H9. TOfflRU
unnniini, o ceines ra oriom m
ž£3
		5Pyv
	1	
'•inf?		
		
		
	1	
a
dan nopoltao, IsvzeaiSi nadel)« la prnsntke.
I do 9 petit vrtt 4 1 D, od 10—15 petit vrat a 1 D 50 p, večji iaseratl pettt vrata 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklic! petlt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženHne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede fnseratov naj se nrOoB znanka za odgovor
tfpenvniatvo wSIot- naroda' in „Maraton tiskarna" Tna
oliea št B, pritlično. — Telefon ftt. 304.
Uredništvo „31or   itaresa* Zaniha vi sHoa it S. L nadstropje
Tsleen Ste*. 34. »efsnaa le peaaisaas ia sndoeiee frankoma«. »• itn vrat* a.
v Jugoslaviji vse «3r*i 90 Dlft t*— * inoi«mii/j rta*ađ*3 -S*' 3Jn 1, nadolje Din V2S
»Slovenski Narod*	velja:				f ta«rf<*ttvo
		▼ Ljubem	po	tK>4ti	
12 mesecev   •  • •	»   • •	Din 144-—	Din	W4 —	[>tn —
6      ,         • « •	• * •	. 72--	■	72 —	. 132*-
3      •         ♦ • •	•  • •	. 36-	*	36- —	. 8fr-
1      ■         »  . •		. 12-	•	12 —	. 22-
Pri morebitnem povilanju se im* da'iš.» «t*rornlrt s doplačati Movi   naročniki  na i   <x>8;ejo v prvfč naročnino vedno   V^tiSF P° n«*t/»./TKeJ,
N« tamo pismena naroćfla bre* pos'ttve denarja s; m% asoreaie ozirat!.
'-yiii>.'
Društvo narodov to njega kompefenea.
1
Koncem minulega meseca se je vršilo v Ženevi javno zborovanje sveta Društva narodov, kjer so navzroči delegati posamnih včlanjenih držav razpravljali o vprašanju,   ki je največje važnosti in ▼ bistvu najbolj deHkarnega značaja. Šlo Je namreč za problem njegove lastne kompetentnosti v slučaja nastalih konfliktov .kakor n. pr. onega, ki se je razvil iz janinskega umora in Italijanske okupacije Krfa. Pravzaprav svet m* rešil tega spora, dasi je bil več dni na dnevnem redu njegovih sej. Izognil se je opredeljeni izjavi m je samo sklenil, »da začne s pomočjo juristov trezno m temeljito presojati te delikatne probleme In iskati najprikladnejSih metod za končno reslrev.«   V krogih Društva narodov smatrajo,   da bo ta resolucija sveta imela nalogo, da prouči vprašanja, ki so izbila na površje v zvezi z gržko-ltaHjansktm konfliktom m bo predložil svetu referat, na temelju katerega bo slednji lahko zavzel kerne-noveljavno stališče in sklepal o nadalj-nih ukrepih. Med temi vprašanji je seveda na prvem mestu problem kompetentnosti samega sveta. Toda v zvezi m istočasno z njim bo itaHjansko-grfki spor sprava na dnevni red še dva problema. Eden od teh se tiče odgovornosti katerekoli države za politične zločine, ki so bfli izvršeni na njenem ozemlju. V tem smisla sprejeto načelo poslaniške   konference se živahno izpodbija m je naletelo na odločne nasprotnike. Treba je pripomniti, da javno mnenje Švice enodušno nasprotuje tezi, ki te bila sprejeta v Parizu in ki jo smatrajo kot skrajno nevarno za sigurnost mednarodnih odnošajev. Tretje vprašanje, nastalo v zvezi z nedavnimi dogodki, obsega zakonitost okupacije danega ozemlja v svrho jamstva za iz vestne kompenzacije, kakor n. pr. Italija razlaga zasedbo Krfa in bližnjih otokov.   Nekateri člani menijo, da spadata zadnja dva problema pred forum haaškega mednarodnega razsodišča.
Najbolj   živahno   zanimanje pa je
vzbudilo prvo vprašanje, namreč vprašanje kompetentnosti sveta Društva narodov. Italijanska delegacija ie izpodbijala to kompetentnost češ da se to tiče vprašanja, ki presega meje m klavzule mednarodne pogodbe. Ne da bi izrazil svoje stališče glede spora odkrito, je francoski delegat v svetu nastopil tako, da so vsi navzoči dobili ntis, da soglaša z italijanskimi željami m stališčem. Nasprotno pa so drugi delegatje odločno nastopili za kompetentnost sveta. Lord Robert Cecfl je na neki seji sveta zahteval, nai se prečltajo Čl. 10. 12 In 15 nstave Društva narodov z namenom, da dokaže, kako malo dvoma more vzbujati ta kompetentnost. Treba je priznati, da so dobili vsi navzoči brez izjeme na tei seji samo ta ntis,
ki ga je hotel napraviti angleški delegat
s čitanjem omenjenih členov.
Še bolj jasno je izrazil tezo o kompetentnosti švicarski delegat Branting. Na seji 17. sept je izrazil svo?e zadovoljstvo, da je bil grško- italijanski konflikt tako hitro likvidiran in pri tej priliki je dejal: »Toda to vprašanje ima Še drugo plat. Nekateri trdiio, da svet ni bil kompetenten, da bi se vmešaval v konflikt. Res je, da ostali člani niso soglašali s tem naziranjem. Toda ?ali-bog svet ni smatral za umestno, da v tem slučaju jasno pove svoje mnenje. To stališče, brez dvoma posledica hvalevredne želje, da se pomire razburjeni duhovi, pa je povzročilo veliko vzne-• mirjenje med narodi, ki smatrajo delovanje Društva narodov kot važno garancijo za svojo sigurnost.« Govoreč o okupaciji Krfa, je švedski delegat nadaljeval: »Ta okupaci;a, ki očivkino nasprotuje pogodbi, bi lahko ustvarila nevaren precedent. Vsak akt, ki ni v harmoniji s svečano sprejetimi obveznostmi posamnih držav, bo v znatni me* škodil perspektivam Drultva narodov v kolikor in kadar se bo hotelo pečati s svojo veliko nalogo v slučaju bodočih konfliktov. Mi vsi, ki hočemo verovati v veliko bodočnost Društva narodov, gojimo nado, da bo hrepenenje po miru, ki ga opažamo danes malodane med vsemi narodi, dovolj silno, da prisili države k stnktmerrra izvrševanju mednarodne pogodbe.
Faktično je svet postopal vobče tako. kakor bi postopal, ako bi nihče ne izpodbijal njegove kompetentnosti. On se je neposredno udeležil likvidacije konflikta in niti za trenotek ni odvrnil pozornosti od njegovega razvoja. Nastop društva narodov je jasno dokazal, da se je ta mednarodna institucija približala stališču, ki ga zagovarjata Branting m lord Cecil, kakor tudi skoraj vsi ostali člani, namreč, da je v tem slučaju Društvo narodov brezpogojno kompetentno glede odločitve. Ne more biti tudi nobenega dvoma, da gre za uspešno in hitro rešitev grško-italijan-skega konflikta vefik del zasluge uprav Društvu narodov. Lord Cecil ie omenil to dejstvo na neki seji, ko je dejal: Čestitati moramo obema strankama, kakor tudi poslan, konferenci, da je konflikt končan. Umestno pa je ugotoviti, da gre za dosežen uspeh del zasluge Društvu narodov in njegovi intervenciji. Oporo, ki jo je našla poslantška konferenca v 54 hi v Ženevi zastopanih državah, je olajšala njeno nalogo. Svet Društva narodov je deloval v miroljubnem duhu. Nobena določba v pogodbi ga ne sili da bi deloval prenagljeno in nepremišljeno. Gledati je moraL da doseže miren sporazum in pokazal je veliko potrpežljivost m miroljubnost, za kar mu gre pohvala
Ni torej mogoče trditi, da je Društvo narodov v aris:©-italijanskem konfliktu izgubilo na svojem prestižu. Vsekakor debata o kompetentnosti sveta ne bo samo teoretično važna, dasi ie problem, ki jo ie izzval, docela in defi-
nitivno likvidiran. Zlasti mali m slabi narodi, ki pričakujejo od Društva narodov zaščite in zaslombe v trenotku nevarnosti, bodo z največjim zanima-n.em sledili nadaljnji razpravi o tem važnem problemu.
PISMO IZ PRAEE.
Prec? pričiikom par Jem en tirnega zase rvka. — Vmešavanje St. Radića v Č slovaške*jušosloven&ke Y*mjerrmo*fL —
Vojnović in Lo
K bližnjemu pričetku parlamentarnega zasedanja se vrše priprave z vso naglico toliko s strani vlade kolikor s strani posamnih političnih strank. Tako imajo svoje seje tudi že poslanski klubi:  rtarodnodomokralični, sociialno-demokratičrri   in   klub čsl. socitalistov. Jesensko zasedanje zbornice čaka mnogo dela. ker ima rešiti celo vrsto vladnih predlogov, katere je že izdelala ali jih pa posamna ministrstva baš dokončujejo. Poleg teh novih predlogov, ki bodo šele podani zbornici, je tu Še mnogo vladnih predlogov iz preteklega zasedanja, ki še niso rešeni: rakih je 28. Nadalje je doslej nerešenih še 9 sklepov senata. Prva seja ima biti sklicana na dan 30. oktobra ari proti otvoritvi parlamenta na ta dan protestira slovaška ljudska stranka, sklicujoč se na to, da je 30. oktober dan svetomartinske deklaracije leta 1918. in torej za Slovaško praznik. Ako se protestu ugodi pomeni to odlog sklicanja zbornice samo za kak dan. Za prvo sejo se rudi že pripravlja program.   Na prvem mestu bo poročilo zunanjega ministra dr. Be-neša o zunanji politiki, o njegovem potu v Pim in o Ženevskem zasedanju Društva   narodov.   Sled'la bo debata. Po otvoritvi zasedama pripravijo zbornični   odseki   za   plenum termirn-ane oredloge. v katerih o^nrediu je državni proračun za leto 1924. Finančni minister Bečka poda ekspoze" o fnančn! situaciji države in zraven predloži zbornici finančni znkon. nakar prične proračunski odsek razpravljati proračun. Ministrski preedsednik ŠvehJa biva sicer v Karlovih varih in ga v Pragi zastopa naučni minister Bccbvne, pa i~ v stalnem stiku s Člani vlade, ki prih^ajo k njemu m je tudi tclefoniČno in drugače o vsem stalno informiran, tako da se ne da govoriti o ka^em prerušentu nj?go-vega političnega delovanja. Njegov po-vratek se pričaktik v najbližu tih dneh.
K prezkientu repubKke Masarvku v MontreuTU je od^toval 12. zunanji minister dr. Beneš s kancelarjem dr. ^amalom. generaloma Floppom in dr. Rejholcem. leg. svetnikom Masarvkom in drugimi člani prezidentove družine. Program prezid en tovega potovanja je razširjen poleg Pariza, kjer ostane. 4 dni, še na obisk Londona, Na povratku se ustavi prezident Masaryk v Bruslju
danja. — Potovanje prezidenta Masa* ečkos!- vaške zadeve. — Pojav č:ško* »Narodni Mvšlcnka«. — f L. Bor dy. vrić v P-pgi.
15. oktobra.
kot gost belgijskega kralja Po programu ima dospeti tja 21. t. m. Pot prezidenta Masarvka po njegovih lastnih besedah v razgovoru z urednikom lista »Neue^ Zfiricher Zcitung- nima sploh ni-kakega političnega ozadja, posebno ni v nfraki zvezi z ruhrskim vprašanjem.
Poslanec St. Radič se bavi v svojem poslednjem pismu iz Londona s separatističnim gibanjem naših ltda-kov In jim svetuje, naj sc poahižtfo erakih metod proti Čtfrom, kakor se jih poslužujejo Hrvati proti Srbom. Pri tem pa pozablja, da pri nas, kar se tiče Slovaške, so razmere povsem drugačne, da Slovaška po prevratu ni ničesar izgubila, marveč obratno, da je pridobila. Dobila je svobodo in udeležbo na vladi v republiki, Slovaki so postali gospodarji v svoji zemlji, kler so bili poprej sužnji Madžarov. Naravno je, da je to Radfcčevo vmešavanje izzvalo med nami ogorčenje m gotovo je. da je prijel v naših političnih krogih se ob ostanek simpatij, ki jih je sploh še vživai.
Do zanimivega pojava češkosiova-šlco-jugoslovenske vzajemnosti je prišlo pri svečanem odkrit5« spominske p'o-Šče revolucionarnemu pomorščaku Fr. Koutskemu v niegovj rojstni občini v Mnidovsih pri Kladne. Kakor znano, sta poskusila Kout*ky rn njegov tovariš Damatinec Ljubomir Krav s v maju 1918 pobegniti s torpedovko št. 81 w, Pule. Načrt pa *e bil razkrit, oba sta bila obsojena m ustreljena Bratska zveza obeh itmakov, zapečatena s smrtjo, se je tudi ob tej slovesnosti s toplimi besedami navajala. S ploskanjem je bil zlasti sprejet govor zastopnika poslaništva kra!»cvme SMS Klariča, ki je povzdigoval Koutskega ljubezen do domovine, kar znajo ceniti posebno Jugo-sloveni. Kootskv ne leži v tuji zemlji, marveč spi svoj večni sen v objctjit svojejra brata Kravsa. Zastopnik Češkoslovaško - jugoslovenske Lige dr. Dragotin Prohaska je opomnil, da ie Kontsky padel za svobodo, torej tudi za svobodo morja in izrekel nato, da nastopi doba ko bo rudi na Jadranu svobodno vihrala jugoslovenska zastava m češkoslovaška poleg italijanske tako, kakor pri tej siavnosti. Navdušeno soglašanje je spremljalo te besede in ravnofako temperamentni govor Voj.  Semiča za jugoslovensko akade-
mično mladino v Pragi. B81 SO to zlasti bivši pomorščaki ndeležnlkl znarvj vstaje v Boki Kotorski ki so živahno pozdravl;a/i izvajanja jug slovenskih govornikov. Siavnosti, ki so 10 vršila pod nrotektoratozn ministra za narodno obrambo Udržala. se je udeležil tudi hon. konzul Bntdanovil gen. Ceček in vojaški ataš-? Jtalijanskt^ra poslaništva polkovnik Berrini.
V P^a<if je pričela izhajati revije češkrga naciionalizma pod naslovom ^Narodni no-šlenka«. katero urejnje redakcijski odbor, ki ga sestavljajo samo mlaiši nolitičm delavci. V prvi Številki so pričdi vzhaati »Spomini« pok. finančnega ministra dr. Rašina v redakciji njegovega sina pra\ nika Ladislava.
V Pragi je umrl 12. t. m. odlični velcindtistrijalec Leon Bondv. Čeprav je bil židovske rodbine, se je vendar ves privil k našemu narodu, kakor tudi že niegov oče. Bil je eden najudanejSfh priia el/ev dr. Kramara, katerega premoženje je v času njegovega jetn-kot sodnijsko določeni upravitelj vodil m se skrbno bri-ral za to. da je p^est-vo prihranil prijatelju in da ga ni zasedla država, S svolo znan^sth in izkušenostjo je pospeševal r-še narodno gospodarstvo v praški trgovsko-obrN ni zbornici fn po prevratu v izvozni komisiji ter kot prvi predsednft; posvetovalnega zbora za gospodarska vprašanja pri trgovskem ministrstvu. Bil je znan tudi kot liudomil človek, ki je revežem vedno rad pomatra'. pa rti tfovo-Ifl, da bi se o njegovi dobrotvr>rnosti poročalo v javnosti.
V Pragi sta se mudil3 te dht mila gosta fz Jngof^lavije, I njo vojnov^č in kapetan Ltijo Lovrić, kateri ie priredil 11. t. m. ped imenom čsl. legionarske oboe predavanje o češkoslova^o - }u-gosiovenski vzajemnosti v kateri je z navdušenimi besedami razlagal njen pomen in naglasa! rp samo njeno idejno, marveč tudi praktično stran, zlasti v narodnogospodarskem pogledu.
J. K. S.
USTANOVITEV »JADRANSKE STRAŽE« V BEOGRADU,
— Beofcr-ad. 17. oktobra (IzvJ P- * ob 17. orh-vidne s-e vrši v dvorani univerre ustanovim ikiiuŽCtua v svrlro vrtve
sekcije »JiKlransl-e stra'?« v Beogradu. T<? sktrpf^fne s« tK*elc~ie poiop: de!c£»te een-tralncffa odbora v Sntftn Stauka Mi M* tud? orledni m vodani norHflc! r*£? «ir*we. med drnjtinti Nrkob. Ptfl.\ r?***?**^?: vta-<ic, I.-aba JnrartovJc, prrdsedtrflc narodne skupščine, dalje razni nr.rothđ r»o*"*n~i in veđtt*Jfl strank, fcafcor Uofea DavMovtč, dr. Vo^a MnrirrkovTč, Vaja I - - bi mJtko vf!f> zastcrpnlko-v rajnih tt^sv«^1 'h *n r<xri-
hbrth borpogacB. FzvefM se 'r** aJbor. Ka #?t1o nekaterih Wcf5*4ort*r «f !wr sfti prestolonasledTrfk za i^okrovlt^rja ».^«-dnnskc str?fe«.   5rj%iyen )e tu-: pfađToflr, da   se   podeli   preslHonasistinScn m«kr>-
Claude Farrdre — prevel Miran Jarc:
Cmlizfrancl-
Roman.
54
XXV.
i^naiovo pismo pa nI dospelo do nerca, prav tako tudi ne obsežno poročilo gospodične Sylve. ki ga je odpeljal isti pamik. *Bayard« jc nenadoma pospešfl svoj odhod za nekaj dni pred časom in j« dvignil sidro, se predrto so dofle vesti iz Saigona. Taka isnenadenia so na morju prav običajna in mornarji se zanje še zmenijo ne. Fierce pa je vendarle pogrešal pisma; težko mu je bflo. ko je moral spet odriniti neznana kam — vsem so prikrili cilj potovanja — ko m" utegnil vneti s seboj vsaj nekaj toplih beeed, niti sladke misli ne, niti koščka papirja, ki se ga je dotaknila »aročenka, da bi ga imel za spomin na pot. Proč je moral, ne da bi prejel to pismo, po katerem je koprnel kot po nujnem zdravilu, ki bi ga ozdravilo. Odpotoval je ves mrzličen in nemiren z opornim telesom in c potekajočim se duhom. Po onem angleškem slavju sta ga spet napadala 1 vso sik) njegov prejšnji skepticizam m nfliiUzera. Navalio njegovi naroki navztte tei Cto« m globoki thibezni, ki m j* palite srce, je vendar ie zadoščajo shiaejno srečanje«
zvodljiva minuta fn — komaj dva prsta je Šc manjkalo, pa bi bil izdajalec, pa H njegova razruvana volja zdrsnila spet nenadoma v razuzdanost. Zdaj je bridko dvomil nad samim seboj. Ali ni bH vsled nekdanjega življenja že neozdravlflvo nagnit? Ta najvišja civilizacija, civilizacija kakega Torrala, Me vila, Rocheta, razumska civilizacija liudu ki ne priznavajo Boga. ne zapovednika. ne zakonov, ali ni bila to skrivnostna bolezen duha, gnfloba duše, ki ra izpustila več svojega okuženega plena? — Vse življenje — dvajset šest let — je Fierce oboževal čisti razum; idaj pa ga je smatral za rrtče-vega in škodljivega. Toda aH je imel moč, da si ga ražene iz misli? AH je na tako ozdravljenje zadoščala ljubezen do čistega in vernega dekleta?
