1 aki lOTIt. BlflstM, L;i) iiui, StaH tr^n
Ma)nov«1*1 epohalni Iznm, petroldska plinska ^etiljka
,niDA* i Miroi« larrita
200-5CO
sveč mufi Krasna btta tui
Neznatna po-raba retrokja
Sve I k^kur tflekt(-kjt»
„AI DA"
se rab7 zn f«svettj«vo podaaMc, u rado v, gostlinlc. £o' r rkev, dvo-rišf, vrtov itd. ..AIDA" |e pri-khdna za rujmanjS in miveč'e nros'ofe — Z?hevajte rro* e te! Glavno skhdi'fe ra SHS ima e'cktrotthn čna fiima
SVARC i  druq
ZA6RE3,    PreradnviČeva ulica \
—  Iščcmo  zajpne  za'vtonnke.  —
—   Zahtevajte lakoj piospekte! ^
SrečkoPotnik mdrug Ljubljana
parna  destilacija  eteno, eteričnih   proiz« wodov, eteiMJw ten Izdelovanjeaadnih sokow
Metelkova ulica štev. 13
Telefon 110
priporoča pravi mallnoveo, limonov sok, arome
za neakoholna pijace^ sadne etere, etenoe za rum 1.1. d.
Paviljon „E" 94
3106
Toornica etnalliranih
Brzojavni naslov : LUTZ Ljubljana 7
Izdeluje vse vrste
Tovflrna in pisama
Mnb1|aaa-Si£ha
Slovenija
peči .Lutz* d. d
Čekovni račun Ljubiiana itev. 13.952
Ant. Krisper
lzdelovan]e čevljev, velika zaloga pletenlne, drobnega In galanteiijskega blaga. Eksport kranjskih Izdelkov: krtač,   zobotrebcev Lt. đ.  3105
KAMT                                  KAM?                                  KAM?
mir. k   REKLAMNI PRODAJI   t™«*. CARL POLLAK d. d. - LJUBLJANA
Sv. Petra cesta itev. 68 Dokler zaloga ie traja!                                           Ta priloinost
SE HZ ¥BHE 1TIKOAR V1Č! T«m se dobe SAMO %A ĆASA SEJMA
Čudovito poeenl! Ia devljl vseh vrsti Jeson. sfama. dei, sneojiko-cn'e|O zdrav|U| dober ftevell obvaralo Iste I Prihrani zdravn!ka lnlekaraol Da pobijemo predsodek, kl obsteH proti tevarnUklm devlleai, prodafamo Ulecaoma v detalfe Ia čevlle po Din 140*—, 160-—, I82-—, ie4'—f 170~t 173-—f 175'—f I84--, 194'—
Predala dnevno« tndl v nedellak in pramlklk brez preslodka od
7. zintral do 8. zvefcer. Samo za časa sejtna !
Ustanovljeno lata 1879,
Tftlelon lt S53.
Kliučavnitarstvo
Avgust Martinčič
LlUBUANAi Rimska cesta Stev. 14
prvo in edlno podletie zm napravo lekle« nlh vaUnlh zastorov v Sloveniji
prlporoia napravo novlb valiiHIi sastorov ln po-
pavo Istih po konkuealnlh cenab fer ima vso pri«
padaloie blago stalno na skladllSu.
.   Izdeluie In se prlporoia za naroCIla
solnZnlfc pleht, eklllj vuki vrsto od erlprosto do najbogatojle ispeJjave, lkajasta emreija, leleila sa iledilalke, ventllaclle asnih vrst, rasna okovja, lelesna vata ln oku«, okrogla iolosna stopnISCs, peđp elnlke Is lotosa ln bakra i. t. <k      3029
Stalna zaloga stedilnikov
v prlznen! vestni ln solidni lxwriitwll
emajliranih in železnih pe!i9
3152
emajPrflnlh   ln   lakiranih   frtedllnikov   iitcma    ,Lutz     fer  emajliranih   tabllo  ln napltov   hlftnih &tevilk ter» naslovo« in kmeil&ke peći z em^ilfran'mi pečnicami.
Fabrikate izvršu;c na«a Hornica rnano so!?dno,   kakor jlh Izdeluje tuđi matična h! a  ,We. Lutz  &  SChnc hs Bludenz* že več nego 30 Set v populno z^-ovo'jnost vseh cdjemalcev.
PREDNOSTI: LuUove peči so  najtenši   okrasek  za prostor.  Preženejo zdravju  Škodljivo vlažnost  ter se
zlasti odlikujejo po svol vztrajnostf.
Najugodneje pa je pri teh pečeh, da. se za kurijo dnevno samo enkrat, na kar oddajajo zdravo In prtjetno
toplog cnnVomerno vr$ dan.
VAŽNO!       Lutzovc peči Vam   prištedijo do 50 °/o kuriva,   tako,   da jih lahko izplača.e tekom ene zime
z lastni mi pnhranki na kur;vu.
LJOBUAiiSKfl mmn
Kolodvorska ulica štev- 41.
Nakup   in  prodaja  vsakovrstnih   valut   po  naf-ngodnejilh daevnih oenah«       3031
Odprto  ves  dan   nepretrgoma:
PozorI
Interesenti!
Pcpolnorn? varno naložite denar v
Pozor1
Nova jedilnica se proda.
Ker mi ni mogoče razstaviti v vzo čnem velesejmu modeme in solidno
izdelane jedilne oprave,  zato si to izvolite c gledati na doma    Radi
tega je tuđi cena zelo ugodna.                        aosi
Avgnsi Černc, Z?. Siska 122.   —  Splošno mizarstvo.
Zahtevajte cenik od tvrdke
KONZUM
veletrgovina z mešanim blagom
ALEKS ANDEr" EIS L E R
prei ..Banija 2" trgovsko prom. društvo
Karlovac, Floriianska ulica št 2
(Bivia Stakićeva hi ft«)
Srzojavnl   a*slo«i  „KOIZUM"i Kariovae latopapbaal telefon it««llk« to
Sek  raona   pofttnoaa  A^vovnega   zavoda   « Zaorabu it. 35.S44
9ii»a raflan ari Sradakl Stadlenlel « Karlavou
Ljubljansko posoiilnico
y Ljubljani, Mestni trg štsv. 6
kei Ima že nad
11,000.000 Din   iamstvette  cilavnice.
Vlogc na  hranilne  knjUice «n tekoč! račun obrestuje
najugodnefe.
Stalne vToge  z odpovednim  rokom  obrestu!e no docrovoru,
Sprejema v inkaso  fakture in  eesije  terjatev. Po?oiila daje.
!e proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon štev. 9.
sat
Telefon Stev.  f*
Prometni zavod za presnog d. d
v Ljubljani
prodaja                                  221
Skladišče   bombaža   tovarne   Dugaresa
in  Venecija
TovaraJSko  skladlSCe petroleja
TovarniSko skladišče  sladkorja
Dlrekten uvoz kave In ostalega koto-
oUalnesa Masa
Tovarniško skladišče vžiRalic Vrbovsko Veliko skladišče salam, slanine bi masti SkladiSče moke in otrobov iz prvorazrednih banaških mlinov Veliko skladišče morske In kamene soli Veliko skladišče vseh vrst kanditov in
Sokol ade Veliko  skladišče   mila  Schlcht,  Gazela,
Lavor ln Zlatoros
Veliko  skladišče   manufakturnega   blaga VeSko skUdtšč« Speceriiskeca, đroboe-
sa ia plctenega btasa
Direkten uvoz DMC blaga
Dlrekten avoc sakanca znamke Steznlk
Zahtevajte cenik!
:: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih va^onih po originalnih cenah prem^govn kov ra domaćo up- rabo kakor tud! za    industri ska    podjetja    in    razpečava    na   d«belo
inozemski   premog   in   koks
vsake vrste in vsakega izvora te priporoča ^osebno rrvo-vrstni će§ko<^kova§ki In ansle?kl koks za Hvarne in do-maco uporabo, kovaški premog, črnl premojz in br kete
Naslov:
. Prometni zavod za premog d. d
v LiubHanl,   MiVlošIčeva cesta 15 I.
