Štev. 138. V Ljubljani, sobota dne 18. maja 1912. Posamezna številka 6 vinarjev. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• ••• skem domu...« Ta različnost avstrijske cenzure je sploh čudna. Fa k sreči imamo še parlament. ki skrbi zato. da smejo avstrijski državljani v kaki deželi citati, kar čitajo njih sodržavljani v drugi deželi. Proti nesrečnim knjigam, ki žalijo »verski čut« in so »mladini poitujšljive« je bilo včasih eno sredstvo: ogenj. Sedaj niti ne drži. Ljubljanski škof je z »Erotiko« izkusil, da tudi to ne pomaga. Ker konfiskacije tudi ne pomagajo. potem pa nič ne pomaga. Resnica pride tako ali tako med ljudstvo — in ono sodi. Grožnje nemškega cesarja Viljema II. Nemški cesar, kakor je znano, zelo rad da čutiti, da je po božji milosti cesar in se rad postavi nad vse parlamente in zakone. Svojo osebo zelo rad stavi v ospredje in rad paradira. Mož ima čedno postavo, gori zavihane brke in prav ponosen nastop. Zato se da rad fotografirati, da bi ga imeli njegovi podaniki vedno in povsod pred očmi. V vsakem nemškem listu ga vidite enkrat v tej drugič v drugi uniformi. Viljem se hoče pokazati, da je mogočen. Pa tudi učen hoče biti, postal je častni doktor raznih univerz in se rad vtika tudi v razna vprašanja, za katera se drugi vladarji ne brigajo. Pri tem pa se Viljem II. včasih spozabi in se zagovori. Nemški kanclerji so že parkrat imeli težave, da so popravili, kar je Viljem zavozil. Že 1. 1900. je imel nemški parlament afero zaradi Viljemovih izjav, kajti taki gospodje morajo paziti na to, kaj govore, ker so njih besede važne ... Viljem pa le prerad pozabi, da danes v državi ni on edini gospodar, zato se mu rado zgodi, da preodkrito govori in s tem razburi evropsko javnost. Leta 1908. so se morale sprejeti nekatere določbe, ki so Viljema nekoliko omejile v njegovi sainooblastnosti. Od takrat je Viljem res molčal. Nemški cesar rad potuje in se rad udeleži raznih slavnosti. Pred par meseci smo culi da se je peljal na Korfu. Tam si je nekoliko odpočil: seveda: lepa priroda, svež zrak, južno solnce, sinje morje, grška močna vina... Človek se res okrepča, ako tako živi. Tako se je vrnil Viljem domov v Berlin — in že je zopet polom. V Berlinu so Viljema nekoliko čudno informirali o dogodkih v elzaško-lotrinški zbornici in Viljema se je polotila jeza in je rekel dr. Schvvanderju, županu mesta Strass-burga: Slušajte! Vi ste nas doslej poznali le po dobri strani. Povem pa vam, da nas lahko spoznate s slabe strani. Tako ne more iti naprej. Ako pojde tako naprej, uničimo vašo ustavo (po drugih poročilih: razbijem vašo ustavo v nič) in vas priklopimo Prusiji.« Te besede so bile seveda ogenj v streho. Po francosko nemški vojni je pripadla Alzacija in Lotainigija kot državni deželi k Nemčiji in sta dobili svojo ustavo. Viljem pa naenkrat zapreti. da bo deželi — anektiral. In zakaj se je to zgodilo? Ker elzaško-lotrinški zbor ni sprejel v proračun svote, ki jih. dobi nemški cesar za razne darove. V Berlinu so bili vsi preplašani. da so si upali poslanci sprejeti tak proračun in so zahtevali, da se vstavi položka za cesarjeve darove. To je Viljema razjezilo. Poleg tega je elzaško-lotarinski zbor vzel Viljemov lov v deželi. In pa: grafenstadske to- varne so izgubile državno delo, ker je baje neki inžener delal protinemško propagando. Neki podtajnik Mandel, ki je to stvar denun-eiral. je postal takoj ekscelenca. Tako Viljem dobre plačuje in hude je hotel kaznovati, pa menda ne bo šlo. Ustava se ne da meni nič, tebi nič vzeti. Besede Viljemove pa so odmevale tudi v Parizu. Francoski listi pišejo prav hudo. Pravijo. da je Viljem slišal, ko se je vozil na Korfu. kako Italijani streljajo po Sredozemskem morju in ga je prijelo veselje do vojne. Zato ie pa angleški Churchill rekel: Vsak mesec prinese nov vzrok za strašno oboroževanje. Moja dolžnost ie letos zopet prositi parlament za vojake, za ladje in za denar... Ohraniti moramo prvenstvo na morju — potem je skoraj gotovo, da ne pride do vojne.« Besede nemškega cesarja imajo v tem času tem večji pomen, ker izzivajo doma in v tujini. Zato se toliko piše o njih. JOSIP WESTER. Reformni srednješolski zavodi in naši cdnošaji. (Konec.) IV. Kaj sledi iz tega za nas. Na Kranjskem doslej še ni sledu o takem zavodu. Ali ga sploh ni potreba? To je tisto vprašanje, ki bi se dalo o njem debatirati. Če ga sprožimo v javnosti, ga bodo konservativni elementi zavračali češ. gimnazija, kakršna je, nam je dajala in dala doslej vseh potrebnih uradnikov in duhovnikov, realka pa tehnikov in inženirjev. Če pa domačinov ni bilo, smo jih dobili od drugod. Tako je bilo; a ni treba, da bi pri tem ostalo; ne samo ni treba, ampak nedostatek. napaka, celo krivda naša utegne postati, če pustimo možni razvoj našega srednjega šolstva v nemar. Najvišja učna uprava je sama odredila, da se poskusi z reformnimi zavodi; zato je sedaj na nas, na naših narodnih zastopnikih in socialnih politikih, na spravijo stvar v pravi tek. H koncu svojega referata hočem še omeniti. kako bi se dalo to reformno delo započeti. Predvsem se vriva vprašanje, kateri moderni jezik naj bi se poučeval na naših realnih gimnazijah. Tu se je treba postaviti na praktično stališče. Nemščina bi bila poleg slovenščine itak obvezna, zakaj ta paralelizem obeh jezikov mora pri nas i zanaprej ostati. Mesto grščine pa, menim, je za naše razmere edino umestna — italijanščina. — Nedavno se je sklenila v Gorici na javnem shodu učiteljev in staršev resolucija, ki zahteva, naj se na ondotni realki (laški) gimnaziji, ki dobi letos na jesen tretji razred, uvede slovenščina kot obvezni predmet. Pomislite: Lahi že uvi-devajo. kako nujno