Liiibesen do Selvsstte Svlve le svetna v njem kot solnčni žarek toda misffi je na tetične, ki jim suho in toplo podnebje v čas I* podaljša poginu za-pisano življenje: mrzel veter aH pa nekaj nalrvov — pa se smrt Se podviga; takemu bolnika ne sme rešilnega soteca manjkati niti minuta
»Bavard« je zapustil Hons-Kong brez Šuma. naglo, kakor kak abelnik. Ta nenadni ta skrivnostni odhod so hipno odreM tam don v Pariza, v ministrski pisarni, kler sa morda prerešetnvaf! strašna vprašanja o mara aS vojni Neka drhtavoet |e trepetala nad ssistsftiWesn la laajami z raallcm-
mi zastavicami, ko so videli, da je francoski admiral odplul. »Bayard« je oddrsel tesno m i rito »Kin-ga Cdwarda«. Obe ladji, ki sta bili prejšnji večer se sestri ki sta in združila slavje in razigranost sta se pozdravili mrzlo; topovi so kratko ustrelili, beM mornarji in rdeči vojaki so stali v vrsti in se gledaB bladno; vzhaajoče sclnce ie oblivalo bajonete s krvjo. »Bavardc se je oddaljil na visoko morje, Hong-Kong jc utonil pod obzorje. Ubrali so smer na zapad. Pod krovom nad krmilom se jc morje modrilo. Ko se je zmračilo, sc je na zahodu dvignil Iz morja Lei-Cao; prikazali so se obrisi gore Jacqnelin — pol žoiti, pol črni: spodaj je bil pesek, zgoraj pa grmičevje. Naslednje jutrs- je priplul vBavard« v tok Mat-Se in zavfl mirno Konang-šo-Vama med obetna zelenima bregovoma, ki ju je varovala plima; pod drevjem so zdele ta pa tam vasioa. Francosko mesto je razprostiralo svoje prazna vojašnice, doke in Šole. V pristanišča se je poeibavala zasidrana krfcarka. »Bavard« se je ustavil m dal znamenje; ona ladja je dvignila mačka in obe ste v em crti pluli po reki navzdol.
nerce js štel dneve, Se trije pred Saigonom, da vbero precnočrtno smer. Toda ne: savosik so v morska tesen Hat-Nan; divizija OrvOllerakeaa naj bf ne «Hrats v Tonkrnu, v baJ^tiakem aainrn. nema se ja lotil obup. Car, ki ga je v Mttmi S6\y-seste prerodu, pomk&l m odisaU ia osreči — se je
stri; zdaj. ko je bil ?am in daleč proč od nje, je začutil, da je star, iz?it, neveren, skratka, <*a ;e civUiziranec. Zaman je aoreee ogledava! dragoceno sliko, ki jo je izmaknil, ki mu ic tolik rat s^ žila kot varovalni talisman.
Čar je bil strt. S61ysetfinn ^ITka je bita !e ^e podoba brez moči; on pa je potreboval nk> sivo, njen irkui, njeno roko, njeno dušo; —- kitrs, biiro, kajti ie ie stal pred neozdravljivim psdc^na.
»Baya-d« se je zarezal v tookinsko mek'o-vj«. Morje se je nenadoma sr^nil^ in je bilo zeleno in plitko kot ribnik; iz megle pn so molele čudne pečine, bile so visoke kot gotiški stolpi. Vozla so se med fantastičnimi sodobami o!-.lakov i« r>V kov. Vseokrog je vstajalo grozničavo otočja, okame-nela vojska velikanov, ki je obkrožaia ladji. Iz sivega neba je zaOelo vatrajno pršiti, kot da ne bo rrikoH nebsi ta tenki dc2.
Tu se >t razprostira] haionlkl aaJiv, vos potop-Den v mtiic dima. Na vodi se je zibala podolgo-rata prikazen, ki so jo le slabo opazfli skozi gost dež. Bila je križarka, katero so iskali. Ta so se astavffi za dva dni. Iz nevidnega, dasi blilnjega arisfacišča so donpeie iadj« s premogom ki nap:)l-nfli 90 vee shmreb«. Nato Je divizija spet od' na irroko morje. Sivo nebo je še vedno e- '. sive čeri skozi sivo meglo,
Stran 2.
»s l o v rn > k t
N a h u t>.    d u c
18 oktobra ; 1**20
Telefonska In brzojauna poročila
- Sijajen sprejem Masaryka v Parizu.
Sprejem — pravi triumf. — Izmenjava napitnic, — Mir Evropi!
Evropa je uživala po vojni I. 1871. približno 50 let mir. Verujem* da bomo po težki svetovni vojni uživali enako dolgotrajen mir, prepričan sem celo. da
— Pariz, 16. oktobra (Havas) Pred-aednlk Masarjrk je danes dopoldne prispe! semkaj. Na kolodvoru so za pozdravil! predsednik republike Mlllerand, ministrski predsednik Polnaar« in val ministri, kakor rudi oba predsednika zbornic. Predsednika Masaryk in Mlllerand sta nato odSla v zunanje ministrstvo na Qual d* Orsav. Popoldne je predsednik Masarvk položil venec na spomenik neznanega vojaka. Nato Je Millerand oficijelno obiskal dr. Masarvka, na kar sta oba prisostvovala svečanemu sprejemu v mestni hiši.
— Pariz, 16. oktobra (Izv.) Predsednik Masarvk je danes ob 11. dopoldne v spremstvu zunanjega ministra dr. Beneša in ostaje suite prispel v Pariz. Na kolodvoru Bois de Boulogne je bil predsedniku Masarvku prirejen najsvečanejši sprejem. Masaryko-Vega prihoda so pričakovale vse francoske •Vodilne In visoke osebnosti,   na čelu Jim
»redsednlk MHlerand. Kot častna Četa so bili ta kolodvoru oddelek francoske pehote in »a češkoslovaški Sokoli. Pri Izstopu le Ma-iryku na čast zasvirala godba čeSkoslo-i5ko himno m na to francosko marzelje-Predsedntk Millerand Je nafprisrčnejSo »ozdravil Masarvka. Za tem se je formira! veličasten sprevod v smeri proti Qua! d* Prsay. V prvem vozu sta sedela oba pred-tednika Masarvk in Mlllerand, v drugem
(r. Benei in Potočara hi v ostalfh je siedi-i mnogoštevilna sulta. Na dolgi poti do palače zunanjega ministrstva je tisočglava trmožlca tvorila veličasten Špallr. Pariško meščanstvo je povsod prirejalo predsednl-|cu Masaryka najveličasnejŠe ovacije vzkli-Itajoč: »2lvela Češkoslovaška! 2rvel Masarvk U
V zunanjem ministrstvu na Oual d* Or-sayu je sledil fofcljelnl pozdrav. Popoldne fe Masaryk položil venec na spomenik neznanemu vojaku pod »Are de Trlomphe«. Sledila Je nato vojaška parada 119. pelpol-Ira. V mestni hfSI Je Masarvk pozdravil ob-Šinskl svet mesta Pariza, Zvečer je bil gata-din er.
NEDOTAKLJIVOST
MIROVNIH POGODB,
— Praga, 17. oktobra. (ČTK) Iz Parira javljajo 16. t m.:
Na nocojšnjem na čast predsedniku CeškosIovaSko republik« prirejenem gala-dinerju, je predsednik Masarvk Ime! napltnico te-la vsebine:
»Franciji smo odkritosrčno hvaležni m jI ostanemo vedno hvaležni. Francija lahko v slabem In dobrem na nas računa.
ie mnogo, mnogo dalj, ker vsi potrebujemo mira.
V naši zunanji politiki smo z ustvaritvijo takozvane Male antante uresničili svoj program. Napram našim sosedom smo uredil! svoje odnosa je po načelu, da varujmo interese miru in da Izvedemo konsolidacijo. To politiko smo dokazali napram Avstriji in Madžarski. Mi delujemo lojalno in nevzdržno za konsolidacijo Srednje Evrope.
Imamo težke naloge!
Pod vodstvom Francije sklenjeni mfr ima zdrave pogoje za obnovo Evrope. Ml vstrajamo na določilih mirovnih pogodb m smatramo, da so pravične. Želimo pošteno ?n častno ohran!ti mir in sogI??amo z Vami, da se morajo v mirovnih pobojih vsebovane reparacljske obveznost! pošteno izpolniti.
V toh nače'nfh vprašanjih nf fn ne more biti nlkakega spora in ga tudi ne sme bfti! Resnično obstojajo še nekatere nepopolnosti. Te pa lahko odstranimo potom mirnejša In porrenesn sporazuma,
PoHtika Francke je b'la vedno pomenita In Franc'Ja plemenito z nam? sodeluje pr? obnovi Srednje Evrope in tako vse Evrope. Ml potrebujemo sodelovanja plemenite Francije. Živela Francija!«
Predsednik Millerand je odgovoril na napftnico:
»Vaša navzočnost med nami fe za to porok, da se bo z nastopom našfli narodov tako srečno z spo četo delo nadaljevalo tndl v bodoče. Od tega se nadejamo najsrečnejših uspehov za ohranitev in spoštovan?© mirovnih pogodb, za jamstvo izpolnitve prevzetih obveznosti In za obnovo evrooske dražbe.
V naši zunan*? politiki so bili dnevi ko Je obstojala ovira za irospodarsko povzdlgo ostalfh dežela ob Donavi.
Francija žel! v svetovnem Interesu, da se te dežele zopet dvignejo do blagostanja: Francija pa rudi Izraža željo, da te dežele Izvršujejo pogodbe, izpolnjujejo reparacljske obveznosti in pri obnovi pomlsllio na končnovefiavno odstranitev režima nasilja In tlačanstva.«
Parlamentarna situacija.
Ljuba 'Jov&SvtfT proti izvolitvi — Nikak sporazum
t— Beograd, 17. oktobra, (izv.) Parlamentarna situacija je v bistvu neiz-gjremenjena. Opozlcijonalne skupine raz-Jnotrivajo z vso živahnostjo nadaljno parlamentarno taktiko za bodoče zasedanje. V glavnem gre za sestavo skupke opozlcijonalne kandidatne liste za volitev skupščinskega predsedstva. — Splošno je opažati v parlamentu, da vsi klubi mirujejo, razen radikalnega in demokratskega, ki imata dnevno svoje sestanke. Demokratje napenjajo vse svoje sile, da dosežejo skupno kandidatno listo proti radikalni večini
Vlada previdno in skrbno zasleduje razvoj sedanjih dogodkov in skuša jclm prej doseči razčiŠčenje položaja. Mi-zilstrskl predsednik Nikola Pašić dnevno konferira z vodilnimi radikalnimi politiki. Tekom včeraišniega dneva je imel daljši razgovor z Ljubo Jovanovičem, predsednikom narodne skupSčine. Iz nekaterih dobro informiranih krogov je doznati da sta na tem sestanku Pašič |n Jovanović dolgo razgovarjala o vseh političnih eventualnostih in o vseh pripravah za nadaljno parlamentarno delo. Predmet razgovorom pa so tvorile tudi
folitve skupščinskega predsedstva Ltu-a Jovanović je izrazil predsedniku vlade željo, da se ga razreši sedanje funkcije, ker smatra, da bi bila njegova avtoriteta v večjo korist vladi in radikalni stranki na kakem drugem mestu, kakor |>a v predsedništvn skupščine, kjer Jo popolnoma preobložen s parlamentarno poslovnim delom«
Ljuba Jovanović Je dalje predlagal da se- naj o tem njegovem predlogu posvetuje ministrski svet. Predsedniku vlade je obenem predložil seznam novih kandidatov za skupščinsko predsedstvo,
za skupščinskega predsednika, med opozicijonalci,
v katerem pa se ne nahaja njegova osebnost-
— Beograd. 17. oktobra. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je včeraj dopoldne imel sejo. na kateri je poročal predsednik Ljuba DavidDvić o poteku razgovorov z načelniki ostalih opozici-jonalnih klubov glede nadal.ne parlamentarne akcije. Klub je razpravljal o možnosti ustanovitve kompaktnega opo-zlcijonalnega bloka. V tem vprašanju pa nI bil storjen nikak definftlven sklep, ker obstoje gotov? politični element? In važna fakta, kl zelo ovirajo konsolidacijo takega bloka. Glede opozicijonalnega bloka še ni dosežen nikak definitiven sporazum, marveč so še vedno vse opozlcijonalne skupine razpoložene k temu, da skupno nastopajo od slučaja do slučaja po dani potrebi in parlamentarni situaciji.
Glavni odbor demokratske stranke pa pričakuje tudi končnih sklepov, ki jih Imata Storiti klerikalna stranka y Ljubljani in muslimanska organizacija v Sarajevu. Na podlagi teh odgovorov bodo demokratje usmerili svoje nadaljno postopanje v skupščini
— Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila tudi kratka razprava o vprašanju volitve novega skupščinskega predsednika. Ministri so razmotrivali predlog Ljube Jovanoviča o novem skupščinskem predsedstvu in o njegovi izjavi, da nI voljan več kandidirati na predsedniško mesto. Kl^ub temu, da je Ljuba Jovanović izrazil željo, da več ne more ostati na omenjenem mestu, je ministrski svet naglašal potrebo, da še dalje vodi posle skupščinskega predsedstva, vendar ima o tem sklepati radikalni klub kot edini za to kompetentni forum.
Seja ministrskega sveta.
RAZDELITEV URADNlSTVA V KATEGORIJE.
— Beograd, 17. oktobra CTzvJ Poleg parlamentarnih zadev razpravlja vlada tuđi tekoče predloge, kf se Izmenjavajo med Beogradom In Rhnom glede Reke. Dalje so ftktuelna vprašanja: razmejletv s sosednimi državami pogajanja med naso In Bolgarsko delen dio v Sofiji in končno vprašanje razdelitve uredništva po kategorijah v smisla nrađnfSkega zakona.
Na včerajšnji sel! Je mmtstrskf svet v skoro dveurnl razpravi reševal vprašanja razdelitve uradniStva v kategorije. Predmet razpravi Je bila razdelitev tretja skupina L kategorije uradnštra. Zadevni razdelitveni *ačrt Je bil sprejet.   Ministrski svet Je za
lam prešel k razpravi IV, skupina gorenje
kategorije. Popolnoma izvršena Je razdelf-tev uradn 15rva pri ministrskem predsedstvu in pri ministru zunanjih zadev. Po Izjavi ministra pravde dr. Perica bo trajala razdelitev urad nI št va v kategorije Še 10 dni.
PROCES PROTI MINISTROM KABINETA STAMBOLIJSKEGA,
— Solila, 17. oktobra (Irv.) S^dllče ▼ Trnovi Je obsodilo Nedeljka Atanaso-va. bivšega ministra v kabinetu Stambo-lUskega kot zarotnika na štiri leta težke ječe in na 10 let izgube meščanske časti.
Pred sofijskim sodiščem je določen proces proti drugim ministrom iz kabineta Stambolijskega za 5, november t L \
Razmejitvena dela s sosednimi državami.
Razmejitev z Avstrijo končana, z Italijo nedokončana.
— Beograd, 17. oktobra- (Izv.) Razmejitvene komisije, ki so vršile razmejitvena dela na mejah proti Avstriji. Madžarski, Italiji in Albaniji, so svoje delovanje sedaj popolnoma zaključile ali pa začasno prekinile. Razmejitev z Avstrijo je popolnoma dokončana. Pregledati se imajo še nekateri tehnični in to-pografičnl dokumenti. Ko bo ta pregled dokončan, se ima v smislu navodil po-slaniške konference v Parizu predložiti končni razmejitveni elaborat medzavez-niškl razmeiitveni komisiji v odobrenje. Po tem odobrenju se sestavi zakliični protokol ki bo podpisan od naše in avstrijske razmejitvene komisije.
Razmejitvena komisija napram Madžarski je svoje delo dokončala v sektorju Kaniža — Baja in pa v sektorju Tisa —Dunava kakor tudi v Medjimurju. Določiti se Imajo še meje v Prekmurju odnosno se imajo izravnati nekatera sporna vprašorr'a. Pričakujejo, da bo ta razmejitev dokončana do konca t. L
Razmejitvena komisija za Italijo Je svoje delo popolnoma prekinila. V treh sektorjih te komisije so sicer dola dokončana, vendar je treba ugotoviti, da glavna razmejitev med Reko in našo državo se sploh §e ni pričela.
Razmejitev v Albaniji je zelo težavna, Medzavezniška razmejitvena komisija je v sektorju napram Čmigori določila Albanri oz-mlje, ki je že po londonski pogodbi 1. 1913 bilo pridelieno tedanji kraljevini Crnigorl Razmejitvena komisija je zlasti v sektorju Gusinje pomaknila rr,?jno črto predaleč v črnogorsko ozemlie. Med tamošnjim prebivalstvom je nastalo veliko razburjenje in nezadovoljstvo. Vsled te okolnost! je naša vlada opozorila zaveznike, da ne nosi nlkake odgovornosti za eventualne težke posledice. Nastal je spor in med-zavezniška komisija je začasno prekinila razme^tveno delo.
italijansko • bolgarsko
prijateljstvo.
— Rimi '6. oktobra. (Izv.) Boljarsk* sn-nanji minister Kalfo v Je bil včeraj povabljen na cbed k Mirssolinliu. Obed je bil intimno privatnega značaja. MecficiJelrti krogi nagla-3ajo, da ima obisk Kslfova ponolnoma splošen značaj, da je bila tako dana nrillka Kal-fovu podati točne Informacije Mussoliniju o položaju na Bolgarskem. Obisk Je napravil na političe kroge najbolj?! vtis. Kalfov se jo napram za?topn'kom italijanske javnosti izrazil povsem odkrito o dljlh bolgarske politike Med drugim le Iz i a vil. da Je prispel v Rim. ker vidi v Italiji državo, na katera se more Bolgarska nasloniti. Vsi cd tega škafa vodilne krojre točno informirati o cfljfli bolgarske politike. Notranja noliiika Bolgarske temclH na naielu. da se ohran'. v državi red in mir. Mobilizacija br-Igarske vrj?ke povodom zadnjih nemirov je bila izvršena Z odobrenjem zaveznikov.