■J^               _             ^^^       ^^^      ^^^        ■■      M
LaUi w^^o. z
avtomoblll, motocikli, kolesa, delavni-ce in garaže. Izpo-sojevanje koles.
Ljubljana. Uesoua ul. 8
Uiejuje: Jos% Zvpmn&l, -, Z« .Narodno tisk*rno»: Fran Je«erfek. — Za ioaerfttni dd U»U: Oton Oui»tof. — v«i v Ljubljj
Štev. 202
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 6. septembra  1925.
Strati 9.
„J". 616.    i Lan, konoplja
V
A, Sinkovec, d. d Grcsuplje.
Za £o   e neob? odno otreben!
Gospodarstvo
Stanfslav Vdovič:
Zakaj se Ijudje upiraje dohodnini ?
{Nekoliko   odgovora   na  dr.   Šavnikovo brošuro.)
2e ctolgo pred vojno se je vdajala Evropa trem velikim zablodam. Imperijalizmu, veri v vsezveličavrto misijo državne oblasti pri reševanju socijalnih te gospodarskih vprašanj ter Mancove-mu naporu o kapitalu. Zadnji dve sta v mflogih državah pomagali na noge osebni dohodnini. Dohodnini so se ljudjc Dplrali seveda bolj kot vsakemu drugu-mu novemu davku, zakaj drugi dav";%i hnajo prilično ravno toliko dobrih kakor slabih lastnosti. Samo dahodnina Ima slednjih več toat prvih, ker v dose-daj običajnih oblikah nasprotuje gospo-darskemu razvoju.
V gospodarstvu namreč ne smemo vsega donosa konzumirati, temveč moramo redno čimdalie večii del reinvesti-ratL Če nočemo, da kapital nro-pade. Ne samo obnovitev, ampak tuđi izpo-polnitev in povećanje produkcijskih sredstev zahtevajo reinvesticije, ker. kdor v gospodarstvu ne napreduje, nazaduje. Naravna rast kapitala je popol-noma slična rasti vsakega živega organizma. Proizvodnja, potrošnja in rein-vesticija moralo napredovati v nekem razmerju. Vsaka začasna motitev raz-merja je Škodljiva, trajna motitev pa na-ravnost pogubna.
Kakor vsak neupošteven izdatek potmeni vsak nov davek motnjo razvojne smeri g^podarstva. Seveda je kapitalno močno gospodarstvo sposobno, da Se motnji prilagodi ali jo sčasoma pre-maga. In sicer tem preje, čim hitreie prodre davek v poslovno kalkulacijo in preide s tem na več ramen. kar se zgodi najpreje pri indirektnih davkih. Raz-merorrm najdo pri vseh direktnih po objektih in brez progresije odmerjenih davkih, jako počasi in težko pa pri subjektivnih davkih. Zlasti progresivna dohodnina ne prodre v kalkulacijo, niti se ne da zlahka prevaliti na druge rame. Naperjena Je zoper rast kapitala, in ker naj zadene izključno subjekt, pometu dostikrat pravo kazen za podietnega in sposobnega gospodarja.
Zato jo tembolj občuti kmet ki mora sezidati večii in modernejsi hlev. ker mu v starem, nezdravem živina ne nspeva, obrtnik, ki si mora nabaviti stroj, da vzdrži konkurenco, tovarnar, ki odpiše več odstorkov, da more hitre-je prilagoditi svoje podjetje tehnične-mu napredku, itd.
Vse te in podobne investicije, ako se izvedeio z lastnim donosom, se šte-jefc> po zakonu deloma ali celoma v do-hodek. A to ne v skladu — kakor meni avtor — ampak večmoma v ostrem na-sprotju z gospodarsko prakso. FV> pra-vilnem gospodarskem načelu je smatrati za pravi osebni dohodek le oni del donosa, ki se srne konzumirati brez ne-varnosti za obstoj ter času in razmeram primeren razvoj podjetja. Nazor, da je vsak številčno izkazan prirastek pre-moženia dohodek, je zastarel in nepra-vilen.
To je poglavitni in gospodarsko utemeljen vzrok odpora proti dohodni-ri. Drugi vzroki, drago in komplicirano priredbeno    postopanje.    birokratizem.
gospodarska ncvednost in inkvizitorske :nanire preg*orečega ali ćelo s premiiami podžganega uradništva, valutne neprilike itd., seveda tuđi lahko pripomorejo, da je dohodnina najbolj o-sovražen davek. Ampak v primeri s prvim so le postranskega pomena.
Dohodnina torej nikakor ni najpra-vičnejši in najsocijalnejši davek, kakor ga nazivljejo pristaši Marxove ideologije in z njimi vred fiskalistr, niti oni idealni davek, ki naj po mnenju neka-terih teoretikotv čimpreje izpodrine in nadomesti vse druge davke. En sam davek je sploh zmerom preveč krivičen, noben davčni sistem ni absolutno dober in zp_ realno davčno politiko ne velja rnbena dogma. Le s kombinacijami i:izlijn:h, vsakovrstnim prilikam prilagođenih davfoov se da doseči gospodarstvu neškodljiva ter relativno pravična obremenitev. In brez dohodnine se najpreje.
Da se je dohodnina z zmerno progresijo v bogatih državah vseeno mogla »obdržati, je razumljivo. Na močnem kapitalu fundirani dohodki so jo prene-sli. A gospodarstvu je vendar le veliko škodila. Zdaj po vojni, ko se čuti z inflacijo novčanic izvedena prikrita, toda ogromna oddaja premoženja, je pri splošnem preobdačenju dohodnina na-ravno-st strup za oslabeli in na vse strani obremenjeni kapital. Zato je od-por proti uji toliko hu.iši in splošnejši. Pri naši zapadnih sosedih, n. pr. Einau-di, pri vsaki priliki s pravo italijansko zgovornostjo propagira načelo, obdačiti se srne zmerom samo konzumiran dohodek.
Kakor vsako enostransko, je tuđi to načelo napačno. V dobah, ko je kapital močan in je nevamost da se pojavijo socijalni izfodki kapitalizma, hiperinve sticije v zasebnih gospodarstvih ali čez-meren luksus. je čisto v redu, ako se del kapitalovega prirastka investira v izredne državne potrebe. S tem pa ni rečeno, da je za take prilike ravno do-hbctnina najprimernejše sredstvo. So druga, veliko boljša, ki nimajo značaja in učinka kronične bolezni, kakor dohodnina. Ćelo znatnejso, previdno izvedeno oddajo premoženja bi gospodarstva od slučaja do slučaja lažje prene-slo.
Sicer smo pa danes do take srečne dobe še daleč, in saj 10 let naj bi imelo gospodarstvo mir pred dohodnino in podobnimi davki. Treba je misliti naj-prej na zasebno gospodarstvo in rrtre-sti se napačnih nemških doktrin. ki so nam ^mešale prave pojme o državi. Slab gospodar in slab državnik je, kdcr meni. da se dajo danes tuđi na škodo konzuma in kapitala dobiti veliki državni doh'ođki.
Avtor prizna, da so postavke naše dohodnine nemoralno visoke, arrrpak drugače imenuje dohodnino »teoretično brez dvoma naipopolneiši davek«, kar je z gospodarskega stališča Čisto zgre-šeno. Zato njegov odgovor na lastno, za naslov izbrano teoretorično vpra§a- ' nje ni zadovoljiv. Omejuje se na vzroke druge vrste in je pravzaprav le nekak zagovor sedanje davčne prakse v Sloveniji.