potrebno jim je znanje drugega deželnega jezika, če hočejo uspešno tekmovati v primorskih deželah z drugimi, ki so si pridobili znanje italijanščine. Kako pa naj tekmujejo naši mladi rojaki z njimi, če jim ne-dostaje zmožnost v italijanščini? Zato smatram za potrebno in edino primerno, da bi se na naših realnih gimnazijah uvedla italijanščina kot obvezni učni predmet. Res je za tistega, ki hoče iti v daljni svet, francoščina in angleščina večjega pomena, ker sta to pač svetovna. mednarodna jezika. A koliko naših ljudi utegne iti v tujino? Zakaj dejstvo je. da išče vsak najrajši službe v domovini in doslej je na *DAN“ izhaja vsak dan — tud! ob nedeljah ta razniki h — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v •pravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno S’ 10'— četrtletno K o'—, mesečno K 1‘70. — i« inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se K pošilja upravništvu. :s Telefon številka 118. :u - -n it.t a tt — rr--m- - r nfl nnim rr Konfiskacije in drugo. Češki pesnik Machar — ki je deloma tudi pri nas znan — je napisal nekoč prav čedno stvar, kako bi pisali klerikalni časopisi, ako bi prišel Kristus na svet. Prav lepo je tam povedal kako bi kričal ta ali oni klerikalni časopis n. pr. ob priliki, ko je pometal one kupče-valce iz templja, kako bi pisali proti temu prevratniku. revolucijonarju itd. ob priliki, ko je govoril te ali one besede, kako bi pisali ob njegovi smrti itd. Sploh stvar je bila posrečena: Kakor so nekoč farizeji govorili o Jezusu, tako bi pisali danes klerikalni listi o njem. ko bi se naenkrat pokazal med nami. To se je že večkrat reklo. Machar je to samo bolj jasno pokazal v štilu današnjih klerikalnih listov. Stvar se je že pred nekaj leti tiskala. Machar je napisal še mnogo drugih podobnih stvari saj napiše vsako nedeljo podlistek za praški »Cas«. Ti podlistki so bili izdani skupaj pod naslovom »Macharjeva čitanka«, ki je doživela pet izdaj in se je prodajala povsod, koder prebivajo Čehi. Naenkrat pa se je zdelo cenzorju na Moravskem. da je »Macharjeva čitanka« grozno pregrešna knjiga in da je veri zelo nevarna... Na Moravskem se sicer govori prav tako češko kakor na Češkem, čitajo se tam vse iste knjige — toda moravski cenzor je bil tega mnenja, da je na Moravskem lahko marsikaj neverno. kar se na Češkem lahko tiska — in je Macharjevo čitanko konfisciral. Konfiskacija je vzbudila veliko senzacijo — ker je bila brez pomena. Imela je le ta uspeh, da se je knjiga le še bolj čitala in založnik je pisal o tem prav veselo pismo. Saj je šel lahko Moravan na Češko, kupil je tam knjigo in — ker še nismo v Avstriji tako daleč, da bi na meji med posamez" nimi deželami stali uradniki, ki bi vsakega potnika pregledali, kaj vozi s seboj — je vsak lahko knjigo čital doma. Zaradi take brezsmiselne konfiskacije je prof. Masaryk te dni vložil interpelacijo. (Ker je knjiga pisana v češkem jeziku, so jo morali prevesti na nemški jezik in Machar je rekel, da je prav vesel, da se bo njegova knjiga, ki je baje cerkvi, narodu in državi nevarna (na državne stroške prevedla v nemščino.) Vsled interpelacije je seveda bila cela knjiga inmunizirana, sedaj pa so se oglasili voditelji katoliškega avstrijskega ljudstva in so vprašali preds. Sylvestra, kako je bilo mogoče, da je bila Masarykova interpelacija meni nič tebi nič vzeta na znanje. Vprašanje na preds. Sylvestra so podpisali posl. Hruban, vodja moravskih kler. in posl. Hauser vodja nemških kler. Preds. Sylvester je seveda obžaloval, da se je vse to zgodilo, in je obljubil, da bo stvar preiskal. Izkazalo se je, da je oni uradnik, ki je preskrbel nemški prevod mislil, da je samo po sebi umevno, da se interpelaciji ugodi, ker je knjiga že preje doživela tri izdaje... Klerikalci pa so mislili, da bi bilo treba za tako stvar delati zopet v zbornici in zgubljati čas o tem, kako se žali verski čut... Sedaj je seveda prepozno in knjiga ima prosto pot na Moravo. Praški »Čas« piše o tem: »Da se češki klerikalci in gospod dr. Šušteršič pohujšuje nad interpelacijo prof. Masaryka oz. Macharjevo knjigo, se ne čudimo. Ampak da češki klerikalci kličejo na pomoč tuje klerikalce, dokazuje. da klerikalizem ne pozna nikakih narodnih obzirov in da spadajo vsi klerikalci skupaj...« Oni feljton Macharjev je bil tudi pri nas konfisciran. ko je izšel v prevodu v »Sloven- LISTEK. Pod jarmom. S takšno dihtivostjo bil bi rad izvabil iz ust tega prostaka bodisi le eno besedo o bližnjem gibanju vstašev v Beli Cerkvi. Toda še po onem brezuspešnem poskusu se je prepričal, da ne izve ničesar, a to radi enostavnega vzroka, ker Račko sam ne ve ničesar v Beli Cerkvi. »Kaj delaš. Ivan?« vpraša Ognjanov, videč da Borimeček brska po žepih ujetnika. »Ali mar nam ne pridejo te škarje, sem • mar nekak vol?« odvrne Ivan. izvlekši ene večje in ene manjše škarje ter enak zakrivljen železni vatel. »Kaj hočeš s tem? Mar odrezati mu ušesa?« »Nu za top. strela ga udri.« Mar ni treba naboja?« — In Borimeček skrivi velike škarje ter jih razdela na dva dela. Potem opre vsak del ob koleno in železno je zvočno zažvenke-talo. njemu pa je vstala v vsaki roki polovica. Vatel pa je prelomil preprosto z rokami kakor bi lomil protje. Potem obrnivši se k ujetniku, mu de: Zapomni si. če se pokažeš kot podlež, da ti tudim glavo isto tako Zavrtim, odtrgam in nabijem v top!... Pri tem se je grozno zarežal proti mali glavi jetnikovi, ki bi bila šla v top... »Ivan. ti pojdi na Zli Dol, ta pa naj ostane tukaj. On ni vohun, marveč velik tepec...« Ko je Račko čul, da groznega Borimečka Pošiljajo proč. si je oddahnil in bilo mu je lažje Pri srcu. »Odpusti, grof, jaz zamorem tudi te razboj- nike pošiti... Kaj mi je početi drugega, nego delati, jaz se dela ne sramujem in če je človek pošten...