Kar se tile odnotnjev napram Jugoslaviji, bo Bolgarska storila vse. kar /e v njeni moči za pošten sporazum in zbtiicmfe med obema državama. V .V.ša sklenjeni sporazum meseca marca t, l. sc Izvršuje. Potrebno Je le nekatera dc'oČ-la 'zpopolniii.
Napram Romunski so odnolajl Bolgarske Iskreni. Kalfov je dalje obžaloval politiko Stambolijskeira ki je izključevala Italijo od cotovega vpliva na Bolgarskem. Sedanja vlada je pripravljeea dati prosto pot na Bolgarsko italijanskemu kapitalu In pa industriji.
— Rim, 16. oktobra. (Irv.) »Agenzia VnJta« objavlja k posetu Kalfova to-Ie: V dipionatlčnih krosih se izvaja, da prlčenia Kalfov v Rimu svojo pot v glavna mesta antante. Jasno je, da se v razgovoru med njim in Italijanskim zunanjim ministrom razrešijo vsa vpraSanja, zadevajoča direktne stike med Italijo In Bolgarijo. Po$et ministra Kalfova odstrani težkoče. na katere so naleteli doslej italijanski industrijalci v Bolgariji. Teh tež-koč pa Je buo nebroj. Izločitev težkoč stvori sigurno podlago za vzajemnejse gospodarsko sodelovanje med obema državama.
V Nemčiji še vedno vre.
Krvavi spopadi med policijo in demonstranti. Načelstvo komunistične stranke se pripravlja za
prevrat. • — Berlin, 16. oktobra- (Wolff.) Danes dopoldne so se zbrale v zunanjih okrajih procesije brezposelnih, ki so se nppotile prot1 magistratu. Ne glede na energično posredovanje policije, ki je množice razganjala, se Je tisočem brezposelnih posrečilo prodreti v sredISče mesta. Promet po nekaterih ulicah Je bil »stavljen. Policija Je nastopila In aretirala več demonstrantov, ki so Ščuvali mno-flce, naj začno ropati.
— Berlin, 16. oktobra. (K.) »B. Z. a. M.« poroča, da Je prišlo v Rosenstrasse do res-nesra s©o*v*da med o~!ielJr> In demonstranti. Malnlteviln? noJH'skl nreanj niso mogli raz« Vronfr! množice demonstrantov in so v zadregi začeli str-!!nt! v zrak. Ko tudi to nI nomaralo. le p^PcHa seda no orr>?Jn. V ko-fnem* Je znano, so bile pri spopadu tefko ranjene tri n*»be.
— Berlin. 1«, ok*^bra. fK.> Pa pornemt •V^siHsehe 7fa.« iz MnnnhHma so včeraj, fnlf snrMf m»d hr*»rno«^InIml In policijo zahtevni dve člov-Sk; Jrtvl.
— B^rlf. 16. oktobra. (K.) l.?-ti poročalo Iz Mannovera: Konzres obratnih svetov, ki so ea hoMf komun?«ri sklicati v nedeMo ?4. . t a, ]e bil prepovedan,    Včeraj so skušali »
komunisti v Hlldcsheimu In Alfeldu sklicati protestne shode, ki pa so se izjalovili. Komaj se Je namreč zborovanje začelo, ko tt je pojavila policija, da razžene zborovalce. V Hildeshelmu je bilo aretiranih 72. v Alfeldu 30 komunistov med njimi znani voditelji iz Hildeshelma. Policija je zaplenila mnogo politične Uterature, med drugim tudi komunistični načrt za mobilizacijo delavstva
— Berlin, 16. oktobra. (K.) »D. Allg. Z.« poroča iz zanesljivih virov, da se Je vr&ta te dni v Berl.nn tajna seja rtačelstva nem' ške komunistične stranke, na kateri so bile določene smernice komunistične politike za slučaj, da prevzamejo vlado. Okrajni načelnik komunistične stranke v Breslavi Oelsner Je Izdal na vse kmete poziv, naj prostovoljno oddajo lito in druga Uvela komunistom. Ako bi ta poziv ne imet usneha. naj bi oboroženo delavstvo zaplen'lo itvlla. Celokupen nekomunističen tisk se prepove in vsi prebivalci, ki ne pripadajo komnn'stčni Hrankt, bt bili v slučaja prevrata aretirani To so glavni sklepi omenjene tajne seja
Gnsnodarstvo.
Prof dr. Fran Eller:
0 naši davčni reformi.
(Nadaljevanje.)
4. Ker bi v pokrajinah, ki 5« nlmijo dohodnine, takojšnja uvedbi tega davi« naletela na velfke ovire, se Je stav« pred-loz. naj bi si za prvi čas pomagali s srbskim »porezom na ličnost« In ga ondl pobfr-aii koi xa5a*ni namestek za dohodnino. Ideja ni slaba. Nt utegnem "pa preiskovati, alf se je, kakor g. V. meni, res »porodila« Istočasno pri nama obe.na, ali pa tamo pri njem. Saj bi se trud komaj Iz plačal. Vsakdo, k! se ie količkaj poglooll v na5e davčno sisteme In razmišljal o mili Izenačenju, mora vprav z nosom zajeti v to rešilno misel. Prepuščam toiej ta »porod« a.ige volje z. Vodoprvcu. (Savni stvar m. je. da je misel načelno pravilna lfl lahko 'rvedljfva.
O. Vodopfvec ml sponagi, da za Bosno In Hercegovino nisem povedal, kako se raj
tamkaj začasno nadomesti osebna dohodnina. Ta trditev j© pomoina. V It- 133. Izrecno pravim, naj se  oorez    na llčnOit«
primemo preosnuje ta proilrl na vsa pokrajine, koder dohodnina 5e nI uveJena, torej rudi na Bosno fn Hercegovino, ki ju vrhu vseca še posebej Imenujem. S tem sera se imolicke izjavil zoper predlog f. Vr> depivca. nal se v teh pokrajinah kot name-Siek  Obđržžta proporcionalna    davka no vrednosti    zemljišč  m    z*radb. Smatram J namreč, da je eden ko dmjr! za to nalogo ! popolnoma  neprJkladen.    Po vnanll obliki j (nominalno) sta sicer imovinska davka, de-] lansko pa dopolnilni   donosnim', ki poler ostalih tamošnjih zemljarfn ta hline najma-j rine bremenita na zemljiškem, oziroma h?Š-j nem demosu. Z njima bo torej pri IzenaCe-* nju ravnati na Isti način ko z drugimi do-\ nosnlnaml. čisto nemožno pa Je, da M na-j domeščala vseobčo torocreslvno doholnino: i sal se vendar nana^ta zgolj na dve poe-dini nrkiobrtnl grani (icmlj'sča ta hiie) to sta razen tega proporc iona Ina.
5. Moja Izvajanja o splolnl url-d ob n 1 n I reproducira g. V. tako, kakor d asem nekako omahoval, ali bi s« pTikijn-Čfl njegovemu predlogu, naj se ta prldobnl-na "preuredi v davek po čistem donosu. Potreba take preosnove ni zame bila v obče dvomna. O njej se Je razmotriva!o za v stari Avstriji. Čehoslovakl SO jo zdavna Izvedli In predlaga jo rud! nal vladni načrt Mani je ilo samo za varstva, ki se naj dobijo, ako bi se po Vodoprvčevem projektu za iPTVO Silo Izenačile zgo'J materialnoprav-ne določbe, med njfml osobito znatne razlike v davčnih stopah, počakalo pa i formalnim pravom. DoČim namreč g. V. temu pravu ne iprlpisuje važnega aH ce!o odločilnega vpltva na davčno odmero, iem Jaz nasprotnega mnenja In tudi novi argumenti VodopivČevI me nlto mogli prepričati, da se motim. Lahko jo o kaki stvari trditi, da je »postranska, da ie »a,uantlt* nćgllzeable«. Po tem receptu se kaj sladko rešujejo najtežji problemi — z Jezikom vsaj. Ne rečem ravno, da hI formalnopravne Institucije bilo prav vsaka zase odločilnega pomena; vse skupaj pa gotovo bistveno aovpllvajo na ugotovitev davčne podlage. Le ustroju cenilnlh komisij bi celo že samemu po sobi priznal dominanten vpliv. osobHo, če so upoštevajo naravnost načelno razlike v teh določbah »pri na« ta v Srbiji. Tam Izrazita večina pri voljenih zastopnikih davkoplačevalcev, pri nas paritetni sistem, tam občinske komisijo, jjrl nas obsežnejši cenltve-ni okraji. Srbski ustroj no zadoJča postulatom novodobno finančne politike, nai pa Jim zadoiča.   Vso to za materialni uspeh nikakor nI brez važnosti. Občinske komisijo so že zaradi svojega   preozkega okoliša manjvredne. Njih člani so ti najbližji to-sedje, ljudje, ki žtve v tesnih medsebojnih stikih. Zato ni čudo, da so ondl ceni vso bolj »med brati«, nego pa v  komisijah s IrrSIm področjem, kjer si člani osebno In gospodarsko niso tako blizu. To Je psihološki pojav, ki nima s davčno moralo ničesar opraviti, nego Jo s»sledica pravno In tehnično nesmotren« uredbe.
Naslednji razlog, kl ga g. V. navaja, čel, da izenačenje formalnega prava nI nujno, ker ae bodo Itak celo potem, ko s« Iz-vrll, 5e vedno dogajale neenakosti v cenitvah, pravnTku pač ne more Imiponlnrti-PravnUc bi sklepal ravno obratno: ker se nftl v rednih razmerah pri polni pravni enakosti, tal ne da doseči idealna davčna pravičnost, bal zaradi tega jo toliko skrbne-J« treba zavarovati vsaj pravne pogoje t« pravičnosti, ne n« oa a« puičajo v nemar. Čudno Je lo, d« nI g. V. pri tej !ogiW vrtal ▼ koruzo §e svoje lastno fpufke In se odrekel tudi Izenačenju materialnopravnSi določb.
Takisto ne drži, če se g. V. sklicuje na blvfo Avstrijo In njene krajevno davčne neravnomernostL To so bfl« nekaj aormal* <
nega ta ttrdl nam ne ostanpjo prihranjene, niti ko dobimo edinstveno pravo. Trenotno pa živimo v izrednem položaju, ki iair.eva osobito pažnjo. Kakor g. V. sam poudarja, se v nekaterih naSIh pokrajinah (Srbin. Vojvodina, Hrvatska) splošna prldrbnint pobira Pz neobičajno visokimi oćstMkl. Po stari «ku$njl so rak! pretirani odstotki navadno samo na (papirju In re dejansko Izravnavajo z nižjimi cenitvami davčnih podlag. Tudi v navedenih pokrajinah ne bo dosti drugače. Spominjam te, da ao že pred vojno za VVeckerlcJeve davčne reforme na Ogrskem nastalo tefkoče, ali ni: pridob-nlnsko podlage, ki so bilo notorlčno prenizke, veljajo tel qud I za novouvedeno dohodnino al! pa se naj zanjo posebei ugotavljajo resnični dohodki In tudi v Srbiji se ceni bržkone milo: kako pa bi sicer bilo mogoče, da so pred vojno Javni nameščenci od svojih službenih prejemkov plačevali več davka, nego vsa Industrija. tr?o-vina in obrt. (MHan P. Gjorgjcvič: O stanju fpoTesHh prihoda i poreske adm'nlvrra-Clje). V teh pokrajinah je tore! fe od nekdaj običajna Izvestna cer.irvena praksa, ki ublažuje visoke davčne store če sedi' gat-žamo te stopo, prakso pa pustimo, kakršna Je, no pridemo nemara do nobenega efektivnega izenačenja, nego narobe Iz dežja pod kap. Zato so po mojem mnen^ potrebna varstva, ki sem o n]\h govoril. Najbolj« bi seveda bilo. da *e hkrati z materialnem Izenači tudi vso formalno pravo, osobito eenitvenl tpredplsl. Ako p* s« reform* zi prvi čas omeji samo na materfalnoprsva« določbo, to mora najti kak ra«!!en prfno-moček. morda v obliki začasnega tartnt« gonttranja, da so zabranljo vsaj ekscesivns neravnomemost!. O. V, t!cer mtvi, da M fe mogli ttrd! potrpeti, ker hI časovni rre-sledek med prvo et*.po, v kateri Si se Ina« načJlo materialno pravo, in tretjo et:*po. ki bi (prinesla Izenačeno fermalno prsvo. zna-lal k večjemu eno ali dve leti. toda zdi so ml, da bi presledek bil večji, zlasti tko bi se po VodoplvČevem projektu v drugI etapi akulaia Izvesti enotna dohodnina. V ns-čtpj, ki sem ga sam objavil, sem "prvi etipi namenit vsekakor dsljSI obstanek in «em Jo temu primerno rudi zasnoval. Trajati bi mogla do detet let da se vse pripravi za dejansko Izvedbo dohodnine, oziroma imovinskega davka in za popolno končnova-
Ijavno kodifikacijo formalnega »prava-(Dalje prihodnjič.)
g Spominski spis Zadružne zmti v Celja. Zadružna Zveza v Celju je ob svoji 401etnici izdala Spominski spis, ki se nanaša na njeno delovanj« v letih od leta 1883 do 1923. Sris obsega 26 strani velikega formata in vsebuje te-le prispevke: Ivan L ara j n«: »Nekaj spominov«; dr. Pran jo Ju rt la: »Posojilnica v boju proti oderuSt-vu«; Miloš Stibler: »RazmiSljeva-nje ob 401etnici Zadružne Zveze v Celju«; Janko Lesni čar: »Crtice Iz zgodovine Zadružne Zveze v Celju« In končno Imena predsednikov In članov načelstva v tej dcbl. Koncem spisa je pregled bilančnega stanja Zadružne rveze In vseh njenih članov koncem leta 1922. Spominski spis stone 20 pH in se labko dobi pri Zadružni zvezi sami ali pa v knjigarnah. Kdor se zanima za zadružništvo, bo segel po tej knjižici.
—g ZagrebSka blagovna borza 18 rkt. Na produktni borzi noUrajo: plenica, so kgt 1—2%, franko Oajdobra v Bačkl, ro^ui as*. 77-78 kz, 2—3% slavonska pariteta Zacreb. roba 370, zdrava baška koruza, fian. postaja, rob« 292.50, aremska nova v storžih, frankj pottaja denar 160, slavonski oves franko postaja denar 2H.?Q, zaključek 257.50. caika
moka *0« roba 563, otrobi franko Zagreb* rob« 160.
Tendenca nelzpremenjena.
—g Novosadska blagovna borza 15 oftt Na produktni borzi notiralo: ps>n1ca bačka. 79-80 kg, 2%, 9 vag.. 350—351.25 bačka. 2% 79-80 kz. za november, duplikat Insaa, S vagonov. 360. 70-80 kg. 2*/t, I vse.. 357.50. Ječmen bački. 64-65 kg, duplikat kasa povpraševanje 3Ć0; 65-66 kg. 2 vag.. 2n5; 67-6S kg, 5 In pol vagona 270—275; ov-s bački ponudba 230; bački Subotica, duplikat kasa 3 vag., 240; koruza bačka, duplikat kasn. I vag., 352.50; suSena ponudba 250: za december-Januar 10% kasa 15 vag.. 250; za Januar* marec 100% kasa, 6 vag., 220; baza Tisa 10 vagonov. 242.50; fižol beli bački, 1 vag. 530; m: ka »0« ponudba 550; »0«s, ponudba 560; »5« 450; »6« 1 vag. 2251 otrobi v juteaih vrečah ponudba 140,
Tendenca mlačna,
—g Za 100 dinarjev ae Je 6*ne 16. oktobra oobilo 3% mlHIarda nemfkih mark. I milijon poljskih mark, 82.500 avstrijskih kron 20.800 madžarskih kron, 39 česlclh kron, 25.60 lir, 22.80 belgijskih frankov. 19.20 francoskih frankov, 6.50 švicarskih frankov. *J šilinga la 1.18 dolarjev.
I — g Zopet laž o Italllansko-Jugoslo-rensko-madžarski zbornici na Reki. Ita-H.tansk! listi so naznanili, da je izšel 2e davno napovedani list »Corriere Adria-tico«, ekonomsko - trgovski in pomorski organ udruženja trgovcev ln industrijalcev Italijansko - Jugoslavenskr>-madžarske trgovske zbornice na Reki Ta list urejuje dr. Orifflnl, eden izmed faSlstovsklh voditeljev. V resnici pa ne obstoji na Reki taka zbornica, kakor jo razglasa omenjeni list, toda vidi se. da so sedaj kar naenkrat zopet Jugoslove-nl dobri za pomoč reški trgovini. Moramo pa protestirati da se na tak način mlsHflcira Javnost kajti v tisti zbornici nI nlkakega Jugoslovena ln »Corriere Adrtatico« ne more nikdar zastopati hi-goslovensklh ln trgovskih interesov. Pa-Ilst ln naši trgovski interesi I Kako naj se to sklada?
štev. 238.
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 18. oktobra 1923.
Stran 3.
Tekoče zadeve.
Ljubljana, 16. oktobra.
Danes ob 18.30 se je nadaljevala dne" 11. tm. začeta redna seja ljubljanskega občinskega sveta pod predsedstvom župana dr. Ljudevita Perica. Klerikalci so se bali novih viharjev in so zato mobilizirali svoje zveste pomagače na gajerijo, kjer je bilo v resnici opažati povsem nove fizijognonrijet ki se doslej še nikdar niso zanimale za občinske seje. Klerikalci so razdelili vse vstopnice, klubom opozicije jih niso dali na razpolago. Današnja seja je potekla popolnoma mirno, zanimive so bile le konstatacije odnosno vprašanja za pojasnila obe. sve«, dr. Vlad. RavnJharia od. obč. svet. Ivana Tavčarja glede stanja dolgov mestne občine.
Zupan je otvorH ob 18.30 nadaljevanje
seje.
Obč. svet. dr. Vlad. Ravnlhar (napred.) je zahteval pred prehodom na dnevni red od žopana pojasnila glede vstopnic, ki so bile od načelstva večine razdeljene, ne da bi se bile dale na razpolago tudi opozicijo-•jamhn klubom, kar je povsod parlamentarni običaj.
Zupan je omenil, da je razdelil 70 vstopnic, 30 pa jih je imel do 17.45 rta razpolago.
Hiše Pokojninskega zavoda.
Obč. svet. Fran Rupnik (nar. socj je stavil nujen predlog glede 5 hiš Pokojninskega zavoda za nameščence, dograjenih na ljubljanskem polju v okolišu požarnega rajona vojaških smodišnic (lOOOm). Za te hiše se ne dovoli vporabno dovoljenje od strani gradbene direkcije. Vršile so se doslej brezuspešne intervencije na merodaj-nih mestih. Zanimivo je, da se nahajajo mnoge stare stavbe na Jezici (Ruski car) v požarnem rajonu. Predlagatelj ie pozval občinski svet na intervencijo pri oblasrrh za vporabno dovoljenje ter hkrarn predlagal, da občina pospeši akcijo za odpravo smo-dnlšnlc na IfobUanskem polja, ki pole«? ogro-ženja življenja znatno omejujejo razširjenje mesta v tej smeri.