Kritik, ki se hoče omejiti na avtor-jevo gospodarsko literarno delo, mora ' preiti odstavke, ki bi ga zavedli indirektno v kritiko avtorjevega službene- j e:a delovanja. KveČjem bi bilo pripom-
niti o njih, da ne kažejo dosti one diplomatske stilizacije, ki smo jo pri av-torju vajeni. Izraze: ^trda kmečka bu-tica«, >>trgovec odrasel branjevcu«, »škric^, >rešpekr pre^ po>nim mošnjič-kom«, »finančni minister s p^iščico« itd. je narekovalo stremljenje do poljudno-sti. Ampak so boli odljudni kakor po-ljudni. Nekateri stavki *o od sile ne-rodni. N. pr.:
»Vsote. ki jih izgubi država pri nepoštenih, mora naknaditi s tem, da na-tegne vijak pri poštenih m onih malih in najmanjših, ki se ne znajo in ne morejo braniti. *  !—?—? (Stran 20.)
Tuđi svetopisemski citat se davčni razpravi  slabo  poda.
(Tenkočutnemu in mojstrskemu stilistu Finžgarju lahko čestitamo, da mu razprave ni bilo treba priobčiti v Mo-horjevem koledarju, za kamor je bila baje najprvo namenjena.)
Znacilna za avtorjevo stališče je stran 15. kjer govori o česti zamertjavi dohodkov s prihranki. Avtor ni pomi-slil. da je v ponavljajočih se pojavih zmerom več zdravega principa, kakor v enostranskih teorijah. Samo najti ga je včasih težko. Vendar zasledimo tuđi v omenjeni novosti zamenjavi gospo-darsko-psihološki motiv, ki se sklada z našimi prvotnimi izvajanji.
Vsi direktni in indirektni davki, ki se vžive v gospodarstvo in dajo prevaliti na druge rame, Dostanejo pravzaprav konzumni davki. Po raznih potrti se porazdele na celokupno gospo-darst\o, Česar dohodnjna že radi pro-crresije dolgo ne more. Razume in ob-čuti jo torej vsak kot to, kar je po svo-iem namenu in učinku. Davek na pri-rasi kaoitala. ki naj se logično ne plača od konznmiranega in že z drugi-mi davki obremenjenega, ampak samo od prihranjenega dohodka. V tej smeri bo treba iskati poti pri reformi dohodnine, ki postane prej ali slej aktualna. Samo znižanje postavk, kl ga obeta pri dohodnini novi nacrt, še ni nikaka reforma.
Seveda pridemo potem do onega sklepa, ki se zdi avtorju in vsakomur, kdor vidi pravičnost le v nasilnem iz-enačenju, tako nepojmljiv. Bogatinu treba priznati večji dohodnine prosti minimum, kot gospodarsko šibkejsemu!
Z gospodarskega stališča bi bilo to čisto v redu. Kakor je obči škodljivec, kdor troši preko svojih dohodkov, tako oškoduje družbo, kdor ori zadost-nih dohodkih ne troši primerno napredku civilizacije in kulture. Brez stoonje-vanja potrošnje ni napredka produkcije in blagostajna! Sicer pa je princip prilagodile davka osebnim razmeram za-vezanca že zdaj priznan. Ce se upošte-va število otrok, bolezen v rodbini, elementarne nezgode itd., zakaj bi se ne vpoštevalo zavezančevega socijalnega stališča! Seveda s tem ni rečeno, da bi si kapitalist dolocal eksistenčni minimum poljudno po individualni za-pravljivosti. Prizna se mu le, kar mu z ozirom na premoženje in družabne razmere v resnici gre.
Pomisliti je treba, da je po modernih pojmih pravi gospodar obrat sam in ne njegov lastnik. Lastnik, ki dela v obratu je pravzaprav uslužbenec kakor vsak drugi. Če bi ne delal gospodar sam, bi moral obrat plačevati na-stnika, in na celoknpni dohodek bf bil potem po razdaljenih dveh delih od-merjen nižji davek.
Iz principa se je vredno Še kratko pomuditi pri avtorjevem predgovoru. V njem se temperamentno obrača proti onim kritikom, ki meniio, da ni prav, ako se pobere več dohodnine kakor je parlament »dovolH*. Že mogoče, da so Dokazali ti kritik! več impulzivnosti kakor pozitivnega znanja, ampak v bist-vu nišo imeli tako napak.
Tu dl v mišljenju našega ljudstva prodira angleška zavest, da se smejo pobirati samo davki, ki jih je parlament dovolil. V odobrirvi proračuna vidi ljudstvo   logično   rudi  omejitev    visine
davkov in v proračunjenih postavkah nekako kontingentiranje, ki bi bilo da-nanšjemu gospodarstvu tuđi najbolj primerno, čeprav je kontingentiran davek precej sličen starodavnemu tributu. Breme, ki ni naprej niiiančno določeno, je zmerom najtežje.
Zato ie čisto razumljivo, da se ljuu-ska nevolja bolj kot proti zakonu samomu obrača proti onim, ki se komodno ali strahopetno skrivajo za mrtve črke, namesto da bi zakon interpetirali no duhu časa. Ljudstvo čuti že od nekclaj, kar je Napoleon lepo stilizirano izre-kel, in predpostavlja pri vsakem izvr-ševalcu zakona talent, ki razume spraviti cilj v sklad s sredstvi. Kdor sa zares   ima.   ga  bo  znal  tuđi   uveljavili.
Žalibog avtor s svojo -razpravo ni ime! namena, da bi nam ta talent poka-zal. Zato mi ni razumljivo, zakaj na koncu v originalu in v prostem prevodu citira »zlate in kakor nalašč za nas na-pisane«-  Napoleonove besede.
KJURMAN
KR.DVOKNI OPTIK
MaiSMANA.
Hednnrodnn orfianlzad
gospodarska
a
Na XXIV. mlrovnem kongresu, ki se vrši re dni v Parizu, se tiče drugo glavno v-prašanje, ki je v razpravi. mednarodne gospodarske organizacije. \z poročila Edgar xMflhauda, bivšega profesorla socijalnih ved na urriverzi v Ženevi, o tem vr>ra§aniu po-snemamo tale: Kongres izraza željo, d-a bi Društvo narodov sprejelo sistematično pripravo gcsiKKlarskega razoroženia. konse-kvenoo vajaškega razoroženia, z gospodarsko organizacijo miru v svoj deiorn; pto-?rraTr. Kongres obsoša vsako vojno metcrdo v mednaro-dui trgovski polttiki. OdklaTija prakso diferencijalnih ia pr&d-nostnrh tari-fov 'm kaže nevarnost đvostrarrakfh gospodarskih pogodeb iti tud] nišo v to smet orijentirane. Samo sfetem spk>šniih gospodarskih dogovorov omogoča uvaževanie in-teresov vseh dežel in istočasno uredftev prcblemov skupnosti v vprašamu sto^eSIh interesov, zlasti oniii, ki zadevajo suTovint. mozemske dolovne moći, dajanie kredita, kakor tuđi one, ki se nanašajo na razpe^če-vališke razmere. Ole<Je na uresničenle take politike želi kongres, da se vporabiijo isic-Časno s prtzadevaivem za<JruŽnega gtbanja vse sfle nacijonalnih in internacijonalnih or-ganizacij produkdJe rn izmenjave, ki lahko eksistrrajo v nezadružno orfjentiranem gospodarstvu, z izvrševanjem vseh odredb in da se z varstvom splošnlh interesov za-gotovi ustanovitev skupne sa kontrolnega mesta. Mirovni komrres pozdravlja ustano-vltev narodnih gospodarskih svetov v raznih deželah. 2ell, da se v dobro medna-rcdhega sodeto-v-airja uvedemo ta4ci gosTK)-darski sveti v vseh deželah in da se ustanovi s po-dporo industrije, kmetijstva, trgovine, finance In dela rnednarodni gospodar-sVi svet, katerega upravni kader naj se stvor] potom generaHnega sekretarijata Dtušrva n-arodov in mednarodne^a delovne-$ca tirada.