« »Kakšne razbojnike?« vpraša ga Ognjanov strogo. Račko odvrne z zamolklim glasom: »Bog nas varuj, le malo je manjkalo, da mi ti hajduki niso izpili kri...« pri tem je pogledal z očmi po braniteljih utrdbe. »Postavite ga; najde la na nasipu«, reče Ognjanov in odide. XXVIII. Duh v utrdbi. Nek desetnik se približa k Ognjanovu. »Kaj je novega, Marčev?« »Nič dobrega,« šepeta desetnik, »v utrdbo se utihotaplja demoralizacija.« Ognjanovu se zamrači. »Oni. ki drugim odjemlje pogum, bo ne-odložno kaznovan s smrtjo,« reče razdraženo. »Pri katerih si to zapazil. Marčev?« Desetnik mu imenuje štiri vstaše. »Pokliči jih!« Obdolženci so prišli. Bili so že priletni ljudje: suknjarji in trgovci. Ognjanov jih premeri z jeznim pogledom in jih vpraša: »Vi ste tisti gospodje, ki kvarite naše mladeniče?« »Mi nikogar ne kvarimo, odvrne eden izmed njih jeznorito: »Ali veste, kako se kaznuje takšno obnašanje v tako kritičnem času?« Nobenega odgovora. Toda to molčanje je bilo bolj dokaz trdovratnosti nego strahu. Na čelu Ognjanova se nakrat prikaže jeza, toda on se premaga in reče mirno: > Pojdite na svoje mesto, gospodje... Mi smo naperili vstajo in sedaj je prepozno, da bi to obžalovali... Počakamo tukaj sovražnika, a na Klisuro naj se nihče ne ozira... Vi ohranite hiše in svoje rodbine ne tedaj, ako pojdete tjekaj, marveč ako ostanete tukaj... Prosim ne delajte mi takih sitnosti.« Vstaši niso hoteli oditi. Ognjanov jih zbegan pogleda. Bilo je oči-vidno. da je to ugovor. »Kaj mi imate še povedati?« Vstaši pogledajo drug drugega, na to pa reče eden: »Mi nismo bili vneti za to stvar.« »Jaz puške še svoj živ dan nisem imel v rokah.« »A kdo jo je imel v roki?« vpraša tretji. »Mi ne moremo prelivati krvi...« »Bojazljivci ste?« jih vpraša Ognjanov, misleč si, da jih osramoti s tem vprašanjem. »Ne bil bi greh to reči...« »Da bojimo se!« reče prvi zlobno. »Imamo rodbino.« »Nismo našli svojega življenja na smetišču«, doda eden izmed drznežev dovolj strupeno. »Vaše življenje, vaše rodbine in vaše hiše niso nič pred osvobojenjem Bolgarske, a zlasti pred častjo Bolgarske!« zakliče Ognjanov s tresočim se glasom. »Še enkrat vas prosim, ne kažite malodušnosti in ne silite me do skrajnih sredstev proti vam.« »Mi se nikdar nismo ukvarjali s puškami in punti. Spusti nas.« Ognjanov je sprevidel, da po dobrem ne premaga njih kljubovanja: V njem je kar vrelo; trudil pa se je zabraniti. da to iz njega ne bi izbruhnilo. Z žalostjo je spoznal, da le globok obup in strah pred borbo so dajale maloduš-nim pogum in odločnost, da pred svojim načelnikom priznajo, da so bojazljivci, ne da bi se Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo ta upravništvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Si S. 1 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ta zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po> s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. » n: Telef m številka 118. m raznih mestih še dokaj prostora za naše rojake, samo da so v vsakem oziru, v strokovnem in jezikovnem, dovolj usposobljeni. In k tej usposobljenosti, menim, spada pri nas tudi znanje italijanščine. Vsak. ki pozna naše od-nošaje. ve, da se nam od severne strani pošiljajo nemški uradniki, posebno na Štajerskem in Koroškem, ki pa se morajo vsaj formalno izkazati z znanjem slovenščine, da je torej tamkaj tekmovanje uradnikov stovenske narodnosti z jezikovno usposobljenimi Nemci veliko težavnejše na višjih mestih celo neuspešno Ni treba biti človeku dalekovidnemu, če trdi, da so avspicije za nas na jugu v primorskih deželah dokaj ugodnejše. Drugo vprašanje, še važnejše, pa je. kje naj bi se ustanovili taki zavodi, kje bi bile realne gimnazije najbolj potrebne. Pričnimo z Ljubljano. Tu imamo dve popolni humanistični takozvani slovenski gimnaziji, izmed katerih je prva prenapolnjena; lani je štela 625 + 21 dijakov, oz. privastov in privatisk. letos pa je prekoračila število 700. Druga, tudi nadnor-malno obiskovana, ima poleg 8 osnovnih razredov pet vzporednic, lani 421 + 3. letos začetkom šolskega leta ok. 450 dijakov. Potemtakem je na obeh ljubljanskih gimnazijah nad 1100 učencev, torej dovolj za 3—4 normalno obiskovane zavode; razredov je na obeh 16 osnovnih, ter 10 + 5 = 15 vzporednic vsega tfkup 31 gimn. razredov, torej dovolj skoro za 4 samostojne zavode. Sedaj se vpraša. 1. ali naj se iz teh vzporednic osnuje posebna, nova realna gimnazija — 2. ali naj se eden teh zavodov pretvori v realno gimnazijo ali 3. naj se na enem teh zavodov prične z realnimi vzporednicami. O teh treh možnostih ne kaže na tem mestu razpravljati, ker bi ne prišlo do končega zaključka. Le to poudarjam, da mora eden zavod ostati humanističen, in to naj bi bila sedanja I. državna gimnazija, ki je že spričo svoje častivredne starosti in tradicije za to namenjena; pač pa naj bi se pričela II. državna gimnazija realizirati, ali da se cel zavod v to nameni, ali da se prične z realnimi vzporednicami. Prvi način, menim, da bi bil najbolj priporočljiv. — Če pa učna uprava uvidi, da bi kazalo ustanoviti nov zavod, bi se na ta način najprej odpomoglo napolnjenosti obeh sedanjih gimnazij. Z ustanovitvijo realne gimnazije bi seveda še ne bilo rešeno vprašanje o slovenski realki v Ljubljani. Zakaj, da pride v doglednem času do selitve tako močnega zavoda, kakor je sedanja velika realka, je pričakovati. Tak zavod ostane v Ljubjlani potreben, tudi če se ustanovi prej realna gimnazija; zakaj število slovenskih realcev je toliko, da napolnijo lahko samostojno realko in vedno bo