Občinski svet je soglasno sprejel nujnost predloga.
Dolgovi mestne občine.
ObČ. svet. dr. Vlad.Ravnlhar (napred.) je kratko omenjal stvarne pripombe k zadnjemu uradnemu poročilu županovemu o stanju dolgov ljubljanske občine. Po tem poročilu so znašali dolgovi do Teta 1921 10,112.886 Dfn 13 p m so na novo za časa županovega poslovanja narasli za 12.540.000 Din, tako da celokupno znašajo 22,632.886 Din In 13 par, dalje se navaja neizčrpan, dovoljen? kredit 20,800.000 Din. — Glasom proračuna, ki Je bH sprejet meseca avgusta, pa znaši stanje dolgov dne 1. Julija 1923 — 28,739.915 Din. in 500.000 Din pri TTiporekami banki, torej obstoja razlika za okoli 6,587.029 Din.
Ker ni mogoče misliti, da bi se bilo med tem časom kij vrnilo, prosim župana za potrebna pojasnila.
Obč. svet- dr. VI. Ravniuar je dalje frf-terpeliral župana; glede razpisa dveh mest učiteljic na Ucejski gospodinjski šoli. Razpis ^e je tzvršfl brez vednosti in sklepa občinskega sveta in tudi ni v proračunu za le-Aos stavljena nobena postavka. Vse kaže na to, da je vmes »akcijski odbor«.
Župan je prvo vprašanje skušal pojasniti tako, da ie njegovo poročilo temeljito na poročilm mestnega knjigovodstva in Mestne hrEirilntee ljubljanske. Obljubil je fočuerge pojasnilo na prihodnji seji.
Glede gospodinjske- šole na liceju je župan pripomni, da se tvanerava nastaviti 2 od države plačani učitelji, ev, dobite celoletni dopust, tako da mestna občma ni obremenjena.
Denarne manipulacije večine.
Obč. svet. Ivan Tavčar (nar. soc) je stavil tri Interpelacije glede denarnih manipulacij z dovoljenimi krediti.
L Dne 31. Junija 1923 je občma dvignila v Mestni hranilnici ljubljanski znesek 600 tisoč Din brez odobreni?, hranilnlčnega sosveta in brez sklepa občinskega sveta. In-terpelant je vprašaj župana:
1. ) Kako je mogoče, da mestna občina dviga na tekoči >račun. posoi&a, za -katera m krftja;
2. ) Kako je -mogoče, da se obremenjuje mestno občino s tako velikimi znesfd, iot je 600.000 Din, katerih nI nikdar odobril občinski svet.
H Glede prekoračenja od občinskega sveta dovoljenih posolrl pri Mestni hranilnici v znesku 158.532 Din.
HI. dede točnega plačila anuitet In obresti pri Mestni hranilnici IjabljanskL Mestna občina namreč dolguje omenjeni itrarrilnici na zapadlih anuitetah plačilo od |L julija 1923 dalje in na obrestnem povišku cd 1. julija 1922 in 1. januarja 1923. dalje. Interpelant je vprašal župana:
1. ) zakaj mestna občina točno ne fepol-mrje obveznosti, ki jih je prevzela z najetjem posojil pri mestni hranilnici ljubljanski;
2. ) ali so še kakšni drugi denarni zavodi, kjer je mestna občma na zaostanku plačevanja anuitet.
ZUPANOV ODGOVOR.
2upan je odgovra, da poda poiasnflo koncem seje ter je opozoril na občinski red, na se hnajo interpelacije staviti koncem seje. (Klic desnice: »Na zadnji seji ste zaceli tako prakticirati U)
Obč. svet. Josip Tark (dem.) je naznanil, da se je dosegla med njim in županom Poravnava radi zadnjega incidenta. (Klic: Kakšna je ta poravnava.« Župan; To je najina stvari*)
Zupan je dalje na'znanfl, da so pozvani mesto odstopivs*h občinskih svetovalcev v občfnski svet: Alojz Vallant (kom.), Alojzij Blatnik (kler), Matija Golob (kler.) ta Martin Bar (kler.)
Revni otroci. Občinski svet je sklenil, da se podaljša podpora ubožnim otrokom za čas. ko končajo vajeniško ali učno dobo, če gredo v uk ali šolo.
Južna železnica. Sprejet ie predlog, da župan intervenira pri državni upravi, da še nadalje ostane vodstvo Južne železnica v LJubljani, kakor tudi resolucija glede dosedanjih  pravic  uslužbencev te železnice.
Pravilnik soc pol. oprave. En bloe Je bil dalje sprejet pravilnik soc pol uprave mestne občine.
Obrtnonadallcralna šote. Sprejet Je bfl predlog finančnega odseka, da župan intervenira v Beogradu v narodni sknrpščml ta Pri merodajnih ministrstvih, da se že vstavi v letošnji proračun 1923/24 primeren znesek za obrtnonadaljevalne šole. Poročevalec je čital zelo obširen referat o stanju obrtne/nadaljevalnih šol.
Občina knpujc senožetL Sprejet Je bfl predlog fin. odsoka, da se nakupi senožet Andreja Marčana ob Cesti dveh Cesarjev v izmeri 40.423 m2 (ponudba po 25 D) ln da se odproda primeren del velike gmajne »Jezuitarice« v Pod^eči v svrho kritja kupnine. Obč. svet. Josip Turk Je bil proti nakupu Iz praktično poljedelskih razlogov.
Ubožn! zaklad. Realizira se vložita knjižnica Mestne hranilnice Ljubljanske v znesku 297.201.20 Dfn na račun nbožnega zaklada.
Bolniški blagajni mestnih uslužbencev
se je dovolilo povišanje prispevkov.
Stavbene zadeve. Izvršiti ox. poglobiti ali dopolniti se ima kanalizacija Marmon-tove ulice, na Lepem potu, Kopališke m Ze-Ijarske ulice ter poglobiti kanal v KoHzej-ski ulici, in se najamejo za to potrebni krediti. Sklene se ureditev Martinove ln Savske ceste do pokopališča pri sv. Križu ter tlakovanje podvoza na Martinovi cesti. Stroški bodo znašali 1,200.000 Din. Napeljava električne cestne železnice, ki bi znašala prib^žno 26 milijonov kron, se zaenkrat odloži. Poprava hodnJka ob učiteljfšču na Resljevi cesti radi ogromnm stroškov se zaenkrat odloži. Priziv gradbenega podjetja ing. Dukiča proti odloku mestnega magistrata glede števila stanovanj v novi hfši v Bobcrčfčevi ulici in glede ograje se zavrne.
Poročevalec stavbnega odseka Fr. Zaje (kler.) je predlagal, da se stavi 17. točka dnevnega reda: Gradbeno dovoljenje Sokola I> z dnevnega reda. (Obč. svet. Ivan Tavčar: »Zakaj ste jo pa dali na dnevni red?U)
Upravni odbor elektrarne, vodovoda hi plinarne je predlagal in bflo sprejeto: Prošnja družbe »Elektra« se odstavi z dnevnega reda. Prošnji Jožefa Ložarja in Franca Cerkvenfka za napeljavo vode se ugodi, ako na lastne stroške fzkopljeta fn za sujeta jarek, v katerega se bodo cevi položile. Pod istimi pogoji se ugodi tudi prošnjam 1. Sturm, L Novak in Zalokar. — Prošnja občine Moste za opustitev navrtalnih taks se odkloni. — Cena plina za pogon plinskih motorjev se zniža na 2 Dm za kubični meter. — Mestna občina prevzame obvezo za vsa v investicijske namene najeta posojila, ki jih potrebuje mestna plinarna v svrho moderniziranja plinarne in naprave dvo-pihtskega sistema.
Mestna aprovlzacfja. Občfnski svet je dalje sprejel na znanje poročilo aprovlzač-nega odbora o obračunu mestne aprovizaci-ie za čas od 1. avgusta 1914 do 31. marca 1921. Za celo poslovno dobo izkazuje račun izgube hi dobička skupnega dobička 1,255.602 dinarja in izgube 420.629 dinarjev, torej prebfrka 834.973 Din.
Dohodarstrene zadeve Zbornica je vzela na znanje obračun mestnega doho-darstvenega urada za leto 1922/23. čisti dohodek je bfl oddan mestni blagajni v znesku 6,054.859.94 Din.
Povišanje tehtartae. Občinski svet Je sprejel predlog za povišanje tehtarine na mestnih javnih tehtnicah. Pristojbine znašajo od 1. novembra 1923 naprej: drobnica, t. j. prašiči, teleta, ovce, jagnjeta Itd. od glave Din 3, konji m goveda od glave Din 5, blago do 500 kg bratto teže Din 3, do 1000 kg bru tto teže Din 5, nad 1000 kg bratto teže Din 8. za vsak prazen voz Din 3, za vsak naložen avtomobil Din 15, za vsak prazen avtomobil Din 5. Tehtanje praznega voza ali avtomobila, ki se je tehtal v naloženem stanju« da se d ožene *»*a_nitfoy^ ga* blaga, je pristojbine prosto.       - c
davki NA HOTELSKA OKNA.
Občinski svet Ivan Tokan (socJ je predložil predlog za olajšavo stanovanjske bede in pospešitev gradbene akcije. Ustanovni se kna »poseben fond« in v ta fond naj bi se stekali novi dohodki v obliki občinske davščine na hotelska okna. Ta davščina bi znašala letno od 150 do 200 dinar-cev, in to po legi dotičnih oken. Uvesti se imajo tudi občinski koleki na razne trgovske reklame. Predlog jebflodkazan kompeten rn emu odseku. S tem je bfl dnevni red izčrpan.
Zupanov odgovor o denarnih manipulacijah.
Zupan dr. Peric je po končani seji kratko pripomnil na uvodoma navedene interpelacije obč. svet. Ivana Tavčarja o denarnih manipulacijah občinske večine. Vse zadevne manipulacije so se izvršile v sporazunra z upravo Mestne hranilnice in z odobrtrvf-jo komisarja. Sporazumno z vlado je mestni občini dovoljeno po svoji volji razpolaga« z denarjem v okvirju dodeljenih kreditov. Obč. svet Ivan Tavčar: »Kaj pa anuitete?« Župan: »So plačane«.
Obč. svet. Ivan Tavčar fe rzjavfl. da s tem odgovorom absolutno m zadovoljen, ker kredit dovoljen za kako stvar, aa ae sme porabiti za drugo, najmanj v* *■ če uslužbencem. Vsi sklepf oW3c*kee* sineta bi bili popolnoma llimocnl, če aa fco tako dalje postopalo.
Razvila se je kratka debata, v katero
novnfk, ki je razvijal posebno teorijo o denarnem poslovanju mestne občine, RAZNE INTERPELACIJE.
PO končani seji so bile stavljene na župana razne Interpelacije. Med drugimi omenjamo najzanimivejšo — ono obč. svet Frana Rirpnika (nar. soc) o oddaji stanovanj v novo dograjenih mestnih hišah. Stvarno ta popolnoma utemeljeno Je kritiziral postopanje sedanje mestne večine pri oddaji stanovanj. Ne vc kdo je kompeten-ten za oddajo ta zahteva ▼ tem oziru točnega pojasnila. Je mnenja, da oddaja stanovanja takozvani »akcijski odbor«. Navaja horenden slučaj, da se je moral magistrat-ni uradnik vseliti v mestno lečo, ker ni dobil stanovanja.
Zupan dr. Peric je pripomnil, da trna pravico oddajati stanovanja župan sam, a da sJ je to delo olajšal na ta način, da je poklical k sodelovanju akcijski odbor.
Obč. svet Turk je stavil interpelacijo glede uporabe poklicnih gasilcev profesijo-irJstov pri raznih popravah, ki bi jih imeli izvršiti obrtniki, ki hnajo za to obrtno dovoljenje Dalje je zahteval pojasnilo zakaj mestna elektrarna stavi pri mesečnih računih v račun odpravnino oz. dostavnmov znesku 1 dinarja.
SLEDILA JE TAJNA SEJA.
Sprejet je bfl predioa glede offcfjan-tov. Oflcljantl se razdele v 3 kategorije ta sicer: 1. Ofrcijanti ta oftcljantinje s srednješolsko izobrazbo, vpoštevšl licejsko ter učiteljišče, z maturo se uvrste v stalež rrra-gistratnega uradnrštva kategorije B vštcvšl celo dosedanjo službeno dobo. 2. Oficijantl in oflcljantinje z dovršeno nfž. gim.. niž. licejom, državno dvorazredno trgovsko šolo se uvrste v stalež maglstratnega uradnrštva krtegorlje C, vštevši dosedanjo slufbeno dobo. Uvrstitev se izvrši s 1. novembrom 1923. 3. Oficijantl fn oficijantinie z drugo Ijudskošolsko presegajočo Izobrazbo (ki imajo najmani 12, oziroma z izpitom najmanj 10 za odmero prejemkov vračunljivih let), se uvrste v posebni stalež, za katerega so določajo sledeči napredovalni rokt v XI., X. hl IX. po 6 letfh. Na ta načhi imenovani se pomaknejo v prejemke one plačilne stopnje XI. Čfnovnega, oziroma vlšjejra či-novnega razreda, ki odgovarja vpošteva-joč gori navedene napredovalne roke niTfi 12, oziroma 10 let presegajoči vračnnljrvi službeni dobi. Kot mestni uradnik s prejemki X. čin ovne ga razreda mestnih uradnikov kategorije A se s 1. novembrom 1923 namesti Inž. Ciril Jeglič z vštetem službene d^be od 1. novmbra 1922. — Anton Zupančič, Inkasant mestne elektrarne, se imenuje ob priliki 25 letnega zvestega službovanja nragfstrarnrm oficijantom.
Lfc. suplentn Cebokuln se podaljša bolniški dopust za pol leta, Ravnotako su-plentinjl Milici nešTčevi. Lic. prof. dr. Škr-Jjn se podallša študijski dopust za pol leta.
Vpokojitev. Ravnatelj mestne klavnice Pavel Skale se vpokoji m se mu izreče zahvala za vestno poslovanje. Vpokojita se dalje profesorica' Mart j a VVesmerJeva ta prof. SIS. Za stavbenega nadoficfjala v VTTT. čin. raz. se rraennje s L novembrom Ferdinand Accetto, Marija Dobovišek se imenuje za oficijantmjo, kot uradnik X. čl-novnega ra-zreda pa se namesti inž. Ciril JezVč m deden* gospodarskem« urada.
BABRT PIS& I   E ASn PIKLI
mno Tivoiii
jezdec brez glase
IV. dal a« IS.—17. okt.
Politične vesti.
= NaČelstvo narodno - napredne stranke Ima danes v sredo ob 20. sejo v uredništvu »Slov. Naroda«. (Sani načelstva so vabljeni* da se saje zanesljivo udeleže.
39 RekonstnjJtcOa vlade. Kakor iz Beograda poročajo, se izvrSi meseca novembra rekonstrukcija vlade. Ako se ugodi želji Ljube Jovanovlča, da bi radikalna stranka ne postavila njegove kandidature za mesto predsednika narodne skupščine, vstopi Ljuba Jovanović vsekakor v kabinet V političnih krogih govore, da v tem slučaju odstopi minister notranjih del VuJičBč in da prevzame njegov portfelj Lhiba Jovanović.
s== Opozicljonalni načrti »Hrvat« priobčuje dopis iz Beograda pod naslovom »Prva faza za rešitev hrvatskega vprašanja«. V tem dopisu čitamo med drugim: »Padec Pašičevega kabineta ni izključen, ako demokrati odkrito pristopijo k avtonomistorn in sklenefo pakt z dr. Korošcem in dr. Španom. Čim bi došlo do takega sporazuma, bi sedanji podporniki radikalov (Turki iz Makedonije in Nemci) brez rezerve stopili v novi blok, ker jim je ta program bližji in prikladnejši. V slučaju defvnitivnega sporazuma med Korošcem. Spaho in Davi-dovićem bi bil blok s Tnrk! fn Neme! nasproti radikalom v večini ter bi imel okrog 130 poslancev, torej za 25 več kakor je potrebno za kvorum, in to brez Hrvatov. Med drugim bi bfl cilj tega bloka, da se reši hrvatsko vprašanje» ki je došlo v fazo, da se mora rešit! #. .a Ta izvajanja potrjujejo naše Informacije, da se del demokratskih poslancev že močno nagiba k avtonomlstičnemn nazi-ranju fn da je navdušen za opo^cijonalni blok« ki bi imel avtooombOČea program. Ni brez interesa tuđi trx da računajo opoaicfjcaialrl. med lami torej tudi de-motati • Taairf to ffemci. katera M prav nrd! surtfrfl ▼ stojo družbo, dasi sedaj boi radtote zategadelj najbolj na-padajo* kar J0i podpirajo Nemci in dže-«§at<
= Opozicionalni kandidati za pred-sednlštvo narodne skupščine. Opozlcijonalne stranke so se sporazumele, da bodo pri volitvah novega predsednika narodne skupščine kandidirale za predsednika demokrata Dragutina Pečica, za L podpredsednika klerikalca dr. H o h n j e c a, za II. podpredsednika pa muslimana dr. H r a s n i c o. V slučaju, da bi se opozicijonalnemu bloku pridružili tudi zemljoradniku bi opozicija kandidirala za II. podpredsednika zemljoradnika L a z i ć a.
= K volitvam v Avstriji. V slovenskem dnevniku čitamo danes, da je nosilec liste gradiščanskih Hrvatov za Narodni svet neki šalski nadzornik Tomšič. Ta vest je bila posneta po zmedenem poročilu »Neue Freie Presse«, ki se zelo boji hrvatskega pokreta. Pravi* da razpolagajo Hrvatje z 20.000 glasovi, za katere se tepejo razne stranke, a vsled samostojnega nastopa Hrvatske stranke je zavladala v vseh nem. strankah popolna negotovost. Dunaiski Ust Šc dostavlja, da segajo korenine hrvatskega gibanja izven drŽave, čemur treba posvetiti več pozornosti, da se izognejo morebitnim presenečenjem. Ne bomo se pričkaH z dunajskim listom zaradi podtikanj, ki so za Burgenland nesmiselna, rečemo lo tolikD: Nemci v Jugoslaviji imajo resnične in ozke zveze preko meje. Naj »Neue Fr. Presse« ne tira svoje gonje proti Slovencem in H-vatom v Avstriji tako daleč, da ji začnemo mi vračati Šilo za ognjilo. Kar se pa Tomšiča tiče. je dunajski list v zmoti. Nosilec hrvatske liste je dr. Lovro Karali, izdajatelj »Hrvatskih Novin« na Dunaju. Gosp. Tomšič je bil nekaj časa eden najboljših sotrudnlkov tega lista, dokler ga niso kupili socijalni demokratje na Dunaju, da jim izdaja hrvatski list »Naš Glas«. Kako je prišel dunajski list do njegove kondtdature, nam je neumljivo, še manj pa, da more slovenski dnevnik iz nemškega lista sprejemati svoje informacije, ki bi mu morale biti pri roki iz prvega vira- Dočim volijo na Koroškem tudi deželne poslance v enem samem volilnem okrožju, je Gradišče razdeljeno na 4 okrožja, kar tamkaj uspeh silno otežkoča. ker Hrvatje stanujejo v 72 oazah v celi deželi, od Donave do Drave.