—g Hmeti XXVTH. porocffn. Niirn-berg, 3. septembra. DovoŽenih 500, prodanih 350 bal — prhna čvrsto — za srednje Mago mirna kupčija — v splošnem nekoliko mirnerje.
„J«B 616.     i Mreže
A. Sinkovec, d.d. Grosuplje,
~g Izvoz le«nega materijala za lesene zaboje ▼ Ameriko. NeVa velftca amrUcanski ^tvrdka potrebuje za svojo tovamo stalne velike množine lesnega materijafe za zabole. Interesenti, ki bi se zanimali ra to dobavo, nai pošljedo s\t)j natančen naslov rbornic! ta trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani, ki bo potem poslala skupno naslove vseh prislašencev trsrovski agenefii na Dunaj  katera je zanic zaprosila.
—K Podaljšanje roka za poplsovanje In žiffosanje obveznic avtonomnlh postiti bivših kronovin Dalmacije in Štajerske. Delegacija ministrstva iinanc v Ljubljani ob-iav!ja uradno: Po brzojjvnem sporočilu generalne direkcije državnih dolgov v Be-sradu D. br. 18.9^f> z dne 2. U. m.. je rok zu popis ovan je in zifiosanje obvez-nic avto-nomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske, ki je bil po tukajsnjem razglasu z dne 7. avgusta 1935, 5t. A IV 4660 v Uradnem listu št. 78 z dne 18. avgusta t. 1. določen do 31. avgusta t. I., po-daljšan do dne 15. septembra 1925. Vsi imetniki v oinenjenem tukajSnjem razgfa^M naštetih cbveznic, ki jih Še nišo bili predložili pristojnemu davčnemu uTadu radi popisa in žigosanjj, se pozivljajo, da to store    naknadno    do    dneva    podalJŠanega
roka.
— g   Monopolski   dohodki   v   aprilu.     V
aprilu rfo znašađi monopolski đ<>hcKlki 188 mGijonav Din proti 158.R mllijoTiA v a-priln 1924. Najve?ji pribitek je pri p**trofleju. Ođ točaka je dobila drfcava (t cklepajn lmi»ki dohodki v apn'lu.1 127.1 (127.2J. ođ »oli 24.5 (17.0), patrole ja 116.1 (1.S). vži^aaio 9.6 (10.5), cigaretnoga i^aplrja 919 (8.1> razni đragri dohodki so <la.V. 0.4 (0.3), »kupaj 188 mll. (15SS.S). V proračunu j*» predviđeno mesečno 192.9 mfl. V aprilu Je raa-šal primanjiljaj 4.9 milijona, in sicer pii tohaku 7.8, pri vžigalioah pa 3.8 mil. Vei* Je đaJ petroiej (5.3) iai eigure^tal papir (1.6 mil.;>.
—g Državna trošarina v aprilu. 1925 i* znaia-la 53.S uil. Din. lani v aprflu pa 49 < mil. V p3xwaćunu j«* bilo đoloćemo 50.1 tako, da znaša prebitek "3.2 mllj. t>to. Ta razlika gre većinoma n a.račun nAkohola (1S.6 mil prerti 8.2 mll.). doćini Je dal slaakor raatno roani   t'18.9  proti  241  mll. r a^priilu 1924).

Opozarjat« se, da eden pa»
noga vic z žigom tn tnamko
(rdečo, modro ali ilato)
„ključ"
traja kakor šttrje pari drttgttr:
Kupttc eden par In prepričajte
se.   ~-   Nogavice  bres  ti§»
.ključ'1 so ponarejen*
—z Dobave. Direkcija državnih želez-nic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe glede pavšalnega v^drževa-nja ki popravila plsainih' strojev; do dne 25. septembra t. I. pa ponudbe glede dobave raznega orodja (glle, kaTborundum-pise. šila za drgtiienje, žagine ltste itd.) Prometni pagoji so na vpogled pri Eko-nomskem odelenju direkcHe državnih že-leznic v Ljubljani. VrJile se bodo nc-slednje ofertalne licitacije: Dne 26. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobnve firneža. - Predmetni oglas z natančnejSfrrri pogoji je v pi-sami zbornice za trjrovlno, obrt m mdu-strtjo  v Ljubljani Interesentom  na  vpojrieđ.
n^H'ipin 7B »«tN!?H T??hor!
PAVILJON „J" 616. ANTON SINKOVEC D. D. GROSUPLJE.
Branislav NuŠić:
Povišanje
Pisker je prekipel začel je pihat In naglo mešati, potem pa j:a je vzel z ojoija, dolil mrzle vode in pokril s pokrovčkom, da se je kava polegla. Po-lem je naslonil srlavo na roke in začel razmišljati:
»Trinajst let že sem praktikant Nikdar nisem bil kaznovan, prav bi bilo, da bi me povišali, kaj nisem boljŠi od mnogih drugih? Kaj me nišo že to-Kkokrat TK)hvalili, kaj mi ni g. načelnik rekel nekoč pred vsemi, da sem naj-bolj§i uradnik?«
In tako je g. Sreta razrmšljal in razmišljal, dokler se ni domislil kave., ki se je že ohladila in jo je na novo pristavil k ognju.
Drugi dan pa je vzel g. Sreta spise, ki jih je včeraj prepisa! in jih nesel pisar ju za primerjanje. Primerjalo se je, čitalo, popravljalo, delalo in koneč-no dovršilo. Ko pa se je dovršilo, je začel Streta z govorom, ki si ga je bre že snoči pri kuhanju kave pripravil.
„J". 616.
Vrvi
A. Sinkovec, d. d. Grosuplje.
»Hotel sem vas nekaj vprašati, & Pero.«
Pisar se nekoliko odmakne in ga pogleda izpod oči.
»Kaj je?«
»Povejte mi iskreno, prosim vas: ali ste zadovoljni z mano; ali služim poSteno in dobro?«
»Jaz sem zadovoljen z vami, g. Sreto.«
»No, lepo je to, ali pa je prav, cl a ostanem tako ćelo svoje življenje praktikant?«
»Prav ni, ampak... saj veste, Kako je... usoda.«
»To ni usoda. ampak prilika. Ako se le prilika najde. Jaz pa mislim, đa boliŠe prilike kakor je sedaj ,ne bo ni-koli več.«
»KakŠna pa?«
»No, poglejte, g. načelnik" pottije v Beograd; on bo govoril tam z gospodom ministrom, kaj de?«
»Seveda, govoril bo.«
»No, vidite, če bi vi le hotefi, da mi sto rite ...«
^Jaz. Kaj pa bi vam mogel sto-riti?- vpraša pisar iznenađen.
»Mogli bi. mnogo bi mogli, samo da bi hoteli. Recite g. tajniku zame dve ali tri besede.
Pisar se je malo zamislit, potem je veselo pokimal z glavo.
»Bom,« g. Sreto, porečem mu. da vas povišajo, povsem pravično je. Porečem mu takoj* bodite prepričani, da se zavzamem z vsemi silami za vas.f
ju, ta pa se dvigne in gre naravnost k tajniku.
»Imel bi prošnjo do vas, g. tajnik.«
>Prosim, kaj bi radi?«
»Pa, neko stvar, v kateri bi lahko pomagali,  ako hočete.«
»Prosim, zakaj ne. samo ako je mogoče.«
^Vidite, zakaj ne. samo ako je mogoče.«
»Vidite,« nadaljuje pisar, »g. načelnik gre zdaj v Beograd, on se se-stane tam z g. ministrom in o tej priliki, ni dvoma, bo poročal tuđi o svojih uradnikih.
»Pa, vidite, vi bi me mogli pripo-ročiti, že šeM let nisem napredoval, mislim, da zaslužim, nisem z ničemer pokaza], da ne zaslužim.«
^Da. z ničemer...« doda brzo tajnik. »Kar se tega riče, ste se zares urav spomnilL zares je to dobra prilika, ta "pot g. načelnika. Vidite, jaz bi se ne bil spomnil. Samo... jaz tega ne morem reci g. načelniku.