dokaj mladine, ki ji ne bo do pouka v latinščini in ki jim bo realka s svojimi sedmimi razredi (brez lat. in gršč.) kot pripravljalnica za tehnične stroke najprimernejša šola. Gimnazija v Št. Vidu ostane spričo svojega namena humanistična. Kaj pa kranjska in novomeška? Oba zavoda sta bila svoj čas v nižjih razredih realna, v toliko, da je bilo prostoročno risanje obvezno; kakor je še sedaj na novomeški gimnaziji. Sicer pa zahteva novi učni načrt za vse gimnazije obveznost tega predmeta v nižjih razredih. — Stavim tezo. da so realne, oz. reformne gimnazije posebno tam umestne, kjer ni realk. Tudi o tem bi se dalo debatirati; če pa to načelo priznamo kot ozira vredno, potem bi bila tudi za Kranj in Novomesto realna gimna- tega sramovali. Od tega priznanja do paničnega strahu je bil le en koiak. Ognjanov se je odločil, da bo nadaljeval brez milosti. Ni bilo mogoče trpeti, da bi se kuga v taki meri polastila tudi ostalih. Disciplina pred vsem drugim. , »Gospodje, ali se podvržete svoji dolžnosti ali ne?« jih vpraša odločno. In z marčnim pogledom ter s srcem, močno utripajoččim, je čakal kaj mu odgovore. V tem hipu se je oglasil za njim naglo krič, Obrnil se je ter videl, kako je Borimeček na ne preveč oddaljeni planjavi lovil cigana. Ostali vstaši so pritekli hoteči videti, kaj se tu godi ter so z glasnim kričem spodbadali Borimečka, ki je navzlic svoji orjaški postavi komaj bil zmožen dognati bosega in lahkega cigana... Nekateri so že zgrabili za puške, toda Ognjanov jim ni pustil streljati. Bilo je očividno, da se je uskok skrival doslej v Klisuri in sedaj hotel zbežati ter z begom rešiti se v kako turško vas. Ciganje, ki so v prvih dnevih utegnili zbežati, so bili prvi, ki so Turkom prinesli poročilo o vstaji v Klisuri ter jim naznanili podrobnosti. o razpredelbi braniteljev. Po značaju in interesih so bili zvesti zavezniki Turkov. tukaj in po drugod, v podobnih slučajih .., Borimeček ni jenjal loviti cigana, delajoč orjaške skoke in leteč kakor vihar... Toda cigan ga je prehitel in ona sta se čimdalje bolj oddaljevala od utrdbe. Sedaj bi bilo že s krogljo težavno zadeti cigana. Nakrat pa je ta obstal kakor omamljen; pred njim sta se prikazala dva vstaša od dalekogledne straže in mili cigan je dospel med dva ognja. V tem hipu je pritekel Borimeček k nje mu. ga prijel in vsledi silnega dira se zvalil ž njim vred na tla. Iz utrdbe se je oglasil veseli krič... Potem so za-kilcali: zija umestna; vsaj poizkus bi države izprva nič ne obremenil, ker so na obeh zavodih v nižjih razredih sedaj itak že vzporednice. Izvenkranjske razmere so mi manj znane, zato se hočem omejiti le na par misli. Če kam drugam, tedaj sodi posebno v Trst realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom in prepričan sem. da bodo vodilni krogi v Trstu v doglednem času doseli uresničenje te svoje želje. In Celje. — Ali bi se ne dalo rešiti to kočljivo gimnazijsko vprašanje — zakaj pri tem ustroju, kakršen je sedaj tam. vendar ne more ostati do konca dni — najbolje na ta način, da se zavod preosnuje v realno gimnazijo? Odgovor na to naj dado tisti, ki morajo najbolj uvidevati, da so taki »samostojni razredi« pravzaprav — nestvor. Pri kraju sem. Mogoče sem zašel včasih v malenkosti, a ker je treba, da bi o ustroju novih reformnih zavodov izvedela tudi naša širša javnost, ki je doslej o tem še premalo poučena, dasi najbolj interesirana. sem skušal zadevo od več strani osvetliti. Zakaj za našo dolžnost smatram, da izide iz profesorskih krogov pobuda za to akcijo; prav tako pa se zavedam, da ni v naši moči. niti v našem delokrogu. te reforme izvesti. Za to pa so poklicani drugi interesirani faktorji: starši, občinski za-stopi. višje šolske oblasti in končno naši narodni zastopniki. Časovnega toka in razvoja socialnih potreb ne moremo in ne smemo prezreti, če hočemo, da ne zaostanemo in ne trpimo škode. Proti tej struji plavati ali jo celo ustavljati, pa je nemogoče; zakaj močnejša je nego — mi. Resolucija: Odboru Društva slov. profesorjev se poveri naloga, da stopi v dotiko z odločilnimi krogi v svrho ustanovitve realnih gimnazij v naših deželah. Položaj v monarhiji. Nepremostljive zapreke glede rešitve brambne predloge na Ogrskem kažejo že sedaj svoje vplive v Avstvriji; ni še dolgo tega. ko se je vladno časopisje norčevalo iz dalm. naprednjakov ki so v brambnem odseku v svojim govornikom dr. Tresičem poskušali z obstrukcijo, češ brambna reforma ni toliko časa nikaka nujna zadeva, dokler ni pojasnjen položaj na Ogrskem! A ta trenutek do danes še ni prišel, ako ga letos v poletnem zasedanju parlamenta sploh dočakamo. Na politiški razvoj parlamentarne situacije bo bolezen ministrskega predsednika gotovo zelo vplivala. Orof Stiirgkh je bil politik, ki je vodil politiške posle vedno sam brez vsakih svetovalcev, svoj politiški program je sestavljal od dne do dne naprej. Sedaj ga je pa bolezen iztrgala iz politiškega življenja, in posle je prevzel mož, ki gotovo ni bil dobro informiran v načrte in plitiško taktiko svojega prednika. V letnem zasedanju se Stiirgkh gotovo več ne vi ne v parlament, a ravno v tem zasedanju ima poslanska zbornica rešiti dve predlogi, ki sta neizmerno važni za vlado, to je proračunski provizorij in pa vojaške predloge; stvari, ki so v tako kratkem zasedanju mogoče le takrat hitro rešiti, ako zbornica ne stavi najmanjšega odpora. Glede proračunskega provi-zorija sicer ni nikakih težav, kritičnejše pa postaja vojaško vprašanje, ki je v ozki zvezi s finančnimi predlogami, proti katerim se pa pojavlja vedno hitrejši odpor. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, je ogrska vlada že popolnoma obračunala z mislijo. da doseže sporazum z opozicijo, vsled česar se prične bržkotne že v jutrišnji seji. ako stavi vlada brambno reformo na dnevni red, obstrukcija, a obenem tudi boj večine proti obstrukciji. Ali tudi perspektive večine gjede zlomljenja obstrukcije niso prevelike, zato si ogrska vlada potom sporazuma z avstrijsko išče pota. da se izogne skorajšni zadregi, v katero dospe v slučaju negotovega boja z opozicijo. Med obema vladama se je dosegel sporazum že v toliko, da vladi predložita v slučaju neuspeha Lukaczeve misije obema zbornicama rekrutni kontingent in naborno predlogo s provizorično novelo k brambni reformi, ki bo veljavna eno leto. Rekrutni kontingent se zviša na 130.000 mož. a vladi ponudita zato gotove kompenzacije, — kake so te kompenzacije, — vladi še ne povesta. — V parlamentarnih krogih pa prevladuje prepričanje. da morajo te kompenzacije biti edino le dveletna vojaška služba, ker le na ta način je sprejemljiv ta brambni provizorij. Na avstrijski strani bi gotovo ne bilo posebnega odpora proti takemu provizoriju. Drugače pa je na Ogrskem, kjer se je Justhova stranka izrečno izrekla proti provizoriju. Celotna brambna predloga ali pa provizorij ne tvori v bistvu nobene razlike v vprašanju nesprejemljivosti od strani opozicije. Ako bo ta vodila enak boj proti provizoriju. kakor ga je proti predlogi, tedaj je usoda sedanjega ogrskega parlamenta negotova; a da bo usoda ogrskega parlamenta vplivala tudi na avstrijske razmere je brezdvomno! Belokranjski kotiček. Zadnji teden je bilo po vsej Belo krajini precej ugodno vreme. Solnce se je pokazalo v malo večji moči, kakor sredi aprila in s svo jo močjo tudi pokazalo, kolika je pravzaprav škoda, ki jo je napravil hud pomladanski mraz. Po vinogradih, kjer ni bilo zgodaj obrezano, ni kdovekaj škode, komaj ena petina je^ popolnoma uničena. Pač pa je mnogo slabše tam, kjer so zgodaj obrezavali. Po takih vinogradih je ostalo komaj dobra tretjina. Saj je naravno da so obrezane trte bolj odgnale in zato tudi bolj trpele, kakor neobrezane. Ta mala nezgoda bo gotovo dober nauk, da ne gre trto zgodaj obrezovat. Na sadju je mnogo več škode, ki se da šele zdaj določiti. Marelic, breskev in sliv in zgodnjih hrušek ne bode nič. Vse je uničeno še za leto naprej. Kaka pozna črešnja bode tu in tam prav dobro obrodila. Kakor znano smo v sadju Belokranjci samo deset dni za Vipavci in lahko bi se spečalo sadje dober kup, da imamo razen poštnih ciz še kako drugo zvezo s svetom. No pa upajmo, da bode kmalu boljše, saj se že gradi železnica, čeprav ne gre delo kaj posebno od rok ne ene-ti mu, ne drugemu podjetniku. Saj kako tudi, ko jim manjka glavno, to so dobri delavci. Jabolk, kakor sedaj kaže, bo dosti. Žita so v naj-epšem razvoju in zeleni Jurij je našel Belo krajino v takem zelenju kot leta 1861. Takrat, pravijo, da je bila tudi tako zgodnja pomlad, pa da je ravno tako pozeblo, kot letos. Koncem meseca maja se bode pričelo s košnjo. Belokranjski mladeniči se opozarjajo, da se naj kar v največjem številu udeleže tečaja, ki ga priredi kranjska kmetijska šola na Grmu, za pridelovanje krme v zvezi z razkorova-njem travnikov in deteljišč. Tečaj traja dva dni, 28. in 29. maja, t. j. torek in sreda po Bin-coštih. Ker so stroški tako neznatni, da se tečaja lahko vsakdo udeleži, bil bi velik škandal za nas Belokranjce, da se ga ne bi nihče udeležil. Denimo roko na srce in priznajmo si, da ne vemo ni malo o racionalnem ravnanju s krmo. Naše misli, da je krma, oziroma trava takrat zrela za košnjo ko že porumeni, ;e popolnoma napačno in treba je, da te stare nazore, katerih so nas naučili naših očet očetje, pometemo in jih spravimo v koš, kjer jih čaka zaslužen pokoj. Da pa se to čimpreje zgodi, jet reba, da posetijo naši mladeniči tečaj za pridelovanje krtne. Učiti se moramo, edino v učenju je naš napredek in rešitev! Gospod urednik! Javno vprašanje na visoki dežel, odbor, če ve kje je prošnja neke občine za napravo vodnjaka, je menda pomagalo, za-(aj takoj se je prijavil deželni inženir po naročilu deželnega odbora, da pride začetkom maja izvršiti ogled! Poklon! DNEVNI PREGLED. Jutri prinesemo karikaturo kakšne shode prirejajo naši klerikalci na Goriškem. Same veleizdaje in špijonstva. V zadnjih časih je v Avstriji prišlo vohanje za veleizdajalci in špijoni na dnevni red. Danes so na vrsti Italijani, jutri Slovani, vrše se procesi, ki po-cažejo na eni strani precej gnile razmere v raznih upravah, na drugi pa popolno neuteme-jenost takega vohanja za veleizdajalci in špijoni. Te dni se je zopet zgodil slučaj, ki kaže nepremišljenost gotovih uradov, ki konča vedno le z blamažo. V Gradcu je vzbudila splošno senzacijo aretacija nekega italijanskega viso-cošolca Klavdija Šubicha iz Trsta, ki je bil aretiran na ukaz tržaške policije radi osumijenja veleizdaje. V njegovem stanovanju se je izvršila v največjem obsegu hišna preiskava, na podlagi katerih se je »dokazalo«, da je bil v corespondenci z nekim v istem času v Trstu aretiranim veleizdajalcem. Slavna tržaška po-icija je prišla namreč v Trstu na sled velikanski veleizdaji. Tam je namreč policija aretirala nekega italijanskega podanika Borsettija. ki je prihajal često v Trst. aretirali so pa tudi vse njegove znance, s katerimi se je. kadar je prišel v Trst. shajal in sicer zasebnega uradnika Finzija. visokošolca Morburga in nekega Stocco. Povsod so se vršile velike hišne preiskave. zaplenile se vse knjige in korespondenca. tako sc je tudi zvedelo, da Je bil z veleizdajalci v zvezi graški študent Šubich. Toda veselje policije nad razkrito zaroto ni trajalo dolgo, še tekom dneva se je namreč izkazalo, da Borsetti ni prihajal v Avstrijo z lirami za italijanske zarotnike. Pač pa je imel v Rončelju pri Trstu svoje dekle, katero je hodil obiskovat ob vsaki priliki, a potem je tudi vedno malo poveseljačil po Trstu s svojimi znanci. Policija se je prepričala, da je stvar res taka, vsled česar je že isti večer vsako preiskavo ustavila in aretirance izpustila iz zapora. Tako je končal ta slavni lov tržaške policije na italijanske veleizdajalce z velikansko blamažo! In takih slučajev se dogodi v Avstriji vsled prevelike gorečnosti policije veliko! Die eigentlichen Inspiratoren. Že včeraj smo konstatirali. da se gotovi krogi v ljubljanski kazini silno vesele obnovljenja procesov radi septemberskih dogodkov in to posebno radi tega, ker bodo baje prišli, kakor pravijo v »Grazer Tagblattu« na dan pravi krivci — die eigentlichen Inspiratoren.