= Zborovanje Hrvatske zajednice, V nedeljo dopoldne je imel glavni odbor Hrvatske zajednice v Zagrebu sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju in o stališču Hrvatske zajednice napram Beogradu. Glavni odbor je ugotovil, da je beogradska vlada direktno in po svojih eksponentih v Zagrebu še poslabšala razmerje s Hrvar ti zlasti, ker nadaljuje s pripravami za parcelacijo hrvatskih zemelj in izvaja brezobzirno finančno izkoriščanje širokih ljudskih mas. Sovražni hegemoni-stični   duh   beogradskih ttiogočnikov proti Hrvatom in Slovencem in deloma celo proti Srbom izven Srbije, je mahoma uničil na stotine eksistenc in obstoja nevarnost da bo to svojo politiko nadaljeval. Isti duh navdaja tudi be- j gradsko zunanjo politiko, ki popolnoma zanemarja interese celokupne hrvatske obali in se ne ozira na gospodarske in narodne interese Hrvatske v praša-nju Reke, Baroša in Delte, dočim si je zagotovila »srbsko cono« v solunskem pristanišču. A ne samo na ta način izrabljajo   beogradski vlastodržci svojo moč profi hrvatskim narodnim interesom, marveč skušajo tudi oslabiti z na-silstvi in zasledovanjem upravičeni zakoniti odpor Hrvatov,  ali pa skušajo z raznimi m ah in ac i jami povzročiti zmedo v enotni fronti hrvatskega narodnega odpora S tem, da delujejo na ustanovitev stranke »srednje linije« Hrvatsko meščanstvo   in   hrvatska fnteligenca vstrajata na programu Hrvatske zajednice z dne 29. junija t L in ostaneta složni v borbi hrvatskega naroda, kt ga zastopajo poslanci hrvatske republikanske seljačke stranke. Odklanjamo z vso | odločnostjo vsak poskus razbiti to fronto in naj se to zgodi v obTiki nove ali stare stranke.    Glavni odbor je sklenil izvesti takojšnjo reorganizacijo Hrvatske zajednice. Ker je iz glavnega odbora izstopil prof. dr. Gjuro Šurmin, je bil na njegovo mesto izvoljen v odbor dr. Krajač. Predsedoval ie dr- Ivan Lackov i ć.
=r Veljavnost slovenske kandidatno Hste na Koroškem. Z Dunaja nam poročajo: Zaradi zavrnitve slovenske kandidatske liste na Koroškem s strani volilne komisije je interveniral pri centralni vladi na Dunaju voditelj koroških Slovencev dr. Petek. Intervencija je Imela uspeh. Avstrijska vlada je, upoštevajoč dalekosežne posledice, ki bi jih povzročila definitivna zavrnitev slovep-skega volilnega predloga, ukazala koroški deželni vladi, naj poskrbi za to, da volilna komisija prekliče svoj prvotni sklep. To se je tudi zgodilo. Deželna volilna komisija v Celovca je v svoji zadnji seji reasumiraJa stoj prvotni sklep In odobrila »terensko kandidatno listo. S tem Je afera rešena v korist Slovencem, Treba ie sedaj, da gredo slovenski volile! dne 21. kot en mož na volišče ter pokažejo pred vsem svetom, da tvoje-časni plebiscit ni bil pravi izraz yolje jfovefisKftg* koroškega ljudstva, . *****
Mura.
RepčTtoir Narodnega gledališča v Ljubljani,
DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer.
Sr%da 17. okt.: Kar hočete. Red ^3 Četrtek 18. okt.: Azazel Red B. Petek 19. okt.: Judlt   Reti DC^|pt". Sobota 20. okt.: Smrt Majke Juscovlčev. E Nedelja 21. okt.: Ugrabljene Sabiake (Striže PutjataJ Izven.
OPERA,
\  Začetek ob pol 8, ari rvečer
Sreda 17. okt-: AkJa.   Red D.
Četrtek 18. okt: Nikola Sobic ZrtajskL +fL
Petek 19. okt: Novela od Stanca A.
Zapečatene! A. Sobota 20. okt: EvgenH OnjegTn C Nedelja 21. okt,: Prodana nevesta. Ljudska
predstava,
— StWetnlca varaždlns&eza gledališča.
Danes slavi mestno gledališče v Varaždinu svojo 50!etnica Gledališče ie bilo otvorjeno 25. septembra 1873. leta. Gledališče je zgradila mestna občina, ki je potrošila zanj 70 tisoč goldinarjev. Kot prva igra se je igrala v gledališču Kukuljevičeva drama »Potu-ricac .Stalno se je v gledališču igralo od leta 1915. Petdesetletnico bodo praznovali s sodelovanjem hrvatskega narodnega gledališča v Zasrrcbu.
— Predavanje proL Manmanta t Zagreba. V dvorani ljudskega vseučilišča v Zagrebu je v ponedeljek predaval profesor pariškega vseučilišča in znani prijatelj našega naroda Errril H a ti m a n t o francoski pisateljici in slavofilki Juiletti Adam. Predavanje je vzbudilo v ZagTebu splošno zanK nimanje.
— Predprodaja vstopnic za »Povodnega moža«, ki ga uprizori osnovna šola »Mladika« v ponedeljek 22. tm. ob 15. *| dramskem gledališču, se vrši od petka naprej pri dnevni blagajni v opernem sledi* šcu.
— Umetnostna razstava slovenskih In hrvaških mlajših umetnikov v Jakopičevem ra-vijilonu je odprta še do nedelje 21. oktobra. Mnogovrstne struje evropske upodabljajoče umetnosti zadnjih let ljubljanskega občinstva niso vznemirjale, ker sta vojna in povojni čas preprečila mednarodne umetnostne razstave. Pričujoča razstava je prvo, čeprav malo zrcalo modernih umetnostnih struj, instruktivna ln mnogovrstna. Kljub temu je v 30 dneh posetiJ razstavo komaj en odstotek ljubljanskega prebivalstva! To (ki* stvo le pač nekulturen pojav, ko dnevno n, pr. prestopi prag vsakega kina v Ljubljani večje število. — Vodstva v teh zadnjih dneh so v Četrtek in petek ob 4. in zadnje v nedeljo ob 11. Upamo, da vsi, ki so doz da] brex vzroka odlašali obisk — izostanek djaštva le' pri tem najžalostnejši pojav — v zadnlih par, dnevih popravijo neurijazno statistično kon< statacija
• ----
Prestolonaslednik in Jadranska Straža".
Uvažuloč idealno stremljenje in »Jadranske Straže« kot edine močne* postojanke ob Jadranu, ob morju. Id Je od vekov naše in po katerem sega grabežljiva roka nenasitnega soseda, dovolilo Je Nj. VtL nal. kralj, d>a postane naš mali prestolonaslednik: njen pokrovltell. Od istega dne, ko se Je raznesla ta vesela vest sirom naše domovi^ ne, začelo se Je sptosno zanimanje za »Jadransko Stražo* in naenkrat Jo oživela radi Srbija, kjer se dan na dan ustanavljajo po* družnice la pristopajo k nji vsi, od naj odličnejšega državnika do najnižjega delavca. Vsi, vsi so spoznali potrebo, važnost in veliko korist morja, a našega morja Se posebe ter hočejo, da postanejo branitelji te veliko svetinje, za katero raarslddo izmed njih <Jo danes še ni vedel.
Svetovna zgodovina fe nepobitno 3oka* zala, da nI. odkar svet stoji, niti eden narod postal trajno velik brez morja in pomor* stva, a da so tudi male države, ki so imcld razvito ln cvetoče pomorstvo, bile ugledna* močne ln silno bogate.
Stari Egipt Je, ker ni mogelvsled svojih Čudnih verskih predsodkov razviti pomorstva,  kljub svoji veliki   ktrlturi o«tal vedno le zemlja, murni!. Male Atene pa so se s svojo močno trgovsko ln vojno mornarico pospele v kratkem času do silne veličine, do slave in moči. Naš slavni mali Du-. brovnik bil je vedno ognjišče   svobode ln' prosvete ter je imel svojo močno trgovsko mornarico. Stari maloštevilni Benečani so v svojih malih vodah rx)vzdigniK svojo divno Venezio samo s svojim močno razvitim pomorstvom. Kaj pa Belgija, HoJandska. Skandinavske države? Niso h* to države, ki bujno cveto, odkar so podigle močno pomorstvo?
Nasprotno nam pa zgodovina dokazuje* 8a so največje države doživele črne dneve, kadar jim Je začelo propadati pomorstva Tako se je zgodilo s Špansko, medtem ko Je Angleška s svojim kolosalnim trgovskim in vojnim b rodovi em zagospodarila vsem morjem.
Kako Ie pa Pri nas "danes? Neizmerno žrtve, katere nam je naprtila zunanja politika, hude krivice, vsakoršnje skušnje to ponižanja, ki smo jih pretrpeli, pretrpeli smo edino le za to, ker nismo imeli moril* ne brodovja. Da nam le bila sreča mila. da smo na morju tako močni kot na kopnem, bilo bi že danes pri nas drugače. Zato moramo gledati, da bo naša mlada »Jadranska Straža« vedno budna in da bo njen glas, kadar bo klicala na pomoč, našel odmev v ▼sfh srcih Širom naše domovine pr«ko njenih mej 5 fn da bo naša tr oho J niča, kakor v Jadranu, tako po vseh morjih sveta pozna-« na ln spoštovana. Ce hočemo to doseči, nef dajmo, da tujec gTabi ln razslpljo na5 mor^ skl biser. No dovolimo tega nikoli ln »t nos beno ceno! Jadransko morje ie bilo. Je ln bc* naše, ker čuvala ga bo »Jadranska Straža«* ki bo rastla ln se Jačila. kot bo rasjei in sa iM&i nlen fflajl P^rqy^el^ -
*tran. 4,
»STOVEKSR?  KTAirOD«   dne TS oić'ODra T923]
Dnevne vesti.
F Ljubljani dne 17. oJfeiVtfru /»3.
Razdelitev Slovenije na oblasti
— odložena!
O nobenem vprašanju se rri pri nas toliko razpravljalo, kakor o problemu razdelitve Slovenije v dve oblasti- Enkrat se je trdilo, da se ima ta razdelitev nemudoma izvesti, drugič so listi poročali, da je vlada uvidela, da bi imela izvedba zakona o razdelitvi države na oblasti v Sloveniji in Hrvatski slabe politično posledice, ter je zato sistirala uveljavljenje tega zakona glede Slovenije in Hrvatske, takoj nato pa je zopet prišla vest, da je izvedba dotičnega zakona samo odložena za nekaj mesecev, skratka, vsaki vesti je takoj sledil demanti in narobe. Zato je ta problem še danes prav taka nejasen kakor je bil včeraj in pred meseci, in še danes nimamo prav nobenih pozitivnih podatkov o dejanskem stališču vlade v tem vprašanju. Vlada očivldno koleba sem in tja in se ne more odloČiti niti za striktno izvedbo zakona, še manj pa za njega definitivno sistiranje.
Sele v zadnjih dneh fe prišla vlada, kakor se zdi, do zaključka, da je najbolje, ako se razdelitev države na oblasti glede Slovenije in Hrvatske ne forsira in se prepusti času, da opravi svoj posel in reŠ to kočljivo vprašanje.
Po zanesljivih poročilih iz Beograda je vlada v prisotnosti pokrajinskega namestnika dr. Cimiča ponovno razmo-trivala ta problem ter končno sklenila, da se naj za enkrat ne izvede parcelacija niti Hrvatske, niti Slovenije, marveč se naj počaka s to operacijo še pet do Šest let ko razmere v to dozore* in ko bodo za izvedbo tega načrta podani ne samo vsi politični, marveč pred vsem tudi vsi finančni predpogoji.
Kakor torej stvari sedaj stoje, se je vlada postavila na stališče, da je najbolje, ako se i v Sloveniji drži načela »quiela non movere«.
Zato ostane Slovenija vsaj še za đogleden čas enotna in nerazdeljiva, kar je za enkrat v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru še najpametneje.
Ako pa se kasneje, ko se na znotraj konsolidiramo in tudi finančno okrepimo, pokaže potreba administrativne razdelitve, ne bo nikogar, ki bi bil tako nespameten, da bi sc temu upiral, ako se izkaze, da bi bHa ta razdelitev v narod- i nem ln državnem interesni
•   • *
— Teološka fakulteta. Radi inci* denta, ki je nastal v soboto na ljub* Ijanski univerzi, ko so napredni akade* miki izjavili svoje principijelno stališče glede teološke fakultete, je napisal v današnjem »Slovencu« g. dr. I. Glonar članek, katerega tendenca je popolno* zna zgrešena. Dr. Glonar je Članek v ostalem napisal v veliki naglici in ne* promišljenosti, sicer se mu ne bi pri* godilo, da v enem in istem odstavku napredno motivacijo imenuje »žalosten ostanek« primitivnega kulturnega boja in pa »korekno, mirno obliko teze o nasprotju med dogmatično teologijo in solidno znanostjo«. Z vso odločnostjo pa moramo zavračati očitek, ki ga meče naprednemu slovenstvu glede predvoj* nega kulturnega boja. G. dr. Glonar bi lahko vedel, da je predvojni kulturni boj bil nujna posledica tedanje kleri? kalne strahovlade nad kulturnim živ* ljenjem Slovencev, in da je z napredne atrani šlo za to, da se klerikalno nasilje nad svobodno duševnostjo premaga. Zelo deplacirano je dalje, da očita go* spod doktor (iz nevednosti ali zlobno* sti?) da so napredni Slovenci hoteli uni* verzo v Trst in ne v Ljubljano iz bo jaz* ni pred klerikalizmom. To ni resnica, ker so to zahtevali nekateri politiki iz Primorja iz vse večjih in važnejših razlogov: v Trstu so zagledali bodoči emporij in središče slovenskega naro* da. Tudi nadaljna dr. Glonar jeva trdi* tfev o teološki kontroli nad svetno zna* nostjo je kaj nepremišljena, Naši aka* demiki so imeli popolnoma prav, ko so podčrtali razliko med dogmatično smerjo teoloških fakultet in svobodno znanostjo. Saj niso pri tem prvi v so* dobnem znanstvenem svetu, ki so opo* fZorili na to nasprotje. Nismo proti teološki fakultetu Pozdravljamo znan* etvena raziskovanja tako mogočnega činitelja človeškega življenja, kakor je njega verska stran. Toda zamislimo si, kak hrtrp bi dvignili naši kTeriV«*->i krogi, ako bi se državna uprava in naša tmiverza postavila na stališče popoi* noma svobodne teološke fakultete in dovolila, da na isti razkladajo svoje nauke m dogmatizme ne samo znan* stveniki katoliške smeri, marveč uče* njaki katerekoli cerkvene šole, recimo protestantski ali pravoslavni teologi. Edino taka teološka fakulteta bi pa bila združljiva z načelom svebodnega znan* stvenega raziskovanja in učenja* torej z idejo moderne univerze. In ker se taki ideji protivi organizacija SLS ln njena družba, zato menimo, da je bil načelen protest naprednfh akademikov popol* noma na mestu, dr. Glonarjev članek pa stranpotica osebne kaprice brez mi* selne utemeljitve« &
— Krstne svečanosti v Beograda.
Po poročilu iz Beograda dospe na dan krstnih svečanosti in k svečanostim poroke princa Pavla tudi del francoske crnomorske eskadre, obstoječe iz treh velikih monitorjev. Ta eskadra dospe v Beograd 19. t. m. Istega dne prispe Iz Pariza tudi posebna delegacija francoske vlade, da prisostvuje dne 21. t m. svečanemu krstu prestolonaslednika te prihodnji dan svečani svatbi princa Pavla. Naš monitor »Vardar« je odplul iz Beograda francoskim monitorjem nasproti.
— Voda Iz Jordana za krst prestolonaslednika. Arhimandrid Dedov je prinesel v Beograd za IV. armijsko oblast steklenico vode Iz reke Jordana. Arhimandrid Bedo v je 1. 1911. potoval po Palestini ter pri tej priliki zajel vodo Iz Jordana. V Palestini so nazivali Bodova hadži Joahrrn.
— železniška konferenca. Danes, 17. tm. se vrši kratka konferenca zastopnikov naših, madžarskih, češkoslovaških in avstrijskih železnic v svrho uvedbe direktnih tovornih vagonov Iz vzhodnih krajev naše države preko Subotice, Budimpešte, Bratislave v Prago. Vzrok te spremembe je gravitacija našega izvoza preko Madžarske - Subo-tice, dočim je dosedal šlo naše blago večinoma preko Jesenic. Šef naše delegacije na ti konferenci le načelnik Železniškega ministrstva Jefrimir P o p ov i č.
— »Trst — češkoslovaško pr!stant- j šče«. *U Horrrme Libre« prinaša Članek | z gorenjim naslovom, v katerem izvaja: »Zdi se nam, da po sklepu miru v Lau-sanni in po zbližanju med Češkoslovaško in Italijo nastopa tržaško pristanišče dobo svojega prerojenja. Reka bo važna za izvoz Jugoslavije, toda g1 ode Češkoslovaške je gotovo, da bo Trst njeno pristanišče na Sredozemskem morju.
— V obrambo teološke lakultete je napisal uvodnik v »Slovencue bibliotekar dr. Joža Glonar. V članku pravi med drugim: »Teološka fakulteta, ki se v vednem kontaktu s svetovno znanostjo res z znanstvenimi metodami udeležuje pri znanstvenem delu, je sestaven in nujno potreben del vsake univerze.«
— Razpust občinskega zastopa t Mozirju. Občinski zastop trga Mozirja je zaradi nezmožnosti za deTo razpu-ščen. Za gerenta je imenovan I* rane Praprotnik, nadučitelj v p. v Mozirju, za prisednike gerentskega sosveta pa so imenovi: posestnik Anton Deleja, lesni trgovec in gostilničar Matija Goričar, kipar Ivan Cesar, sedlar Peter Trogc-posestnik Franc Smodiš in posestnik Franc Mlinar, vsi iz Mozirja
— Iz državne službe. Odpuščen je iz državne službe na lastno žcHo pisar upravnega sodišča v Celju dr. VekosJav V o r š i č.
— Odvetniška vest. Dr. Rihard F a-n i n g c r se je vpisal v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
— Novi zakon o ustroju velike fn mornarice objavlja »Uradni Ust« v svoji 96. številki.
— Za gospodarski inštitut na ljubljanski univerz?. »Trgovski list« prinašn v poslednji številki uvodnik, v katerem s tehtnimi gospodarskimi argumenti zagovarja ustanovitev gospodarskega inštituta na ljubljanski unrverzi.