»Ne, saj ni -treba njenm, neefte samo g. pomočniku.«
»Njemu, da njemu lahko^c
^Prosim vas, storite to.«
;>Bom.« In tajnik izproži rofco irf-sarju in mu jo krepko stisne. »Glejte, orav tu je nekaj spisov za podpis, takoj grem k načelniku in, verujte mi, takoj mu porečem« — in tajnik se dvigne s spisi.
»O, od vsega srca sem vam hvale-žen.« In pisar, zadovoljno se smehljaje, se poda v svojo sobo, tajaik s sp|ai
Sreta stisne hvaležno roko pisar-Pa k pomočniku.
»Ali je kaj podpisati?« vpraša pomoćnik in vidi se mu, da mu je nadležno vzeti pero v roke.
»Pa, dve tri stvari, lahko ludi po-čakajo, nišo nujne.«
»No, pa naj ostane, dokler ne 60 še drugo prepisano.«
»Prav, tedaj vam prinesem vse: ali... hotel bi vas nekaj prositi. Stvar, ki mi jo lahko storite. ako hočete.«
»Kaj bi to bilo?« vpraša prijazno g. t>omočnik.
»Pa, ako bi me hoteli priporočiti g. načelniku, on gre zdaj v Beograd. Pa bi lahko govoril z g. ministrom. Vi uvidite že sami, da bi bil moral že avanzirati za pomočnika.
»Gotovo ...«  odvrne  pomoćnik.
»Prosim, da se raznmemo« — doda brzo tajnik. »Ne mislim, da bi bil pomoćnik tukaj. na vašem mestu. Bog varuj! Lahko grem v vsak drug okraj, ker okraj je okraj.«
»Prav imate« — nadaljuje pomoč-nik, potem ko se mu razvedri čelo. »Zares bi trebalo, da avansirate, vi ste sposobni in spretni, prav rad bom govoril o tem z g. načelnikom. Kako bi tuđi ne storil, v Beograd pojde, z gr. ministrom bo govoril in zakaj bi vas ne l>riporočil. Vi to zaslužite, zaslužite, da se človek zavzame za vas.«
»O hvala vam, srčna vam hvala za tako dobro mišljenje. Zelo vam bom hvaležen in vas bom tmatral za svojega dobrotnika.'
»Prosim, prosim g. Simo, vi ste to zaslužili.«
In g. pomočnik se dvigne in gre V načelniku.
»Prav, prav. sedite g. Lazo; se dite, da izpregovoriva dve tri besede. pravi načelnik.
»Saj sem prav zaradi tega priŠel imel bi se z Vami prav po prijateljska razgovoriti ali pravzaprav vas nekaj prositi.«
»Res? Kaj pa takšnega, g. Lazo?<=
»No, glejte... kako bi rekel, veste, zdaj mi je prišlo nekaj na um; vidite, vi greste v Beograd in priđete z g. ministrom skupaj. pa glejte ... mogli bi me priporočiti. Mislim., da je že skrajni čas, da dobim tuđi jaz okraj. Ne morem biti večen pomočnik, to veste sami, zdaj je že enajsto leto, a mislim, rudi vi  niste  dalje  čakali...
»Nisem« — mu odgovori ravnodušno g. načernik — >bH sem le sedem let pomočnik.«
»Sedem? Vidite, jaz pa enajst.«
»Res. res. dolgo čakate, prav St bilo, da dobite okraj.«            •
»No. zakaj bi me potem ne prfpo-ročili. če je tako lepa prilika.«
„J". 616.    f
Motvoz
V
A. Sinkovec, d. d. Grosuplje.
stran 10.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 6. septembra 192&.
3!ev. 202
Moda
Popof danske promenadne obleke
Še vedno igra komplet važno vloso, samo da se je ofoleka nekoliko spremenila v kroiu in da se mora barva plašča ujemati z ono obleko (št. l). Dame se kaj nerade ločijo od elegantne in mladostne oblike bluze, ki se oblači čez glavo in je zdaj krajša, ker se ie v pasu pomaknila nekoliko nav-zgor. Oblaka na naši sliki je tz dveh delov iii se nosi pod rjavkastim plaščem. Prvi del je neke vrste momariška bluza, drugi pa ob straneh nagaibaneeno in z gumbi okraše-no krilo. Dolžina ostane namreč nesr>rem<e-njena, čepTav se je obleka v celoti nekoliko razširila. Karirane oMeke so prava atrakcija jesenske fei zimske mode. Lepa, eno-stavna obleka, ki jo vidimo na sliki št. 2.,
»Prav imate!«
»Lepa prilika je,e ponovi pomoč-nBč.
»Bom, bom, g. Lazo, bom. Da, tre-5a, treba, pa zakaj bi vas ne pripo-ročil?
PriŠel je že dan odhoda. G. načelnik je že dva dni prej sel po vrsti po hišah in obiskal vse gostilne, da se poslovi. Mnogi so mu obljubili, da poj-dejo malo ven iz mesta in da ga spremi jo.
Ko je napočilo tisto jutro, je stal voz pred okrajnim načelstvom, panduri so tlačili seno na voz in razgrnili preproge in polagali blazine, za kavelj ob zidu sta bila privezana dva osed-lana konja (pandura bosta na njih spremljala g:. načelnika eno ali dve uri izven mesta), pred vrati so stali prijatelji, mnogi pa so odšli peš* do prve krčme izven mesta. Mnogi so šli tuđi z vozovi, ker vse hoče naprej, da se poslovi. Prvi voz je bil protov (na njem se bo s #. protom vrnila sr. načelnica), potem pomočnik, tajnik, in tuđi pisar, (Sreta je šel peš), in dacar in dacarka in fcazda Mihajlo, trgovec in mnogi drugi.
Prišel je tja pred krčmo tuđi g. načelnika voz in on je izstopil. Izpila se je kava in potem se je začelo po-slavl janje.
Pri slovesu je g. načelnik se en-krat stisnil roko g. pomoćniku in mu šepnil na uho:
»Ne bom pozabil!«
Pornočnik odvede zaupno na stran tajnika in mu Šepne na uho:
»Rekel mi je, da ne pozabi!c
Tajnik odvede zaupno na stran Pi-*3xia *n josoi &enne *ia nho>~
kaže moderni, široki karo. Ovratnik, našivl na rokavrh sn pas so iz usnja divjačine, ki je v jesenski sezoni zopet zelo moderno. Ce je iz takega usnja še klobuček, napravi obleka zelo eleganten vtis. Slika št. 3 kaže priljubljeno obleko, ki bo modema v jesenski sezoni, zlasti ob hladnem vremenu. Ta obleka je iz volnenega blaga, ki je prepre-ženo s svilenimi nitkami. Našivi na rokavfh, rob pri žepu, ovratnik in kravata )e na našem vzorcu temnordeč, ker je blago samo rdeče vzorkovano. Tud} to krilo fma. tipične stranske srube, ki omogočajo dami neovi-rano hojo. Minili so čaši, ko so se morale dame delati kurje korake in paziti, da se jim krilo med hojo ne raztrga. Novo poko-lenje gre veselih n trdnih korakov v novo zimo. Slfka št. 1 kaže torej komplet \% rjavkastega kamgarnti z moraariško bluzo in krilom, ki je okrašena z gumbi. Slika št. 2 kaiže tenrno-slvo kariramo volneao obleko z usnjenim ovratnfkotn, pašom In našivi na rokavih; na sliki št. 3 vidimo pe-stro volneno obleko z našivi na rokavih, ovratnikom in kravato iz krendešina.
Čuvajte m fcođrjSrm poooređb!