« Prijatelj našega lista nam je poslal včeraj prilogo Gr. Tagblatta, »Deutsche Stimmen aus Krain« in napravil k besedam die »eigentlichen« Inspiratoren« sledečo zanimivo in zelo pametno opazko; »Die eigentlichen Inspiratoren« sind in Cilli und Pet-tau zu suchen unter den »Nemškutaren«, wel-che noch heute die Slovenen nicht atmen las-sen. Dies zur Erinnerung Euch Pharisaer! ge-nannt »Deutsche Stimmen aus Krain«. K tej opazki imamo mi še pristaviti: Septemberski dogodki v Ljubljani so bili izliv ogorčenja slovenskega naroda nad tolovajskimi napadi ptujskih nemškutarjev na cirilmetodarske skupšči-narje. Gotovo je. da bi v Ljubljani nikdar ne prišlo do demonstracij proti Nemcem, ako jih ne bi Nemci sami izzvali. To naj si ljubljanski kazinoti dobro zapomnijo. Klerikalni manever. S svojo infamno ovadbo proti Ribnikarju sta dr. Pegan in Lampe za-jedno hotela doseči tudi uprizoritev velikih naprednih demonstracij proti klerikalcem. Bili so že trdno prepričani, da se bo to tudi zgodilo, a so se pošteno zmotili. V očigled demonstracijam bi potem klerikalci povzdignili glas in vpili: »Glejte jih! To so uprizoritelji septemberskih demonstracij.« A naprednjaki so ostali in tudi bodo ostali mirni, kar je najboljši odgovor na Lampetovo ovadbo. Molk pomeni v tem slu-čju več kot vsaka demonstracija. Klerikalci so sedaj v veliki zadregi in si ne vedo pomagati. Dr. Lampe in Pegan bi rada dokazala, da so naprednjaki bili 'vsaj duševni voditelji demonstracij. kar je naravnost absurdno. Masa je šla svoja pota brez voditeljev, ker demonstranti so bili ravno tako klerikalci kakor naprednjaki, kar so tudi pokazale prve preiskave. Da je dr. Lampe imel z ovadbo zoper g. Ribnikarja namen zopet očrniti v višjih krogih vso napredno stranko in izzvati demonstracije, je jasno. A naprednjaki so dali na ta izzivanja najboljši odgovor. Pometali so iz svojih lokalov podlega »Slovenca«, z Lampetom pa bo obračunal narod sam. Lampe in Pegan na delo! Dr. Lampe in dr. Pegan sta s svojo ovadbo proti Ribnikarju pokazala tudi jako dobre detektivske lastnosti. Ves slovenski narod bi jima gotovo bil hvaležen, ako bi se malo ozrla tudi proti Ptuju, Celju in Mariboru, kjer je po septemberskih dogodkih v Ljubljani nemška druhal nemoteno napadala Slovence in jim razbijali njih do-movja. Ce hočeta torej dr. Lampe in dr. Pegan iskati prave krivce in povzročitelje septemberskih dogodkov v Ljubljani, naj se kar požurita v Ptuj. Celje in Maribor, kjer bosta dobila dovolj gradiva. S tem bosta slovenskemu narodu veliko koristila, s sebe pa izbrisala grdi madež narodnega izdajstva in efijaltstva. Torej na delo! G. Ribnikar v preiskovalnem zaporu. Graško nadsodišče je vsled pritožbe zagovornika dr. Frana Novaka izreklo, da ima biti g. Ribnikar v preiskovalnem zaporu le toliko časa. dokler je podana koluzijska nevarnost, da pa ni podana nobena begosumnost. Kakor hitro bo tedaj v poteku preiskave koluzijska nevarnost odstranjena, se bo ga. Ribnikarja izpustilo na svobodo. Kakor poroča »Slov. Narod« je graško nadsodišče odločilo, da mora ostati g. Ribnikar v preiskovalnem zaporu samo zaradi tega, da ne more ev. uplivati na priče. Kakor hitro bodo zaslišane priče, bo g. Ribnikar prost. G. Ribnikar je baje pisal iz zapora, da upa, da bo tekom enega tedna na svobodi. Odvisno je to seveda od zasliševanja prič. G. Ribnikarja se, kakor slišimo, njegovi prijatelji spominjajo z raznimi darovi. Neki vinotržec mu je poslal vina. neka dama nageljev, neki zavod torte — toda preiskovalni sodnik je te darove odklonil, češ. da jih hišni red ne dopušča. Mi se nečemo vmešavati v pravice g. preiskovalnega sodnika in v hišni red. vendar mislimo, da bi se morala pri preiskovalnem zaporu omejiti svoboda človeka le toliko, kolikor to zahteva namen preiskovalnega zapora t. j., da obdolženec ne pride v dotiko s pričami, dočim je vsaka druga strogost neopravičena, dokler ni dokazana nikaka krivda, in da bi se lahko dopuščali taki izrazi in dokazi prijateljskih simpatij, ki nimajo s preiskavo nič skupnega. Stiški opat pobegnil. Stiski opat je nenadoma izginil. Njegova oseba je bila v Ljubljani dobro znana, imel je zelo fin nastop. Baje je bil g. opat zelo strog. Nekdaj je bil menda oficir. Ako niso bili patri ob pravem času na svojem mestu, jih je kaznoval, sploh je zahteval red. Za gospodarstvo pa baje ni tako skrbel, zato so rastli dolgovi. S škofom, kakor se sliši, se nista posebno razumela, ker je njiju pravica v marsičem prišla navskriž. Zato je prišel menda general v Zatičino in je od opata zahteval, da da račun o svojem gospodarstvu. Opat je baje odšel nekam v Italijo. Slovensko gledališče. Danes sta začasni intendant g. Kristan in blagajnik g. Šaplja začela z angažiranjem članov slov. gledališča. Kakor se nam poroča, so doslej podpisali kontrakt vsi domači člani, razim onih.