— Osebne vesti. Listi poročajo, da je pozvan predsednik paritetne komisije g. dr. Rybaf v Beograd, ker je prišlo reško vprašanje na mrtvo točko itd. — Iz popolnoma zanesljivega vira moremo poročati, da dr. RvbaFu ni odšel nikak poziv take vrste.
— Vlada ve, da leži dr. R. že deset d;ii v tukajšnjem Lconišču, kjer je naš sloveči dr. Šlajmer izvršil na njem težko operacijo. Bolnik je že izven vsake nevarnosti. Včeraj je prvič šel za kratek čas iz postelje. — Naš informator meni, da g. dr. P. do konca tega meseca še ne bo mogel v Beograd ln da ne more dovolj pohvaliti divno notranjo uredbo našega Lecnišča, za kateri bi nas mogla zavidati največja evropska mesta. — Inžener Metod G a b c r š č e k, 231etni sin Andrejev iz Gorice, je vstopil v svetovno-znane tovarne Siemens ec Schuckertmerkc na Dunaju v praktično izpopolnjenje svojega poklica. — Tu morajo mladi Inžcnsrji spočetka delati, kakor strokovni delavci in monterji v vseh panogah elektrotehnike. — Inžener GabrŠček nastopi po dovršeni praksi v službo sorodne družbe v Jugoslaviji.
— Opera »Zlatorog«. V poročilu o premieri opere »Zlatorog« je b;l pomotoma naveden kot režiser g. SkrbinŠck, v resnici pa Je bila režija v rokah g. Pavla Rasber-g e r J a. Dotični stavek bi se torej moral glasiti: »Burne ovacije glavnim predstavite!!em ter gg. Parm!, Brauerju, Mitroviću in Ras-bergerju so dokaz ...«
— CELJSKE VESTI. Prijav vozil. Do 20. oktobra morajo vsi lastniki biciklov in motociklov iste prijaviti med uradnimi ura* ml v »obi St. 6 na mestnem magistratu. Isttv tako se mora tekom treh dni naznaniti v*aka prodaja alf nakup teh vozil. Kdor bi sc po teh predpisih ne ravnal, bo po obsto'ečfh tozadevnih  določilih najstrožje kaznovan.
— Velika tombol*. V nedeljo dne 21. t. m. popoldne ae na Dečkovem trgu pred Na* rodnim domom vrši velika tomoola, katero priredi Sokolsko društvo v Celju. Dobitkov je veliko število in se ^ohko ogledajo v Izložbi trgovine R. Stermecki. Tablice pa ste prodajaio pri hratfh in sestrah ter ▼ raznih trgovinah. — Čevljarski moj*fer l. Kač. o katerem ae je zadnjič pomotoma poročalo, da )e umrl, nI umrl, amnnk je na potu okre* ran ta. S tem popravljamo naJo tozadevno
MARIBORSKE VESTI. Pohoj na Placu. V Vrtlcah pri ZgomH Sv. Kungot* le prišlo v ponedeljek popoldne med doma, črni do pretepa. Pri tem Je bil 45Vrnl dela-aaa Joaip ElanJk težko ranjen. Na lica meeta
porvan rezilni oddelek iz Maribora je moral težko ranjenega Elanika odpeljati v bolnico.
Med potjo mu jc postalo tako slabo, da so ga otemali z morfijevimi injekcijami. Dvo*
mijo, ako bo preboleL Na poziv rešilnega oddelka so zdravniki v bolnici že čakali na Prihod, ozir. operacijo. Tudi 3Sletni delavec Ivan Gamsa je dobd nevaren vbodljaj v hrbet; tega so pustil v domači oskrbi Sto* rilca Antona Maholda so orožniki aretirali. — Nenavadni pojavi vnetja slepiča. Letos je v Marboru Izredno veliko slučajev vnetja
slepiča. V bolnici je veliki sobi skoro samih takih slučajev. — Zgodnja zima? V noči od ponedeljka na torek ae je hladno vreme nepričakovano spremenilo v zgodnjo zimo.
Manjka sicer snežne odeje, toda tempera* tura se je ohladila tudi brez snega na zju* traj 5° C, ki se je opoldne zvišala ob mrzlem ▼etru komaj na 12* C torej kakor sicer sredi zime.
— Drob1! Iz logaške doline. Občinske volitve. Po vseh obmejnih občinah, okupiranih preje od Italijanov, bodo tekom tega leta nove občinske volitve. Iz razpisanih volitev sklepamo, da so meje vsaj na papirju že urejene, kajti reklo se nam Je, da se bodo občinske volitve vršile šele, ko bodo meje definitivno določene. Občinske posle vodijo še vedno stari občinski odbori in župani, voljeni pred 10 leti, le Dol. Logatec Ima gerenta. Voljenega župana pokojnega Slavca so odstranili Italijani in postavili svojega gerenta. Po odhodu Italijanov se je splošno pričakovalo, da pokliče naša vlada v življenje zakonito izvoljeni občinski odbor, mesto tega pa je imenovala gerenta potrdila Je torej nezakonitost Italijanov. Sicer pa je še precej funkcijonarjev po vseh občinah, postavljenih od Ital'janov, ki še danes vodijo posle. — V velik okras ne samo Legate:?, marveč celi dolini, Je novi Sokolski dom. Tu se Je začelo novo življenj?. Prirejajo se predavanja, igre, nastopa tamburaški zbor in kakor se čuie, bodo v novem Domu v kratkem tudi kino-predstave. — Zelo pridni so Hotenjcl. Lansko leto so si napravili Iz nekega hleva dvorano, postavili oder in sedal pridno prirejajo igre. V letošnji sezoni so Igrali že dve igri. Večje mrtvilo le v Rovtah, kjer ni prav nobenega društva. Pravijo, da nimajo prostorov, kjer še celo učiteljic ne morejo spraviti pod streho. Sedaj podučuje samo voditelj, mesto triraz-rednice ze enorazrednica. —v.
— Železniška nesreča. V blizini Velikega Bcčkereka pri postati Mcicnci sta v ponedeljek popoldne trčila skupai neki osebni in neki tovom! vlak. Pri koliziji jc bilo 15 oseb ranjenih. Materijalna škoda, ki še nI precenjena, je ogromna.
— Velike poplave v Banatu. V Bcnatu je bilo radi zadnjih nalivov poplavljeno n-d 5000 oralov zemlje, škoda znaša nad 3 milijone Din. Storjeni so bili ukrepi, da se prepreči nadaljna škoda.
— Neprevidnost. Na nekem tukajšnjem šc^kem zavodu so sc dijaki drugega razreda med odmorom podili in ruvali in se je pri tej priliki neki dijak zaletel v'Josipa Lipovca z slavo v trebuh tako močno, da jc slednji padel v nezavest. Prepeljan je bil takoj v bolnico.
— Fočaščocje padlih in amrtth vojakov. Udruženje vojnih invalidov kraljevine ?riS bo prirejalo vsako leto po svojih pravilih paraseos po padlih in umrlih vojakih, članih in dobrotvore:h. Letos obhaja ta Spomin izvršbi odbor zori navedenega udrufenia v Ljubljani z £aino mašo, ki se bo vršila dne 19. oktobra ti. ob 10. v stolnici sv. Nikolaja. Vabijo se vojaški, civilni, uradi, korporacije, društva in drugo cenjeno občinstvo, da prisostvujejo pri tej maši in s tem počastijo spomin pađiih borcev. Izvršni odbor.
— Zažiganje dinarjev. Pod nadzorstvom posebne komisije se je te dni na dvorišču finančnega ministrstva započelo z za-žiganjem 1 d:narskih bankovcev, ki so bili radi svoie obrabljenosti vzeti iz prometa. Skupno je bilo sežganih 2 milijona Din. V prihodnjih dneh se bodo sežigaii pol in 10-diuarski bankovci.
— Dcr.ai ie hote! videti! Koreniaški hlapec Friderik Kikclj je svojemu gospodarju Jakobu Kravosu v Novih Lazah pri Kočevju včeraj 17. tm. odnesel 2500 Din gotovine, zlato uro, vredno 5000 D, in nekaj obleke. Takoj jo je ponoči mahnil proti Ljubljani, kamor je danes zjutraj prispel. Krasno jesensko jutro ga je zvabilo, da si je zače! ogledovati udobnosti ljubljanskega mesta, čeprav je sklenil, da si raje cgleda razkošni Dunaj ,kjer je upal. da bo bolj na varnem. Dunaja pa ni videl, ker ga je pravočasno zapazilo oko izkušenega detektiva- Mož na eno oko miži, zato je imel smolo I
— Zagoneten napad v Beogradu. V hotelu »Palače« v Beogradu sta bila te dni obstreljena francoski kapitan Cerlicr m Švicarski trgovec Jean Iseili ln sicer prvi na roki, 'drugi pa na glavi. Domnevajo, da je bil poskusen na obeh roparski napad, vendar je še cela stvar zavita v mistično temo, ker poškodovanca sama ne navajata nika-kih pojasnil. Po nekih verzijah je nastal baje med obema spor m sicer radi Iselllje-ve soproge, ki Je Izredna krasotica. Vsekakor bo šele policija razrešila zagonetko.
— Pobijanje draginje. Trgovko Marijo Grajzarjevo pri Sv. Valpurgi je ovadilo orozništvo, da nima v trgovini označenih cen niti skupno niti na blagu. Žena je bila obsojena pri okr. sod. po členu 6 zakona o pobijanju draginje na 2 dni zapora in 230 D denarne globe. Ker se je zdelo Grajzarjevi to vendar malo preveč, se je pritožila na dež. prizivno sodišče, kl H je znižalo zaporno kazen na 12 ur zapora, globa pa seveda ostane.
— Veliko đhorastpvn kokaina na Sušaka. Policiji na Sušaku je na poziv reških oblasti aretirala nekega Tomenea Cvratolo ln v Orehovici pri Sušaku stanujoče ga Milana Fučaka, ki sta se pečala s tihotapstvo« kokaina. Pri obeh je bflo najdeno oko?! dva kilograma kokaina,
— Skladiščnik aH kletar, H te v vseh Tastih fzveftaa ta bus dolgoletno prakso, Išče službe v LJubljani. Mož, ki Je nam znan, Je zanesljtv, delaven, trezen m pošten. Našim trgovcem Iti podjetjem ga toplo priporočamo. Naslov se dobi ▼ uradni-atvu »Slov enakega Naroda-«
— Tihotapstvo draguljev. Na kolodvoru v Dubrovniku je bil aretiran te dni dunajski zid Artur Kreisky, ki je od ruskih beguncev v naši drŽavi kupoval po nizki ceni dragulje m jJh tihotapil v Avstrijo ter Francijo. Policija je bila že dalje časa nanj pozorna, vendar mu nI mogla do živega. Tudi sedaj pri aretaciji je Krciskv trdovratno tajil vsako krivdo računajoč, da policija ne bo našla pri njemu skritih draguljev. Policija pa je navzlic temu, da so bili dragulji skrajno prefrigano skriti, slednje odkrila in sicer je bilo žldu zaplenjenih 23 briljantov in mnogo dragocenosti. Samo par uhanov je bil vreden 50.000 Din, Tihotapski Žid je bil oddan sodfšču.
O INZULINU.
K včerajšnji naši notici o nsredsfv zoper sladkorno bolezen pripominjamo, da na Nemškem res še nimajo do sedaj zavodov, na katerih bi se izdeloval inzulin v velikih množinah. Več klinik pridobiva v svojih laboratorijih majhne količine sredstva v lastno uporabo in preizkušnjo na kliničnih bolnikih. Sicer pa dobivaj-) nemški učenjaki naravnost iz Torronta Primerne količine inzulina ter priobčujejo v medicinskih listih znanstvene razprave, sloneče na lastnih Izkušnjah. Ni dvoma ti, da bo v najkrajšem času ustanovljen zavod, kjer se bo v velikih množinah Izdeloval inzulin ln oddajal v vpo-rabo lekarnam. Na Dunaju razpečava lekarna v VVehrgasse 16 omenjeno sredstvo, ki ga izdeluje Pharmacentische Industrie A. G. pod imenom »Insulin Phiag«. Pristavljamo še, da izulln ne ozdravi sladkorne bolezni, ampak odpravi Ie začasno njene znake, to Je v krvi, nrinn, sp'oh v vseh organi11 nahajajoči se sladkor. Ako se preneha z vbrizgavanjem, se zopet pojavi sladkor. Splošni irpo-rabi sredstva nasprotuje visoka cena. namreč 200 dinarjev zdravniška ordinacija samo za eno Injekcijo. Resnično Je, da se Je pred kratkim tudi pri nas na enem bolniku uporabilo sredstvo in sicer s popolnim uspehom, a gotovo Je. da se v nekaj dneh sb.dkor zopet pojavi. Sicer se pa v Uubllan* Inzulin ne dobiva, ampak ga Je treba brzojavno naročiti z Dunaja pri prej Imenovani tvrdki.
mm „MATSCA"
„ZABL0CE STRASTI"
oil danes do 17« oktobra
— Film, ki bo zanimal predvsem ženski svet Je brezdvomno v kino Matica samo šc danes predvajano delo »Ziblode strastic Razkošne modne toalete, od katerih je ena iepša od druge fn sijajne scene. — Učinkovitost pr'hodnjm dni pa bo tchn'čno kolosalno rzde'an film »Kraljica rraka«. Prihodnji teden pa se začne predvajati film. kot ga še ni videla Ljubljana in sicer en milljon-dobrskf f^m »Tarzanov sin«, ne običajna pustolovina, temveč Življenje v prašumo zašiega človeka. Občinstvo se opozarja na oba filma.
— Tovorna čevljev Peter Koz'na čc Ko. »Peko« je v svojih trgovTn.ili in trcovln": 'Z. Hinko Seljak, Prešernova ulica, znižala cene dokler traia ta zaloga, na kar se cen j. občinstvo opozarja.
— Opozarlamo, da se je tvrdka J. Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, prese'ila v hišo PokoininsVega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja Še nadalje po Izdatno znižanih cenah.
— Želodčne holečmc. ^»nan?Ttan^e teka, motenje probave, ki so izvajati hz togosti črevesja, se hitro odstrani z grenčico »Franz-Josef«.
— Restavracija »Emona«. Danes sreda, četrtek ln potek od 7. zvečer Igra v restavraciji »Emona« znani Barduo Lndwig in Petrovič. Vstopnina proste.
— »Pokažete* so predrage, prav! kdo. Kdor pa jih je preizkušal, se je prepričal, da so vzllc višji ceni cenejše, ker se zelo nakuhajo In se jih manj potrebuje.
Turhflka in sport.
— Damski meting S K. Primorje. Včerajšnji damski meeting ie zbral na isrrišču Primorja samo klubove članice, ker je zagrebška udeležba vsled pozne sezone izostala. Dosegli so se povoljni rezultati, ki v celem obsegu nadkrlljujejo kkibskc le-zultr.tc na pravkar minulem prvenstvu Slovenije. Organizacijo, ki je bila debra, je vodil podsaveznl delegat ffosp. Zadnek. Posamezni rezirltatl so nastopni: 100 m*. I. Silva Preveč 13.5. II. Voja Santel 13.7.(-4 m). III. Ravnikar Mica (—6m). 60 m: I. 5ilva Preveč 8.3, n. Santel Voja (—2 m), III. RavnlkaT MlCa (—2). 250 m: I. &m:el Voja 37.2 (—30 m), II. Preveč Silva 37.5. III. Ravnikar Mica (—30 m). Met krogije: L Perpar Mlnka 7.05. II. Silva Preveč 7JH, (—20 cm).   lil. Ahčin Marija 6.85 (—20 cm
i Met diska: I. Ahčin Marija 18.95 (—3 m), n. Stiva Preveč 15.05, ITT. Tratar Vlada 16.85 (—3 m). Met kopja: I. Ahčin Mariji 25.49 (—4 m), n. Preveč Sflva 23.05, ITT. Tratar Vlada 1S.45. Skok v da'j z, m.: Silva Preveč 2.11. IL Ahčin Marija 2.5, III. Perpar Minka 1.96. Skok v dalj z. z.: I. Ahčin .Marija 4.58 (-50 cm), n. Sflva Preveč 4.50, IIL Santel Voja 4.42 (—50 cm). Štafeta 4X60: I. Primorje TT. 35" (—30 cm) II. Primorje L (z dvema rezervama) 35.1**.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 17. oktobra. Sprejeto ob 13. Radi preobilice blaga na trgu je bila na dnnašni borzi zelo močna baisse in so vsi tečari mo!n > nazadovali. Navzlic temu, da je mnogo kupovalo, je bilo tudi še po borzi dovolj blaga in se tendenca ni nič učvrstila. Narodna banka je dala le malenkostno množino izplačila Newyork na trg.
Vsled zopetre započete bnisse na dunajski in budimpeštanski borzi, so tu-J di na efektnem trgu tečaji nazaJn*al; in f sicer osobito  Trbovlje* Eksploatacija Slavonija, Guttmann in Sečcrana delnice. Tendenca zadnjih treh je bila ob zaključku zopet nekoliko čvrstejša. Isto-; tako je bilo precej povpraševanja po j delnicah Prve hrv. šted^ za katere ie bil ob zaključku denar 1100.—.
Ob zaključku borze so notirale: Devize:   Ctrrih  15.20—1530, Parir 5,10—5.20, London 3S3—38550, Dunaj 04190 —0.1210, Praga 2.53—2.555, Trst 3.S8— 3.92, NewyoTk 84—84.75, Budimpešta 0.48—n.50. Valute: dolar 83—£3-50, lira 3,83—
3.84.
7% inv. drz". pos. od L 1921 69 — 67, Ljublj. kred. banka 205- 215, Prva hrv. šted. Zagreb 1002.50—1100, Slav. Banka, Zagreb HO—112. Hrv.-slav. zem. hip. banka, Zagreb 125. Hrv. esk. banka, Zagreb 168—171, Jug<>-slav. banka, Zagreb 155, Trbov. prem. dr. 900—920, Slavonija 232 -235, Eksploatacija 235, Guttmann 1600—1605, Šećerana 2250 -2300, Nar. šum. ind. 155,
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 17. oktobra (lxv.) DanaŠnJ* predborea: Beograd 6.55, Amsterdam 218.75 Newyork 556.87, London 25.25, Pariz 33.77, Milan 25.50, Praga 16.625, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.60, Sofija 5.45, Varšava 0.0006. Dunaj 0.00785.
Tržaške predborze danes trlsroo prejeli.
— Dunaj, 16. oktobra. Devize: Beograd 832—836, London 321.300—332.300 Milan 3254—3266, Newyork 70.935—71.185, Pariz 4362—4378, Praga 2115—2125, Curih 12.745—12.795. Valute: dinar 821—827. Ura 3220—3240, češka krona 2^97—2113, dolar 70.560—70.960 funt šterling 319.500,— 321,100. franc. frank 4315—4345, švic frank 12.630—12.710.