Generalno zastopstvo in razpoSHjeval-nfca za četo Jusoslav!)o MirIĆ i Komp., Beograd. KraTja Mflana 44, telefon 18-^69.
Proti odrtelaloiU
------     VILFANOV
ktr primavafo vti  strolrovnjaki
dcta}« • kolosalnim mpehom tamo
ČAJ      __
vti  strolrovnjaki    —   Dobiva se v vs«h lekarnah In đrogerijah    -   Prolrvaja:
Kcm. phaim. laboratorij Mr  D. VILFAN,
ZAGREB,   ILICA ?04                u
To in ono
Stalna moda
Sedantja moda ršče v vrocih -dnevih po-letja ra-zUična sredstva za odstranitev dlak po rokah, nogah in trlnikih. Poleg tega se pa razne dame protivi*o odstrani-rvi dlak po-tcm brivca, kajti po brfienju se rast dlak še po jači, a vsa običajna sredstva za uničeuje diak rriso Si-gurna in  imajo neprtieten  vonj.
Najnovejša Iznajđba. Je parfimirana po-maida »Taky«, nahajajoča se v tubi, odstrani po petih mfinutah vse dlake.
»Taky« u-niči vsako dlako do korena, kar se brivcem nikdar ne posreći: po prvt uporabi dlake še rastejo, a vedr.o so red-ke)še in mehkejše, dokler popolnoma ne n-gin-e^o. Ta krerna se ujporablja zelo štedrft-vo, ker ]e treba iz tirbe iztisniti le potrebno količino, katera se rarkdar ne posuši. Poiz-kusite še danes in razimieli bodete, zakai dnevno na tiso-če žen iipoTablja »Taky« in se tako te-rr potom fzogibljejo neprijetnih dalk.
»Taky«, patentirano v Franc-iji, dobiva se v vseh droserff^ah in parfume-ffliah. u-speh je zajamčen rn se v nasprotnem slučaju vrača denar.
»Rekel mi je sr. načelnik, da vas ne bo pozabil.«
Voz g. načelnika je krenil skoz prah po kolovozu navzdol, a Sreta praktikant, srečen in zadovoljen, je krenil peš v mesto poln nade'za bodo-če povišanje.
*
Prešel je dan, odkar je odrx>tova! a:, načelnik, nrošla sta dva, prošli se trije, prošel je teden, dva tedna, In ne-ke?:a lepeza dne. čez dva tedna, priđe na £ospo Perso brzojav iz Beograda s sledeČo  vsebino:
»Povisan sem, javi to mo-jimuradnikom.
In fcospa Persa je raztrosila lo novico po mestu in po pisarnah. «
Ni pa rnimil še teden dni in £. načelnik je javil, da je krenil na pot. Pri-čakali so ga kakor so sra spremijali. Q. prota na vozu in pomočnik s tajnikom in pisarjem na vozu in pandurji na konjih  in Sreta. praktikant, pes.
Prišei je naČelnikov voz, g. načelnik je objel k. Perso in ostale, sprejel je od prijateljev in uradništva čestitke za povišanje in pozval ppmočnika na stran, stisnil mu prijateljsko roko ta šepnil na uho:
»Govori! sem za Vas, g. ministar vas je zabeležil.c
In pisar se je zahvali', pozval Stre-to praktikanta na stran3 stisnil mu roko in šepnil zaupno na uho:
»G. načelnik je govoril za vas, g. minister vas je zabeležil.«
Sreta se je ponizno zahvalil, dve solzi sta se mu utrnili v očeh in peš Je krenil  v mesto,   razmišljajoč  vso  pot:
»Prav je bilo. da sem se spomnil in da nisem opustil tako lepe prilikcc
Nesmrtnost znanstveno dokazana ?
Sotrudnik paTiškes^. »Matlua« priopćuje pogovor z znanim francoskim učeniakom Charlom Andry, prcrfesorjetn sorbonske univerze, o zadnjih njegovih raziskovanjih, ki so v zvezi s problemom čioveške duše in njene nesmrtnosti. Andry je stro« matematik. LotH se ie samo pozitivne znanosti, ki n posveča vse svoje bogate umstvene sile. Profesor  Andry   je   izjavil   med  drugim:
>Prišel sem do zaključkov, ki moralo sSednjič odstraniti pri pobožnih ljudeh vsak dvom. Pobožni rjudsie se poeosto vprašujejo, <Sa-fc ni njihova vera posledica navadnega prazucverja. Kot več ali maaij izo-braieni si taki tjudie često mislijo, da njihova vera pravzaprav ne prenese nobene kritike, čini priđe do objektivnih in strogo znanstvenih anaftz. Smrt in vera! Kako tesoo sta zve-zana ta dva problema. Prepričan s^nn, da so vse vere nastale, odnosno da fih je ustvari-la človeslta želja pojasniti smrt kot tako in dokazati, da je življenje, ki s smrtio na runaj preoieha. v Tesnici večno in neskenž-no. Zdaj sem se s strogo znanstvenim! me-todami prepričal, da so bili oni filozofi, ki so poedine vere ustanovili, nefcaki predhod-nlki moderne znanosti, da so fme-li v sebi intuiciijo resnice. Učeajakl so večinoma irniienja, da je s smrtjo vse kopčano. To je velika zmoia.. Da se o tem prepričamo, za-ćoshuje pofrpežlfivo napraviti nekaj znanstvenih polzkusov, ki so po svoti vsebmi do-stopni vsakomur, kdor zna ravnati z znanstvenim! pripomočki.
Kaj 3e človek? Kemiki in bielogi so nam to več ali manj točno analizirali. Toda ver-jemite mi, da je v vsakern bltju §e nekaj đrugega. Imenuite to, 6e hočete. duša. Tuđi to se da izmeriti m predočiti crno na be-lem. V ta namen nam lahko shiži instrument, s katerim merimo teažrevanje Člove-Skega organizma. Zakaj vsako telo — in to je zdaj že točno dokazano — je neke vrste iradralna sila. Clovek lahko opredeli in točno izračuna vse njene učinke. Tišti žarki, ki priha ajo iz človeSkega teiesa, so rezult-tati toplote, elektro - magnetizma in neka-terih drugih činfteljev. In če napravite z največjo preciznostjo in točnostjo nekaj ta-kih poizkusov z izžarevamjem človeSkega telesa, naletite koncem koncev na novo, do-slej neznano silo, ki je nikakor ni mogoče zamenjati s temi žarki Ponovite ta poiz-kus des&tkrat ali stokrat, vedno bi bil rezultat isti. To silo se da fiksirati tn vendar fakorekoč idealni fluidum, ki irpodbija vsa dosedanja naziranja. In ta sila se izloča vedno, neprestano. To je, TcaT imenujem jaz »biološki re-zonatorji«.
Toda po smriti biološki rezonatorK ne teeinejo. Na njih fizično - kerrrični proces smrti ne vpliva. Torej popolnoma človek nflcolj ne umrie. Kiti pa se zgodi z biološki-mi reronatorji? Oni ne IzgtnejOf pač pa je ze-I-o verjetrro, da najdejo poznaje novo materijalno, znnamjo skorjo, če lahko tako fme-nujemo to, kar nudi po snrrti telesa tem re-zonatorjem novo bfvališče. Ponavljam, da človek popolnoma ne urtirje. To, kar Je neposredno vaše, tisto ma.-hno »nekaj«, ki vam daje posebno individualnost med tiso-Cl drugih l^ndi, to je brezpogojno in absolutno ne-smrtno. CloveSka duša si poišče po smrti samo drugo bivališče. In tako je duša (ali kakor jo imenujem jaz »biološki rezona tor«) zdaj fizično, z matematično točn-ostjo znanstveno utemeljena«.
Profeso1* AndTy je izdal tuđi posebno knjtgo, v Iraterl razTaga uspehe svojih po-izkusov. Ta knjtga bo gotovo predmet splošnegia zanimanja v znanstvenem sveto Obeta se torej zanimiva polemika med zagovornici neumrjoče Človeške duSe in ođlo^nimi nasprotnlki te verske dogme.