^ki so sprejeli pogoje na drugih odrih, ter ga. Setrilova. »Počitniška zveza« v Ljubljani — važna stvar za Jugoslovane. Pod tem naslovom prinaša »Riečki Novi list« daljši članek, v katerem razpravlja o velikem pomenu te zveze za vse Jugoslovane, ki se v kratkem ustanovi v Ljubljani. »Počitniška zveza« ima namen delovati na medsebojno spoznanje jugoslovanskih narodov, kar je neprecenljivega pomena za vse Jugoslovane. To naj bi se doseglo s potovanjem po jugoslovanskih deželah. »Riečki Novi list« poživlja hrvatsko in srbsko napredno mladino, naj pomaga slovenskemu dijaštvu pri izvršitvi tega velikega dela in konstatira na svojo žalost, da se slovenskemu pozivu dosedaj na Hrvaškem ni odzvalo dijaštvo niti ene srednje šole. — Z veseljem lahko konstatiramo, da je naše dijaštvo v zadnjem času začelo pridno v počitnicah pohajati med brate Hrvate jn Srbe in dalo s tem lep vzgled tudi drugim Jugoslovanom. Dolžnost vsakega naprednjaka je. da gre tu napredni dijaški mladini na roko. Nemško kulturno delo. Češka šolska matica je v Bušovicah pri Brnu letos ustanovila ljudsko šolo, katera pa je bila na ukaz občinskega sveta zaprta in zapečatena. Toda Čehi se za to nemško nasilstvo niso zmenili, ampak so šolo vseeno odprli. Ker so Nemci pričeli groziti celo z nasilstvi, so morale poseči vmes oblasti, ki so občinskemu svetu zagrozile v slučaju, če bi šolo zopet zaprl, z razpustom. V Pragi so se vršile v sredo velike anti-klerikalne demonstracije. Uprizorili so jih radikalci. Vmes je posegla policija, ki je aretirala 8 oseb. Razpisana srednješolska mesta. Od 21. aprila do 15. maja so bili izdani sledeči razpisi; Ravnateljsko mesto na dež. realki v Sternbergu (do 31. V.). — Klasična filologija na I. drž. gimnaziji v Ljubljani (do 20. V.). — Moderna filologija: Ljubljana (uč. D. v zvezi s stran, predm. pedagog, ali zemljep., 25. V.), Kočevje (g. D. 1. gr.. 5. VI.). Ustje (r. D. E., 31. V.) — Historična skupina: Praga II. (3. r., H. Geogr., 31. V.) — Matemat. fiz. skupina: Dunaj XIX. (r.. M. Geom., 30. V.) — Prirodo-pisna skupina: Dunaj V. (Eliz. g.. Ng. M. ntl., 20. V.), Ustje (r.. C. m. ntl.. 31. V.) — Telovadba: Novi Jičin (r., T., 15. VI.) — Kratice in znaki kakor navadno. Za Domovino je daroval g. mestni svetnik nadučitelj Dimnik 3 K, neimenovan 2 K. Hvala lepa! Vreme. Včeraj je cel dan lilo, zvečer se je videlo, da je po vseh planinah zapadel sneg. Bilo je zelo hladno. Pred celjsko poroto bo zagovarjal g. Eržena g. dr. Kukovec. Včerajšnji koncert vojaške godbe na Slovenskem trgu je bil zelo številno obiskan, kljub temu. da je cel dan lilo, in da je bil večer zelo hladen. Godba je igrala lahke kompozicije Ku- čere, Leharja (Luksemburg) Falla (Dolarske princese) Košata. Donizetti: Lukrecija Borgia etc. — Danes je koncert na strelišču in v Unionu ob 8. zvečer. Velikanski kres zakuri na Visokem na Golovcu blizu restavracije g. Anžič na čast v Ljubljani bivajočim tujcem. Kres bo gorel v ponedeljek zvečer, v slučaju slabega vremena pa v terek zvečer. V restavraciji bo istočasno domača veselica z godbo brez vstopnine. Podjetnega gostilničarja naj podpira vsak. saj nam je baš on odprl tako krasen razgled na Visokem. kakršnega pač ni nikjer v bližini. Nezgode. 51 letni delavec Peter Tomljano-vič je prišel dne 11. t. m. iz lastne krivde v Gruberjevem prekopu med dva vozova, ki sta mu zlomila prsni koš. — 131etni pastir Franc Pavlič iz Olševka pri Št. J ur ju je šel dne 6. t. m. spat na seno. V spanju je padel iz skednja, si zlomil levo nogo in si pretresel tudi možgane. — Posestnica Marija Gregorovec iz Vidma pri Kranju je vzela te dni s seboj na polje svojega triletnega sinčka. Med tem ko je ona delala, se je otrok igral z žarečim pepelom in se ožgal na levi nogi. Otrok se zadušil. Delavčeva soproga Magdalena Gorjanec iz Spodnjega Logatca je dne 5. t. m. položila svojega šest mesecev starega otroka v posteljo in odšla na delo. Ko se je čez nekaj časa vrnila, je na svoje začudenje zapazila, da je otrok ležal na obrazu in bil že mrtev. Mesrečno dete se je vsled nerodne lege zadušilo. Zlobni misdfikatorji. Te dni so prinesli praški listi poročila, da je igralka Sudova na novojičinskem gledališču ustrelila na odru svojega nezvestega ljubimca igralca Vrbo. na to pa tudi sebe. Včeraj pa se je oglasila Sudova v uredništvih vseh praških listov, ki so poročali o umoru in izjavila, da na stvari ni niti ena črka resnična ter da so praški listi nasedli zlobni mistifikaciji. Lov na stenice. V neki stari praški hiši so napravili lov na stenice. Ker so hoteli zalege v eni noči se iznebiti, so dejali na tla v sobi goreče žveplo na krožniku. Stenice so seveda bežale, mogoče da so se tudi zadušile, toda od ognja so se vnela stara tla in je začela goreti cela soba. Tako bi bili res stenice popolnoma pregnali, ker bi bila skoraj cela hiša zgorela, co bi ne bilo gasilcev, ki so ogenj pogasili in rešili hišo — in menda tudi stenice. V morje je padel. Ko se je avijatik Gvidon Prodan v četrtek na Reki vzdignil v zrak, se je zlomil na motorju cilinder. Prodani se je skušal vkrcati, kar se mu pa ni posrečilo. Kilometer od Lovrane je padel z aeroplanom v morje. Prodan si je toliko časa pomagal s plavanjem. dokler ga ni rešil torpedni čoln. Avijatik je zadobil na obrazu več poškodb, aero-plan pa se je potopil. Vremenske katastrofe na Ogrskem. V vzhodnem Ogrskem je divjal te dni strašen vihar. ki je povzročil velikanska opustošenja. V pokrajini Beresztelko znaša škoda milijon kron, v Peterlaki 500.000, v Petelu 100.000. v Aba-faji in Radnofalu 150.000 K. Podžupan se je obrnil na ministrstvo za takojšnjo pomoč. Na stotine ljudi je brez strehe, mnogo je bilo ubitih. Cesar je podelil ponesrečencem 80.000 K. Toča na Ogrskem. V Komornu in okolici je divjala predvčerajšnjem strašna toča. ki je uničila vse nasade. Tudi iz drugih krajev Ogrske prihajajo poročila o toči. Nepoklicana komandanta. V Pragi sta si dva civilista dovolila čudno šalo. Ko je šla mimo kompanija vojakov, je eden zakričal »halt. Celo noč odprto Celo noč odprto H e0 Lasne kite po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado »Neril" od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K-— Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. iv£cdjn.I salon Pepina Ozmec priporoča svojo bogato zalogo damskih in dekliških modelov, športnih klobukov i. t. d. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Vsa popravila se izvršujejo točno in ceno. Viktoria Stemiša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Najvecja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. lajpriležnejši čevlji sedanjosti. Priznano najboljše slovensko pivo iz delniške pivovarne Laški trg se toči v hotelu „ILIRIJA“. Kavarna je vsako noč do jutra odprta. Mednarodno spedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana TTstanoTT-lj ono 1QP7©. Telefon štev. ©O. Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda. Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 MIHAEL KASTNER, Ljubljana l Kongresni trg štev. 10 dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živ.iso sol; pstral ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi. Za birmance n priporoča „Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice. Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija za dame. ■ -- —£i Botri in botrice! | Najcenejši in najugodnejši nakup za birmanska darila je edinole pri FR. P. ZAJEC, Ljubljana,stari tfg9- Brez prisiljevanja za nakup si lahko vsakdo ogleda mojo bogato zalogo najboljših švicarskih ur za gospode in za dame, tudi z briljanti, verižice, zapestnice, uhane, kakor tudi drugo zlatnino in srebrnino. Niklasta moška ura . .K 380 Srebrna damska ura .K 7-— Srebrna moška ura . .K 7-— 14-kar. zlata damska ura K 22'— 14-kar. zlata moška ura K 44-— srebrna dolga verižica za dame.........................K 3-— srebrna moška verižica K 2*30 uhani, zlato na srebro . K —-95 14-kar. zlati uhani . . K 3-50 Pozor! Pozor! V gostilni pri Travnu na Glincah vsako nedeljo v veliki dvorani Za obilen poset se vljudno priporoča Jos. Šeme, gostilničar. Apno priznano najboljše kakovosti priporoča FRANC WEINBERGER posestnik apnenic v Zagorju ob Savi. u?« Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 411 o 2 o — 406 — Na dan pogreba pa je vsaka preiskava ponehala, zaprte meščane so izpustili, ulice oprostili verig in izhod in dohod v mesto je bil zopet prost, zakaj ime morilčevo je bilo znano... Kakor ogenj, ki oblizne strehe slamnate vasi. tako je šlo ime ubijalca od ust do ust med ogromno množico, prisostvujočo pogrebu. Ime plemiča Passavanta je bilo za hip znano v celem Parizu. Hardy je bil obsojen. Le še prijeti ga je bilo treba, vreči v zapor, postaviti pred sodnike. obsoditi ga. sežgati na hitro ali po malem, odsekati mu roko pri zapestju, iztrgati mu jezik in slednjič vreči njegov pepel v smrdljivo greznico. Govorica je šla. da je imel morilec za pomagača rokovnjaško četo, ki se je spustila v hud boj z burgundskimi ljudmi, hotečimi zajeti ubijalca, da se je le-ta rešil s pomočjo samega živega vraga na nedohitljivem konju in da bo postal strašen ropar pariške okolice, kakor ga še niso videli časi. Boj in beg Passavantov je postal skoro pravljična strahota, ki je polnila izbe miroljubnih Parižanov v dolgih zimskih večerih. Tli® groif d’ Armagnac je slišal mnogo različnega o ubijalcu Passavantu. ~ Kdo je vendar ta človek? je vprašal plethič&. ki fhu je donašal vesti. — Kakor je videti, je menil plemič, je bil gospod Passavant v službi vojvode Ivana Nev-strašnega. Pravijo, da je mnogo popival z Oc-quetonvillom, Scasom. Grinesom in Courte-hensom. oziroma z vsemi steklimi Burgundci. — 407 — — Tudi meni se je zdelo, da bo stvar taka. je dejal grof s sonornim glasom. Ivan Neustrašni meni. da uide zasluženi kazni, ali moti se. Zakaj pravi ubijalec, to je — on! Passavant. Passavant. kaj naj pomeni to. ako ne roko. ki si jo je izbral lisjak, da je udarila. Da. da vojvoda, tebi posvetim vso svojo pozornost ... Gorje pa človeku, ki je izvršil zločin, gorje Passavantu! Takoj po pogrebu se je odpravil grof na grad Pierrefonds. kjer ie^ imel urediti vse potrebno za udobno bivališče nesrečni udovi Valentini Milanski in spremeniti grad v trdnjavo, ki naj bi kljubovala vsakemu napadu. Ivan Neustrašni se je vračal od opravila v spremstvu svoje trojice. Vsi so nosili široke žalne pasove in vojvoda je držal v rokah težko mašno knjigo. Z vojvodom ob istem času se je vrnila v palačo tudi Margerita de Hainaut. V zadnjem času je bila zelo shujšala, kar jo je delalo še večjo. Ko je Margerita šla mimo vojvode, se mu je naklonila, kakor je to delala vedno pred svojim možem. Ivan Neustrašni se je dotaknil z roko in jo ustavil rekoč: —1 Naš ljubljeni bratranec pač potrebuje mnogo molitve. Upam. da je dobila njegova duša v vas gorečo priprošnjico! — Da, moj soprog, je odgovorila Margerita udano na pikre besede. Moliti hočem za njegovo dušo in prositi Boga, da tolaži nesrečno vdovo Valentino ... — Lepo je madame, vaše početje in mnogo zasluženja si pridobite v očeh Gospodovih, za mrtve in žive!... Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker^ima to inseriranje gotov uspeh. • t • Oglase za »DAN" sprejema po najnižjih cenah »Prva anoncna pisarna “ v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.