S
— Sokolsko društvo Moste pri Ljubljani izreka tem potom br. Pr. Krapežu. ka-vamarju rn rcstavrateTiu, svojo zahvalo za podarjeno peč. s katerim darom je društvu mnogo koristil m znova dokazal svojo naklonjenost do Sokolstval Še enkrat iskrena mu hvalr! — Odbor.
— 25!etn*ca Sokola v ŠibenlVn. Prihodnje leto proslavi Sokol v Šibeniku 251etnico svojega obstoja. Odbor že sedaj deluje z vso marljivostjo, da bo uspelo slavje sijajno.
Glasbeni cestnik.
— V ponedeljek, dne 22. oktobra se vrši v unionskl dvorani klavirski koncert mladega ln nadebudnega umetnika g. Ivana Noča. Koncert obsega sledeče točke: 1. Beethoven: Sonata op. 110, 2. Br?hms: a) Balada, b) Rapsodija, 3. Chopin: a) Sonata o h-molu, b) Dve etrdl. 4. Lfszt: a) Gozdno šumenje, b) Balada v h-mo!a. Koncert se začne ob 8. m so vstopnice v pred prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
— Klavirski koncert Ivana Noča. V ponedeljek dne 22. tm. nastopi prvokrat v samostojnem koncertu g. Ivan Noč, bivšf gojenec konzervatorija Glasbene Matice, ki jc pravkar gbsolvrral svoje klavirske študije pri prof. Angelo Kessissogln, znamenitem pranlsiičncm -proTc^n« na Donata, <~"-~od Noč je končal mojstersko klavirsko šolo z izvrstnim uspehom m je koncem šolskega let* fcral Lfsztov Es-dur koncert ob splošnem priznanja. Po ljubljanskem koncertu bode priredil več koncertov po drugih StA Jogoslavlie. Občinstvo vabrmo na ta koncert ter želimo, da z obilnim pose tom Izreče priznanje mlademu ln nadebudnemu klavLrskeirra virtuozu, ki se odlikuje s prav posebno klavirrko tehniko. Vstopnice so v pr odprodaji v Matični knilgarnL
Društvene vesti,
— Kolo jugoslovcnskih sester ima jutri v četrtek 18. okt. popoldne ob 16. redno odborovo sejo. Radi važnosti dnevnega reda prosim polnošievilne udeležbe. Tajnica.
— »Srbo-brratskl tečaj  Bratstva« se
otvori jutri v četrtek 18. tm. ob 19. in pol v šoli na Grabnu. Vsi vpisani m dosedaj prijavljeni naj sc pouka, ki se prične takoj, sigurno udeleže,
— Proslava krsta pokrovitelja »Jadranske Straže« kraljeviča - prestolonaslednika. »Jadranska Straia« v Ljubljani stopi v soboto 20. t. m, prvikrat pred širšo javnost, d2 z ljubljanskim občinstvom dostojno in veselo proslavi krst svojega pokrovitelja, Prvega jugoslovenskega prestolonaslcdn;ka. Napro-šena sta za ta večer, kot smo že javili, operna solista g. Š i m e c in g. B e t e 11 o ter šentjakobski salonski orkester pod vodstvom g. Bučarja. Opozarjamo slavno občlnsivn na tozadevne lepake in prosimo vsakega, kj čuti v srcu ljubezen do domovine in d" stlje, da sc gotovo udeleži tega većera v pri merno okrašeni veliki dvorani Uniona.
— Prostovoljno gasilno društvo na Darin priredi vinsko trgatev v nedeljo dne 21. tm. ob 3. popoldne pri Jebačinu na Do lenjskl ccstL
— Odbor ruskih beguncev v TLJnMjsnl se najlskreneie zahvaljuje odboru Ruskega krožka gospem dr. T. Jenkovi, dr. E. Grov-erjevi-Jenko in dr. Ivanu Lovrenčiču za denarni prispevek a istotako Izreka najlepšo zahvalo gg. Konvalenko v Vur-borgu ln majorju Bubenn za naklonjeno podporo v blagu ra gotovini. Predsednik odbora Andrejevsky.
— Akademski agrarni klub »NJtva« *« Ljubljani obvešča svoje ftlaustvcs da st vrši prva redna odborova seja v tekočerr semestra dne 19. tm. ob 20. url v zbornic Kmetijske družbe za Slovenijo na T'1 t* škem trgu. Ker je dnevni red zelo \+:t se poživlja, da se udeležijo seie pole?; boTnikov tudi član! nec^dbornOd. Predsevi nI*,
štev. 238
»S I. O V F N S K I   NAROOi  dne 18 rktobra 1920.
Stran 5
Julijska krajina.
V BOJ ZA SLOVENSKO SOLO! Tudi stariSl od Sv. Marije Magdalene Sp. na Tržaškem so poslali na prefekturo protest proti poitalijančevanju slovenske šote z zahtevo, da se pouk, kakor doslej, vrši v slovenskem jeziku. — Učiteljsko glasilo »Scuola« v Miianu se obrača proti sedanji Šolski politiki v anektiranih provincah in vprašuje, kaj je pričakovati od italijanskega učnega jezika v prvih letih? Ali si morete predstavljati učitelja, oddaljenega 5 do 6 ur od mesta, ki mora živeti med prebivalstvom, katero ne razume nobene njegove besede? Kako more italijanski učitelj otroke, katerih jezika ne pozna, vzgajati in izobraževati? Clankar dostavlja: Naj se ne pozabila, da v krajih, kjer ni orožnikov, noben človek ne razume italijanski. »Scuola« se boji, da bodo prihajali otroci jz take Šole napol analfabeti, in tirolski »Landsmannc konstatira, da. ako res pride do poitalijan-čenja ljudskih šol. potem bo Italija edina država v Evropi, ki bo kratila svoll manjšini vsak šolski pouk v lastnem jeziku. — V turinski »Starnpi« piše bivši profesor na italijanski pravni fakulteti v Inomosru Pacchionu da Šolska politika fašistovske vlade ne odgovarja italijanskemu srcu in je izobraženi del italijanskega naroda ne odobrava. Pod Avstrijo so Italijani trdili, da mora avstrijska vlada najvesrnejše spoštovati jezik, običaje in kulturo narodnih manjšin, če hoče biti priznana kot civilizirana vlada. Sedaj naj se Italija drži takrat tako poudarjenega načela o pravičnosti napram man'šlnam! Jugoslovenl, le krepko v boj sa slovensko šolo. Odpor pomaga In mora Še nadalje pomagati!
•   • a
— Proti ora^n!?acIH logoatovon-sfcega ttčlteflstva nastopa »Piccolo« z bedastim izvaranjetn, da »politika izolacije« samo škoduje učltellstvu In nikakor ne priča o voli po sožitju, katera se na jugoslovenskl strani tako pogostoma naglasa. »Piccoloc zahteva, da naj jugoslavenski učitelji kratkomalo razpuste svoja stanovska društva in se vpišejo v italijanske organizacije, ali v »Tornrnaseoc ali v »Un!one nazionale« ali v »Sindicato Socialista« alt pa v »Corporazionc Nazionale della scuola«; kakor in kamor pač kdo hoče. List pravi dnlje, da se učitelji ne smejo čutiti samo Jugoslovene. marveč v prvi vrsti učitelje in italijanske državljane, potem pa z drznim podtfkan/em meni. da šola ne sme biti več zgolj instrument protl-italijanske politika med Jugoslovenl! Goriško okrajno učiteljsko društvo bo zborovalo jutri v Trgovskem Domu v Gorici. Na vsporedu |e tudi točka: Naša organizacija in učiteljski sindikat. Vabilo dostavlia na naslov učiteljev: Resn! Časi nas silijo še v krepkejšo stanovsko ftmitev k samoobrambi!
— Nenavadno drzna tatvina v Trsta. Tatovi so se v nedeljo opoldne pritihotapili v pritličje vile tovarnarja Le-jeta v ulici Michelangelo Buonarottl. ko so bili vs! domači v prvem nadstropju pri kosilu. Iz pritličja so se splazili tatovi v drugo nadstropje, odprli blagajno m odnesli denarja in dragocenosti za 70.000 lir. Potem so lepo odšli neopa-ženL
— Aretacija kobarlfkega dekana.
»Plccolo« poroča, da so aretirali dekana v Kobaridu, ker so našli pri njem revolver In zavoj municije, nenaznanje-ne oblasti. Izvršili so v župnišču dolgo preiskavo. Municija se lahko tudi podtakne! Kaj jc vse mogoče, o tem pričajo v slivski jami na Krasu anajdene« puške f
— Kako se obrnel Jeztk In Oudsk! obl-
fcP. V pokraJJrrf .Melise v jufn! It*!!?! se nahajajo trt slovanske občine In sicer: Montemltro, Acqaavlva m S. Fellce Slavo. Prebivalstva Je okoli 5000, ki je Cisto slovnnsko. Med sabo govere srbohrvatsko, druzače seveda Italijansko. TI Slovan! so se preselili t onefra breca na Italijanska tla pred 600 let! In so s! do danalnjesra dne ohranili svoj Jezik ta svele običaje. Njihove vasi so take, da pravijo Italijani, kadar vstopijo v nje, da so prišli v kak povsem tu| ncitalfjanskf kraj. Baje so Jih prhrabnt tja
neki redovniki za obdelovanje polja. Naselbine so par kilometrov od morja proti dalmatinskemu bregu. Ko je pred leti poselila te kraje italijanska kraljica, se je razeovarjala s prebivalstvom v svojem srbohrvatskem jeziku. Torej 600 let so že ti Jugoslovenl v pokrajini Molise, pa se vendar niso poitaiijančili. Govore svoj sr-bohrvatskl jezik danes tako, kakor njmo-vi dedi pred 600 leti in italijanstvo jih ni absorbiralo. Dokaz, kako se Jugosioven trdno drži svojega maternega jezika in svojih običajev, ki jih še tako krut pritisk ne more kar tako izbrisati iz ljudstva. Zato pa se hudo motijo oni italijanski hiper-nacijonalisti, ki mislijo, da se bodo Jugoslovenl v Julijski krajini kar čez noc potopili v Italijanstvu. 2ive in živeli bodo ter prestali brezdvomno pogumno tudi sedanji nad vse mere kruti in divji kaiijanski pritisk na nje. Jugoslovenska sosedščina pa bo tudi storlia svojo dolžnost Ako hoče italijanska politika zasledovati mir In dober razvoj bodočnosti italijanske države, jI ne kaže drugače nego da se iepo sprijazni m spoprijatelji z Jugoslovenf, kajti le po tej poti more priti do dobrih odnošajev med obema narodoma in boljših prihodnjih časov ob Jadranu. Pravice ljudstvu, ne pa zatiranje ljudstva! To je pot, ki uredi razmerje med obema bregovoma Jadrana In ustvari prijateljske stike med obema narodoma. Italijanski nacijonaJIsti pa naj si izbrišejo Iz svoje glave misel, da bodo jugoslavenski rod ob Jadranu kedaj uničili aH Iztrebili. Nikdar se to ne zgodi!
— Smrtna kosa. V Podgradn v Istri Je umrl z. Ivan D e k I e v a, trgovec, posestnik in bivši župan, star 80 let. Pokojnik Je bil zeio znan in spoštovan mož. — V Ajdovščini je umrl abiturijent g. Fran Nusdorfer, star 20 let
— O novem tržaškem škofa dr. Fogarjn
piše »Edinost« med drugim: »Ob izpostavljanju mrtve roke sv. Frančiška Ksavenja v Gorici Je imel Fogar slavnosten govor, ki je marsikaj vseboval, kar fašistovski vladi ni ugajalo. Zato so ga tudi italijanski listi napadli. Radi tega pa — tako se za trdno v duhovskih krogih govori — ga vlada še ni priznala, mu ni dala »Placetum regium« aH »Fxequatur« na plačo, živel bo le iz svojega In od prebende tržaške; kar bo manjkalo, dcložl oni, ki ga Je nastavil: sv. Oče v Rimu, kakor misijonarjem — na Kitajskem. — Na sv. Justa dan bo pa v Trstu slovesno vstoličenje.« — Skof Fogar Je bil rojen leta 1882. v Pevni pri Soškem mostu tik Gorice kot sin bogatega veleposestnika in mesarja »Luiža«, pod katerim Imenom je bil njegov oče znan po celi deželi. Slovenski Jezik obvlada novi škof popolnoma. V duhovski stan je vstopil povsem po svoji volji. Stariši mu sicer niso nasprotoval; ali tudi se niso kazali zadovoljne z njegovim korakom. Dr. Fogar Je znan kot dober, pravičen In nepristranski duhovnik, zato ga verniki tržaško-koprske Škofije lahko z zadoveljnostjo pozdravljajo in fašistovska vlada naj J?a Pusti na miru, akn 11 Je res kaj d<* tega. da se v Trstu in v Istri razmere pošteno konsolidiralo.
njenim naivnim pričam, ki so kazale vse znake, do so bil naučene, nI obveljal. Posebno drastično io ie naslikai zagovornik zasebne obtožlteljtee, ki jo je označil kot pristno farovško Ksantipo, ki je strahovala župnika, kaplane in farane. Bila je slino prefrigana, pisarila je škofu anonimna pisma in kazala posebno napram kaplanom, ki se ji niso hoteli pokoriti, v svoji maščevalnosti naravnost diaboiično strast. Povzročila je veliko zia, toda vedno se je premeteno Iz-muzala iz zagate. Prizivni senat je potrdil njeno obsedbo in bo kljub vsi prefriganosti svojih 48 it odsedela.
— Nevarno so je vmešavati med gostilniške pretepače. Večinoma skupi največ tisti, ki pretepače miri, ker ga zadenejo pri tem pogosto vsi udarci od obeh strani. To je občutila tudi gostflnlčarka v kolodvorski restavraciji v Domžalah. Trančiška Habja-njegova, ob priliki, ko sta se sprljcla brata Jože In Miha Arnei. Jože Arncš jo je precej neljubo pograbil in jo vrgel ob fia. Nato je pograbil stol In napravil bi bil še večjo rabuko. Če bi mu ga ne bil France Vidmar potegnil iz roke. Jože Arnei je bil obsojen v Kamniku na 1 teden zapora, prizivni senat pa mu je z ozlrom na razburjenost in vmešavanje drugih bratov v prepir znižal kazen na 24 ur zapora. Plačati pa mora seveda vse sodnijske stroške.
— Obžalujem, bil sem malo pijan, zasledoval me je In ker sem se bal napada, pa sem udarfl. Ne vem pa res, če sem imel nož v roki aH ne. Tako se je zagovarial France Završnflc, čev. mojster, ki je Hi obtožen, da je napadel In obreza! na roki z itežem Antona Kemperla pred Richterjevo gostilno v Kamniku. Z ozirom na to priznanje je bi! obsojen na 3 tadne ječe in mora plačat! Kemperiu 125 Din za bolečine in 150 Din za izgubo zaslužka.
— Strela le udarila v kozolec pot. Matija šege v Clrkntci in siceT ognjena, ki Je zanetila požar. Sega je prosil soseda Tut-šiča Josipa, da mu je shrani! nekaj obleke, v kateri je imel po njegovem zatrdilu staro srebrno uro z verižico, vredno 1500 Din. Ko Je prlšei šega po obleko, ni bilo več ure In obdolžil je soseda, da mu jo je ukradel. Turšič trdi, da je res premetaval obleko, ker ni vede! čegava je, nI pa opazil nobene ure. Bil je oproščen, daš* zelo sumljiv vendar je bflo za obsodbo premalo dokazov.
— Draga fieprevidnosL Delovodja Nikola Antlč je pozabil pri reki zgradbi zavarovati jarek, r katerega je zavozlla neka okol^Canka z vozom in se pri tem precej poškodovala. Obsojen je bil zaradi zane-marjenja dolžnosti na 100 Dm globe ali 48 ur zapora in mora plačari poškodovani ženi 500 Din za zdravljenje m bolečine.
Razne stvari,
POZOR! POZOR!
KIHC TIVOLI
25,-27. I. da! 29.-31. II. del
FANTOM
po romanu •erhard Maapltaanaa And Egede metan, Lya de Pnttl.
Izpred sodišča.
— Po raznih zaprekah s kakršnfmf se
imajo običajno boriti skoro vsi novoporo-čencl predno si ustanove lastno ognjišče, se je poročil tUdI mlad fant iz ljubljanske okolice, ki je bil svoječarno obsojen na ] mesec zapora, — češ, da jc dekle zapeljal pod obljubo zakona In poroko namenoma zavlačeval. Po poroki je mladi poročenec prosil, da se razveljavi prva sodba in je priloži! prošnji poročni Ust. In soglasno so rekli sodniki: Da se srečni zakon ne skali, se njemu kazen odpustL
— Zavrnjen vzkllc blrš« ferorško so-spodlnjc. Bivša farovška gospodinja pokojnega dobrega župnika Vldergarja, sedal posestnica In gostllničanka v Mošnjah pri Radovljici, je bila obsojena pri radovljiškem okr. sodišču zaradi lahke telesne poškodbe na 48 ur zapora m mora plačati Mariji Po-gačarjevi 290 Din za zdravnika in bolečine. Obtoženka se je pritožila na deželno kot vzkllcno sodišče In je zatrjevala, da je popolnoma nedolžna in da te ženico, ki je užltkarkra v njeni hiši, le z dvema prstoma pobotala, ker jo je zasačila pri omari s pijaco.   Njen zagovor pa posebno v očigled
Higijena v gcstilnah-
Pri kolosalni ulogi. katero fgra ao-stflna v aašem *?vlje*»jti, bflo bi pač v splolnem Interesu, ako bi se Izvršilo dol-gozazeljeno Izboljšanje hlfljemVnlh razmer na tem polju. Naj prlčnem to poglavje z anekdoto: V gostilni sedita pri isti mizi dva moža. Kar zapazi eden od njiju, kako Išče njegov sosed s svojim* rokami po krušni ko-š?.n in kako pretipava vsako žemljo. Osupljeni rost vpraft svojega soseda čemu tako dela s kruhom, nakar mu ta odgovor! da je rad le dobro zapečene žemlje m da jih zato tako pesktrša, da vfdl, katera Ima tršo skorjo. Nato sta oba molčala, dokler n"»ta poobedovala. Tu se le zsčudfl prijatelj zapečenih žemeli, ko je videl svojega soseda kako s! le t bližal prste, pottpal ž njimi konico zobotrebca, obllznll zopet prste, ponovil pri drugem zobotrebcu isto In dela! tako, dokler ga sosed nI vprašal začudeno, zakaj tali dela. Na kar mu je sosed odgovoril mirno, "la Išče najbolj koničast zobotrebec. Želel jv drugemu z Ironfč-nlm glasom »dober tek* In odšel. Ostali gost je vendar spoznal, da mu je odhajajoči sosed hotel dati le imenitno lekcijo, češ kar ti z zemljami, to Jaz z zobotrebci.