Zadnji dan!
Ste li pozabili na kaj?
Če potrebujete kak oblačilni predmet, perilo, modne potrebščine itd. po-hitite na vdesejem
paviljon «1» 615^17
kjer dobite priznano dobro blago kar najceneje.
Strah
Včerai  ]e stalo to-le drevo kot orjak. Jezero je vzbujalo s svojo nedogledno gla-dino   nemir.   Oore   okrog   njega,   zlasti   če Je pokrivala vrhove gosta megia, so se zde-le ogromne. V par urah pa Je bilo vse to kot neznani drobcl. Majhna knjižica je sto-| rila  to.  Povedala Je nanr o nebesnih tele-sih,  ki  krožijo  v  ogromnem  svetovju  ne-j kje daleč za našim sokicetn. Pravila Je nam | o tem, kako bo videlo naše potomstvo no-' v« svetove, ki jih mi ne mofcmo videtl, k*r svetlebni žarek ni dosegel našega oče-ta.  Clovek se mak>ne boli netl y roko knjižico, kl raspravlja o atomth. V uji se govori   o   elektronih  lo  še  manjifli  delefli, Id se arfbljelo ▼ *tomlh bat umtob r katedrali«.
Naie đfevo pt ost«« &*** hmm Jezero In gora gora. Clovek )e tpoznal na-ravo ki njene pojave, »trabovi to lrgtaiH Vendar pa stranu Ie afkoaec. Mflrjotrt se boje za svoje žrvlje&je, boj« ie sasroboava življenja, starosti, bede, bolesni In smrti. Boje se zase bi za tvoje potomce. V ret-nld pa se fioveku ni treba tričesar ban\ če opravlja svoje delo v dobri volji in po svojih naJbolJSih moCeh fcn Ce se zaveda, da v tem ogromne svetovju koncem kon-efiv &olnt>  iii iiiC stralnear^-   Navaden  člo-
vek je podoben v svoji bojazni Ln skrbeh mušici ali komarju, ki se mu mesa od teh skrb' v glavi, kadar gori cei okraj mesta. V f ih slučajih lahko mušica sploh poza-bl p'.se. Ljudje se boje nesreće, bnlezni, bolečin, smrti. Čez sto let bo pa vse dru-gače. Čemu bi si človek belil glavo nad vsako malenkostio in grenil že itak kratko žtvlienie, čemu bi razmišljal o tem, kar se utegne ali kar se je že zgodilo? Zlo in dobro živi samo v človeški damišljiii. če-sa naj bi se Človek bal, kaj se mu moTe zgoditi? Smrti? Ta priđe že sama. Še nl-kogar ni opozorila na svoj prihod. Čemu bi se je torei bali ki skrbeli, kaj bo, kadar potrica na vrata? To je usoda vseh živih bitij na zemlji, vse mora umreti, kar je kdaj  živelo in bo Še živelo.
Bati se bede in pomanjkanja? S tem, da se je bojimo Ln mislimo nanjo, pospeši-mo njen prihod. Kdor se hočc zavaravati ali iznebiti se bede, naj se popTej otrese misli o bedi. Pozabimo na skrbi in skrbi pozabijo na nas. Bati se bolezni ali bolečin? Vsi imamo gotovo količino obojega v sebi. često se ne izognemo trpljenju, kakor se ne moremo izogniti smrti. Pač pa lahko vse potrpežljivo prenesemo, če se uklonimo, če dovolimo, da fizične bolečine .nadvladajo, se trpljenje §e pomnoži. Saj vemo, da je pričakovanje in misel o tem, kako bo zobozdravnik jutri izdrl zob, ne-primerno huJSa, nego samo izdiranje zoba. Strah odnosno bojazen živi sama v sebi. Čim bolj se človek boji, tem stra&iejši se mu zdi predmet te bojazni. Najprej je člo-veku tesno pri srcu, potem prlde bojazen, za njo groza in končno še panfka misli, ki pomeni konec zdrave pameti. Strah slabi misli. Sestra strahu je praznoverje. V pra-znoverju postanejo misli okorne. Strah Živi od brutalnega praznoverja. Praznoverje žhi od strahu in ima v njem najboljšega zaveznika. Če se človek ukloni strahu ln praznoverju. če potrpežljivo prenaša vse posledice tega duševnega stanja, postane žalostna figura, podobna strahopetnemu jelenu, ki beži pred vsakim kužkom.
Zemlja je bila pTed naml že mtlijone let. Zemlja Je neznatni kolobarček, ki se vrti okrog samega sebe ki okrog solflca, kl je milijonkrat večje od zemlje. In tud! to ogromno solnee je samo drobtlna v prl-meri z vsem, kar je v svetovju. Če smo torej delci tako ogromnega mehanizma, čemu bi skrbeli In si belili glave »kaj bo % nam!? Kako bedasto je ustvari« si v last-ni fantaziji strašilo in drhteti pred njim. Opravljajmo dnevno po svojih močeh hi najboljši volji delo, ki je nam odrejeno i-n nikdar ne bodimo kakor tišti komar, ki se mu je zmešalo v glavi, ko je videl požar, dasi ni bilo v njegovih močeh, da na tem kaj  spremeni.
Mol, ki je prostituira! lastno ženo
. V prejšnffli časfli so se žene ločevale od n;ož, ker so hotele postati kdkote. Danes se ženrjo, da se lahko prostrtuirajo. Na ta način Je pisatellj Schtiitz kcm-čal neko povest, v kateri oipfsuje, kako je žena z može-vim pristankom vršila prostitusko obrt, dokler se ji ž>ivi;enie ni majšćevalo Li Je preminula v bolnteL Tekom svojega prostitut-skega življenja si je bila nakopala strašne bo-lezrti in rane, ki so na dinevnem redu med prostrtirtkami...
SipTttsici lteti po-ročato, da se Je v tem mestu do-godil slučaj, kjeT je moi vzel Ženo in io potem enostavno prostttufral, da sta mogla oba lah!cofcio žtvetl bTezlbrižno žtv-Ijenje. Mož Je postopal po Splitu ta nabav-Ijal ženi elegantne kavatirje, Id so za drag denar uživali njeno lepoto in telo. V pro-palosti Je Sel tako d-a-leč, da se te » kava-lirji po-gajal za ceno. Ker je obrt cvetela m je mož ra-rvll feredne s-pretnosti pri »dostavljanju« kavallrjev, je moral najeti 5e dnrge žene. Nafprvo se Je vrgel na »la-hke«, pozneje pa se je pr?blrževal tuđi nedolžnim deklicam. V svo-jem sianovanm je opremil nara^Tiost raskošne salone, kjer Je cvetela »svofeoxhia Ihibezen«. Organirfral ie prav-cati klufe svobodne llubezni. Svoje mreže je prevfdno razpletal med dekleta najboljih splfrsskfh rotfbm. Sosedj so nekaj časa š&pe-ta!i, poUcfJa pa se n\ zmenfla za Tiamigava-nja in je čalcala. doWer se nišo na dveh, treh devojkah pojavili znaki svabod*ne Iju-bezni.
Policija je nato o<lkrfla strahovito r>ro-palost, kl }e vladala v tem klubu opojnesa živlienja. Uganjale so se orgije kakor v ve-Ktefh mestih.
Zveri v človeški podebi
Pred poroto v Klajped! (Memelu) so nedavno razpravIjaH slučaj, ki Je nudil sliko propalosti ln dezenerlranosti današnjega sveta. Ore za strašno usodo 15letnega dečka, ki Je postal žrtev pTavih zveTi y dovesicl podobi. Posestnik Schakines, znan kot zelo pobožen človek, Je lansko leto o Božicu Izgubll llstnico « 30 dolarjl hi raz-U&rimi lisrmami, Nekaj dni nato Je naše! papirje 15 letni deček Patranskas, kl jih Je tako] vnifl lastnlkn. Schaktaes je peljal dečka do komlsarja Wolfa v mestu DavU-len. WoK Je dečka takoi tklaril s paHco po glavi in umteval, da prizna, kara Je skr0 denar. DečeV Je zarrikal tatvtno, nakar gm Je Wolf odpeljal v drugo sobo, ga prl-sUfi, da te rieče tu ga pretepal z bičem po golem teletu, hoteč iz njega izslllti priznanje. Is strahu Je deček navedel taniš- I ljeno mesto, Ker pa denarja nlso našli, *o ! ga mora pretepli. dokler deček ni zopet j navede! dragega kr_aia, kler sopet nteo ha- '
511 denarla. To se |e ponovilo većkrat. Po-noči le moral deček spati v hladni kleti, popolnoma nag na kamenitih tleh. Dva dni ni pokusil grižljaja in ko je bil že ves one-mogel, mu je Wolf rekel, da dobi hrano, če prizna, kje Je denar. Tako so ga mučili več dni in če nišo mogli iz njega izslliti priznanja, so ga nečloveško pretepli. Ne-kega dne so ga obesili na drevo in ko je že skoraj umiral, so ga sneli ž njega. Dru-gič so ga z verigami privezali na lestvo in ga pretepali, da so kar komadi mesa vt-seli s telesa. Deset dni je trajala ta strahovita inkvizicija. Končno je \Volf uvidel, da dečka ne more več prikrivati in Schakine-su ukazal, da ga odpelje. Deček pa Je že tako oslabel, da so ga morali nesti v bol-j nico v Klajped, kjer so mu morali odrezati obe nogi, kl sta odreveneli vsled privezo-vanja z vrvmi. Wolf je bil pred sodiščem obsojen na štiri leta ječe, Schakines na 3 mesece zapora.
O. S. MarLten:
Ako se spremeni mišljenje, se spremeni tuđi človek
Prevedel dr. F. S.
Imej samo gotovo idelo v mlsiih b to stalno tako dolgo, dokler se v prave-m po-memu besede ne vcepi v možgane — potem si obvladal sočasno tuđi svoj značaj v tei gotovi smerl; saj že beseda karakter pomeni dobesedno »zakopano«. Na ta način postane aova navada in ti postaneS v gotovi sraeri nov 61ovek.
Ako človok, ki ie za kako stvar poseb no nadarjen, čtrtl, da mu aa drugi strani manvkajo lastnosti, ki bi bile velepomemb-ne in koristne za njegov Taz\'oj, potem PTide do spoznanja, da Je treba možganske dele, ki se do takrat Še nišo dovolj razvili, po^agoma razvft! in Jih tako zaplodltl z last-nostrrri, ki jih še nlnra, V takem primeru moraš svoje misli osredotočfti trdno in energično aa o«no lastnost, kl bi >o rad dosegel; to okrepi dotične možganske celice. Ako si omafrljiv in neodločen, zabiču] si neprestano, da si sposoben za mirno, trdno od-ločitev in ne dovoli, da bi vztelila v tebj mise!, da si v tem ozlru slab.
Veda v nastajanju možiganov nas tud uči, kako je treba zatirati slabe lastnosti ln kako se naj slabe spremfajaflo v sflne. Spoznavamo, da je k vsestranskl razvoj možganov. Hi nas dela močne, ln da ni prav, ako razvratno le eno samo ali nekoliko lastnosti, druge enako važne pa pu-Scamo zamirati, zakatf ta enostranski rarvo| je prokletstvo naših današnjih rarmer in. neprestano o-groževanje našega tdravia,
Ako si hoćeš privzgotftl manjlcaiofio ti ali pa slabo razvlto lastnost predstavllaj si jo najprej v polni obllkl kar najborj mogoče Jasno in odstrani popolnoma vsako mnenje v n^enl sJabosti alj aapakl. Misli ln delai tako, kakor da bi jo že Jmel In prlzadevaj si, da si popolnocna osvoji* to lastnos*. Tako nastanex> v tvoitti možganln nove fcn jač-ie celice, slabe pa prldejo zopet k moči.
Stremiti moral ta tem, da energično prepričaš samega sebe, da imai že to, kar U manjka. Imej vedaio v nrfslftu da ti to, Česar nima'S, pripada po vs4 pravici ln da pod n-obenlm pogojem nećeš se temu od-povedati.
Postanemo to, kar hočerao postat!. Akc »tremtoo vedao po boljšem vi^jem pleme-nitejšem, &e ne more zgoditi drugače, kakor da s tem tud I nekaj pri-dobimo. Težirja, kl stoji v ospredhi naiega dima, se Izraza in u^inkuje resnlčno v naSem flvijetiju, iti ako ie to, po čemer stremimo, nizko, umarano in zverinsko. se razvilejo v nas l-a«tnosti, ki temu odgovariajo, rakaj realnost se ravna po stopnjah našega Ideala.
Mnogo ftudi mislt da so vse lastnosti stvar dedičnostl m da fih je mogoče le ne-kolflco Izpopolnltl z vzgojo in Izobrazbo. Ni-kaikor pa ne utrditi, aH oelo ustvarttl. To pa ni tako. Uveljavija se vedno bolj spozna-nje, da se vsaka duševna lastnost lahko s smotrenim delovanjem mfsli neobičajno moćno razvije in pog-lo-bi, in to v sorazmer no kratki dobi.
Ni več daleč čas, ko bo eden Irmed. glavnih namenov vzgoje in izobrazbe težnja, da se enakomerno razvile duh In okrepe slabe možsanske celice v svrho razvoja manjkaiočlh ali slabih lastnosti in sicer na ta način, da se upliva na one dde mož-gaTiov. kjer i-majo svoj sedež dotične lastnost!. Spoznali bomo, da Je mogoce grešne in zlo^inske nagone, pa čeprav bi bili po-dedovani, iztrebft! fz možganov m sicer s sistematično vzgojo.
Dolarske princezinje
V AmerSci narašča zgražanje  nad oni-mi bogatimi mladenkami, ki srlido v Evropo po   žeoine  z  aristokratskima   nas-lovL   0^1-tajo   jim   brezdomovinst\'o   in   poniževanje dobrega amerl^kega Jmena, Da  te  prito-Žbe nišo brez podlage, za to podaja neki ameri-Škl  list  točne  dokaze,  naštcvajoć  cme   bogate Amerčanke, ki so se od leta  !°16. da-fje poročile z Evropejci. Dota se gibije we<i entm milijonom tn 40 mili:oni dolarjev. Voj-vodmja Roeberoagn, rojena OeJet je prine-sla s-vojemu možu za poroko in vojvodski :iaslov  40  milijonov  dolarjev,  voqvodilja Marlbormijfh.   rojena  Vanderibilt   10  mfltjo-nov,   grofica   Castdlane,   rojena   Gould,   15 mfK;OTiov.  baronica  Hatnett,  rojena   S-tokes, 10 milijonov,  Lady  Corzon,  rojena   Lei-ter, 5 mflijonov iM. Po am-eriškem tisku odpada na 20 porok  AmerKanik z Evrope'cl nad 130 milinnov dolar jev. To so velike svote, kl se pa  še ponrnnže  pozne^e  čestokrat  i nara\Tiost osrorrmi.Tu de\liščfnami. kl tečeTO v Evropo. Številni Amerfčani so raizdraž-enl radi tega in go\     i se ie o predlogu, ki s« trna  stavftl   na   vlado,  da  se  dosežejo   o<d-rtdbe, katere  bi preprečile velikansfki  od-tok ameriSkega kapitala kot dote v inozemstvo. Samo  tega  om  razljučenj American! ne vedo povedati, kako naj se pravzapra* prepreci omenjeni odtok kapitala v Evrop« tn kako naj se srlastto one narodb^