Pomudlmo se malce pri majhnih zobotrebcih. Da nedostaje zobotrebcem celo v elegantnih gostilnah primerne posode, ki naj b! Izključevala vsako zlorabo Ž njimi, ki bi ohranila zobotrebce čiste la čedne, se ie do tajiti in iz tega vzroka Izvira marsikatero zlo. Za zobotrebce naj bi posode letale na mizi In b! se prijemali v sredi. To bi se doseglo edino na ta način, da bi bila mala zareza počez v posod! fn le skozi to zarezo bi se pri*:aja!c do sredine zobotrebcev. Vsaka druga priprava ne odgovarja higljeničnlm zabtevam osobito ona ne, v kateri stoji zobotrebci pokonci tako da se vsak rodi nehote dotakne več" zobotrebcev.
Težavnejše je vprašanje o kruhu. Kruh iera v gostiln?Ski obrt! uloaro. kakoršne ne
igra taJco kmalu kaka druga stvar. Kruh naj b! se hranil vedno v snažni zračni posodi. Režejo naj ga le Čedne, snažne roke. 2c pek bi moral prinašati kruh v snažni zaprti posodi, tako da bi biio izključno vsako onesnaženje potom prahu. Najnevarnejše je pa na shodih, zabavah, kjer se gnete po gostilnah na stotine ljudi med katerimi ima lahko ta ali oni kako nevarno bolezen. Kruh v gostilnah je na razpolago vsem gostom, prenaša se ga z mize na mize, vsak se ga lahko dotakne bodi že zdrav ali boln. Eden glavnih pogojev v gostilnah n^ bi bil da se ohrani kruh na gostiln&kOi mizah pred osušenjem in nesnago. Preprečiti bi se moralo, da potuje kruh med gosti iz roke v roko, oziroma bi bilo najbolje, da bi se kruh naročalo posebej in bi se ta posebej prinašal naravnost iz omar.
Kako dolgo naj spimo?
Odvisno je to od starosti, zdravja In končno je potreba po več ali manj urnem spanju tudi indivlduelna. Otrok spi v prvem letu svojega življenja po 16 in več ur, šele v drugem letu pride na 14 urno s^nje. Cim starejši postaja tem manj spi, vendar je dolL.vjst rediteljev, da pazijo r.aj re otrok vselej dobro - ^sr . Tako potrebuje n. pr. dvanajstletni otrok še deset ur spanja, do-čim zadostuje osemurno spanje še le pc dovršenem šestnajstem letu.
Starši r tj bi nikdar ne dovoljevali, da da bi bili otroci prikra:šanl na spanju radi gledališč, konceitcv aH rodbinskih slavno-sii. Ob določeni url bodi otrok v postelji, da ne bo slabih posledic kaker: biedoiič-nost, utrujenost zmanjšana teža itd.
Pr! odraslih ljudeh je pa spanje zelo Individualno. Močan, dobro rejen mož ns rabi toliko ur spanja kakor šibka žena. Šibki, maiokrvni ;n bledični ljudje ter taki, ki so prestali kako težko aH dolgo bolezen potrebujejo več nego osem ur spanja. Starejši ljudje spe zopet več, tudi devet ali deset ur. Znano je tudi dejstvo, da osebe, ki spijo mirno brez sanj se prej naspe in odpoČIjejo nego oni, čegar žrvci !a možgani delujejo tudi v spanju.
Higl- nični pomen rokavice.
V sedanjih časfh, ko je za srednje sloje, osobito uradniški stan. n^kup vsake malenkosti že veliko vprašanje, je jako dobrodošla moda, ki ne zahteva rokavic. Roxavice nosimo dandanes po veiiki večini le v mrzlem letnem času, da obvarujemo roke mraza. Prej je bilo drugače. Orokavt-čeni smo morali biti če smo le stopili Iz hiše naj si bo v kateremkoli le*~;m časa. Širši krogi so smatrali seveda slei ko prej rokavice za luksus, ker niso znali k.-.kšne važnosti se ravno rokavice v higijeni.
Kako velikemu številu ljudi morajo po» samniki stiskati roke vsak dan! Ljudem ki so zdravi ali tudi ne. snažni aH nečedni. Kolfcko raznovrstnih rok vporablja n. pr. dan na dan držaje na tramvajih, koliko rok s« oklepije pri vstopu in izstopu držajev na vlakih, koliko rok odpira na javnih uradfli ista vrata z Isto kljuko! Iz tega vzroka je rokavica higijenična, ako se po vsaki taki vporabi dobro izmije in deslnficira.
m
* Stevfio vojnih slepcev. Po statističnih podatkih je v Nemčiji 33-19 vojnih slepcev. V Avstriji jih je 350, v Češkoslovaški 570. na Angleškem 1700, na Francoskem okoli 3000. Berlinski profesor dr. Babs pravi v nekem listu, da je število vojnih slepcev v vseh deželah akoraj enako.
• Kako se je godilo Mas*ot?niJevl prijateljici v Londonu. V londonski boljši družbi govore te dni zelo mnogo o neki italijanski grofici, ki se imenuje baje Monlci Artna Carolina. Pred par dnevi je bila klicana pred sodnij.. In obsojena na 14 dni zapora. Brez potnih listov, brez vsakega dovoljenja ra pristop na angleška tla Jc prispela v London, kljub temu, da je bila pred meseci izgnana. Baje le svojo drugo pot v Lend*>n izvršila s francoskega brega na angleška tla v malem čolnu v spremstvu nekega normanskega ribiča. Prihrul Je sicer vihar, pa se JI je vendar posrečilo, da Je prispela na angleški breg. Baje je spoznala v Benetkah pred letom nekega mladega Angleža, v katerega se Jc zaljubila, in ko Je sedaj slišala, da se hoče poročiti z neko Rusinjo se je odločila poiskati ga v Lon-dor'1. Pred srdnljo Je pripovedovala, da je Ydova nekega aristokrata in da ima v Italiji zelo vplivne prijatelje, med katere spada tudi ministrski predsednik Mu^solini. Vse tako pripovedovanje pa ii nI nič pomagalo. Izrečena Je bila ob*oc*ba. »Grofl-cat je pokazala sodniku Jezen obraz in rekla, da je to velika »nevljudnost«, radi katere se pritoži pri Italijanskemu minTstrst-vn, ko se povrne v Italijo. Ko Je bila prvič
v Londonu, Je zahalala v razne igralnice la nekcč nalagala policijo, da je Izgubila svoje potne listine.
' Film, ki govori. Pred par dnevi so
priredili v Ber nu trije obrtniki Vogt. Massole in Engel svoje prve produkcije « Rimom, ki govori. Kot gostje k predstavam so bili pov^b'icni samo znanstveniki in predstavniki filmske industrije. Predstav« so pokazale, da je doseženo popolno Jedln-Nelei švicarski konzorcij se je zainteresi-stvo in s klasje med sliko in govorom. raj za ta izum.
Glavni urednik: RASI O PUSTOSLF.MSEK
Odgovorni arrdntk: VALENTIN KOPITAR.
roslano.!
IZJAVA.
Prilikom nesporazuma, koji Je nastao Izmcdju Orjune i Jugoslovenskih dobrovoljaca, bio Sam zamoljen da posredujem kod Oblasnog OdLv.ra za Iz^ladjcnje tog nesporazuma, koji le Izazvala Orjuna svojim nerazumnim i neverovamim postupanjem prama onima. koJ< su celi narod zadužili neizrecivim priznanjem i zahvalnošću; prama onima koji su dali svoja krv I svoje živote za slobodu Otad/bino. Dotična gospoda obratiln su se meni misleči, da sam član Oblasnog Odbora Orjune 1 da sam, na taj način, odgovoran za ovo nečuveno i nepatriotsko držanje Orjune.
Ja sam dotičnoj gorp-vdi Izjavio, da sam ja istupio ne samo iz Odbora Orjune nega u opšte iz celog pokreta te sam prekinuo svaku vezu sa tom organizacijom. Ali sva Jedno u duši me je zabolelo takovo nelepo i nekorektno postupanle Orjune, — one Orjune koju sam Ja sa svolim drugovima pokrenuo u Sloveniji i za koiu sam radio skoro dve pune godine,
Da se Učno mene nebi krivilo za rad Orjune u Sloveniji, smatram za potrebno, da odklonim svaku odgovornost za rad I delovanje Orjune od druge polovine meseca luna o. g. unapred, te da Javnom izjavim da nisam Izstopio iz Orjune radi kakovih ličnih razloga i osetljivosti. Zamoljen od nekih članova i od samog predsednika Dirck-torijuma Dr. Mirka Karolijc, la sam čekao kongres Orjune. koji Je trebao bjde 15. septembra. pa videvšl, da se le kongres več dva puta odložio. la više nisam mogao da čekam I 11. oktobra o. g. poslao sam g. Inž. Ferdinandu Kranjcu pismo sledeče sa-držlne:
»Poštovani Gospođine! Ispitivajaći rad, sredstva, taktiku i metode Organizacije Jugosto venskih Nacionalna a culo j zemlji, a poseb ce n Slov eni j t. o&vedočio sam se. da jc cio pokret Or. Ju. Na. iabra2dio i došao a ćorsokak, iz kojega teiko da se uadje pravi' lan izlaz.
U nachnal-stUkom pokretu, a kojem sam radio iskreno i oduševljeno   sve do otrag par meseci, prevladali su ljudi, koft n;su razumeli pravo program, duh t zada* tali njegov.
Kako Vam Je poznato, Ja sam mosta* fao. da se prhke interno raščiste i are de. U tom posla imao sam dosta suradnika t pristaša, ali stvari *n pošle tako daleko, da se sada nlje moglo više nista da popravi.
Ja i neki moji prijatelji overiti smo ser, da večina ljudi, koji so se ovokti a Or^w na. bogzna radi kojlh razloga, ometavafm svaki pozitivan rad onih, koflh so iskrenim oduševljenjem radili za p^beda on h na-čela. koja proooveda pisani program Or-* june. Ali ne samo to. nego so t\ isti ljudi mnoge iskrene predratne narijony! ste pro*ttr pris'Uli. više puta i uporabom grube tile. dn napast e Svaki rad, a mnogi da istupe iz pokreta.
VldevU sve to, prisil f m sam, oa Istupim t: Organizacije Jneo*loven*k h Nacionalista, a Vas. kao pred*edn'kn Oh-lasnoz Odbora Orjune. naflenše w>Vm. da ova moju izjavu stnvite do znanja svm mojim dragovma o Odbora, i da to Javite Direktori in u Splita.
fctodobno smatram za dužnost da i?-fav?m, da ''deallma. koje pronoveda p sani program Orjune ostalem i dalje veran. Za pobedn t''h ideala radi 11 Ai / boriti Črt se na dmfrnnt mettn. n pri tom» čn &j s1n*i(t sredstvoma, tohtikom t metodama, koje odgovarafn mojoj prirodi i mom nverentn.e Gospodine nrednlče. 1 ovom prttiknrn primife trverenje mog osobitog po^tova^la.
U LJubljani,   dne 14. oktobra 192*.
Ljubo D, Jurković.
Za ta sptfs trredniSt^ro ne odeovarja.
n B M H I I I ■■ 1 I M ■ I I I ■ I U H 11 I I II I M M I ■ I I DD
Važno naznanilo!
Kamgarn, sukno, dobi, pli5 fn druga manufaktura iz prvih čeških io angleških tvornic došlo! Oglejte si pri
Lenasi & Gerkman, Lfubl«ana.
manufakturna - trgovina -se nahaja sedaj Lingarjeva ulica it 4
druga ulica čez frančiškanski most Velika izbira sukna, cajgov, parhanta, višnjevo in belo blaco. opreme za neveste, perilo sa dame in gospode.
Blago dobra   Cene nizke 10223
Morilo Roseij
„Color",
najboljša, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A.
KANC, Ljubljana« — Raz« pošilja tudi po pošti. 2922
STEZNIKE
(moderen)
po životni rneri priporoča
Ana Hattor
Dunajska cesta S-tl
v hiši lekarne PfccoH.
Tihega družabnika
t razpoložljivim  kapitalom  najmanj  Din 300000*— sprejme dobro vpeljana trgovina na drobno in debelo z lepim lokalom in skladišči v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Trajna družba 11093
pre| lastnina tvrdke O. Romana aaaal. (ftfiMMlo) v Rada«. Ijlel, se prične razprod jati 17. L m. na drobno (n debelo. Cena
so znižane. Ugodna prilika sa trgovce in todl z* privatnike! EvcntucJna pismona p »Jasnila dafe IVAM OCItRIOv ladtaatrl-
p- Radavijioa. 11064
0SRAM
HITRA
•»•"nuj)
Izdatna
razsvetljava
poveča o^tpino in hitrost vida-
05RAM
NlTOA
i
43
Josip Peteline
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na ▼•like ha malo galanterijo, nogavice, rame snkance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, Čevljarske hi krojaške potrebščine. Hajnlife aese, Postretba totem.
izredno ugodna prilika I
Dokler traja zaloga I
KUHiHJSKA POSODA
emajlirana ki aluminijasta
I
Ha d«belo I Ba d
po izredno nizkih cenah pri tvidki
PESTOTNIK A DRUG, Ljubljana,
Baaajmkji cesta 33. — Skladišče „Balkan«. — T«le(. 366
■
Povodom smrti naše predobre soproge, sestre, mamice, stare mamice, tete itd., gospe
I zal ■ do
kal
I
Zahvala.
lene i Mm i imbj
zahvaiiuiemo se vsem, kateri so jo tolažili v njeni dolgoletni bolezni, posebno Častiti sestri Mariji Cesar, katera je več let po cefe noči stala ob meni strani kakor twH vsem darovalcem prekrasnih vencev in onim, kateri so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Bog jhn povrni!
LJUBLJANA, 13. oktobra 1923.
Žalujoči ostali.
I i I I I H I H H h h I. rjuuuulhjuuulajl^ B , 1 ■ II ■ K ■ ■ 1
Vsaka moderna in praktična družina trna svojo malo
DOMAČO LEKARNO
pripravno za vsaki stataj nezgode
veffkost   I..............Din 130
velikost II   .  .............Dm 250
Praktične  lekarne  za druživa in vsako podjetje
velikost A..*...........Din 250
D   ■ Din 350
Izdeluje In rdzpo&lffa tvrttka
KOCJAieČlČ & DRUG,
LJUBLJANA. Gradište 4.
rV ■ lllllillliiHHBHiDnugHii m ii i i i i i i i i i i mri
JuoosEavlfa
izveštavaju, da so otvorili svoju kancelariju u Palati Jugoslovenske banke, Kolarćeva ulica br. 1, Beograd, i da su počeli primati narudžbine za slijedeće kao i za mnoge droge predmete Čiji se spisak može videti na zahtev:
Parne kazane, mesingane i drage metalne proizvode kao mesingane ploče, šipke od žutog mesinga i. t. d., mostove, srtne predmete od livenog gvoždja i druge predmete od livenog gvoždja, ugalj i koks, instalacije za rudnike, sve vrste dizalica, instalacije za električno osvetljenje i električne centrale, razne mašine, gvozdene kovane predmete, instalacije za vuču (prenošenje), hidrauličke mašine, instalacije za razvijanje hidro-električne snage, lokomotive i željeznički materijal i njihove rezervne detove, mašinske alate, motorna prevozrip sredstva i njihove delove, pneumartčne alate i drupr potrebe, instalacije za proizvodnju hartije i za preradu materijala za hartiju, pumpe sprave za konstrukciju pu teva, brodogradilišta, čelik i gvoždje, čelične konstrukcije za građtevine, instalacije za izradu Čelika, alate, žice metalne konopce, bormaSine, okrugle gvozd j ene šipke potnge, Čelik visoke tensije i čelične vagone.
Detaljna se obaveštenja mogo se dobfti na zahtev na gornju adresu.
Takodje se iaveštavaju zainteresovani da imamo u stovarišto veliku količina mašinerije za prodaju, i da je ovo odlična prilika da se nabave razne instalacije u od-Aćnerm stanju a po vrlo niskoj ceni.
Jfajioteji« ina*ibi!
Brez kvarjenja blaga kanal ću? ■aaiaa|a hi vsakovrstno aaaaa a|a ablak.
Aatoa Boo, »u
LjvMJaaa, SdCBimrgafa «1.6, L nadstr.        Oliate-TK 4«
Zima
vseh vrst in anoraka vedno v ratoti. RUD. SEVER, 10880
spedjalna zaloga tapetniških izdelkov hi potrebSCJa Ljubljana,  Gosposvetska cesta 6.
Spalni divani
otomane, klubove in salonske garniture, zimnice in afrik-modroci vedno v zalogi. RUD. SEVER, 10681
specijalna zaloga tapetniških izdelkov in potrebščin, l:obijana,   Gospoavetska cesta S. Sprejema naročila in copravila.
starejša mač. isce mesta kot as;sten*inja (tudi kot tehnica). — Ponudbe pod „Zobotehnica 11007" na opravo Slov. Naroda. 11007
Halo I
lana pa?
X „Tribuni" v fjubljano
Earlovtka ca rta ŠL 4
Tam je po ceni in velika izbira otroških vozičkov, dvokoles raznih modelov, najnovejših pomožnih mototfkov znamke Ewana, Orio-nette, Motore t te, D. K. W., Ornega ter vsakovrstne pneutnatfke. Sprejema to se rodi vsa popravila ter ponlklanje m emajliran je. 3187
Kompletno
orodje
za Izdelovanje dobroidočega, že vpeljanega predmeta, se po nizki ceni  proria.  —  Ponudbe pod
.Redkost 11087* na opravo Slovenskega Naroda. 11087
Baterije
ter
10726
vžigalnike
in
kamenčke
na drobno In na de*>elo najceneje
pri trrdki
Ign. Vek,
Ljubljana, Sodna nflca 7.
Na d elom
contlueiita
poznato je već od mnogo godina izvrsno svagdje rašireno sredstvo
*•« f,e«?"*l«cl'»*an;o
koje sc upoueuijava xa pranje ruku I aparata, zatim za svaku vrst dea-mneiranja, kso 1 za otstranjenje
svakog neugodnog vonja. Dobiva se n apoted i drogeriji a originalnoj opremi provi d jen sa
n potom e sporabi. Generalno zastopstvo i depot za
cijaio Jugoslaviju:
JttnapkaraaeMa d. d.
ZAORCB, Prilaz 12.
Jugosl. importno in eksportno podjetje
RUDOLF PEOLIM.
Strop za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poijedeljski stroji in orodje; lokonobue la motorji; vseh vrst stiskahrice; veletrgovina železa za stavbene fat konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, »vama zs železo in kovine F. FARIC iz deluje vse predmete iz litega želaza v vsattmnoirm to velikosti točno po modrim, armatore iz medi In kovin za vsako potrebo.
MARIBOR. Trubarjeva ul. 4.
Tat.
Tat.
Prostovoljno lovno dražbo
1t.9 19.
la
10. oktobra ti trga it. *, pri 1
Za odgovore upravi aaj ao prao«
Indian Eig Cblei
s priklopnim vozom pro* da tvrdka Keoda, Ljub« ljana. 10.818
Klavir,
kratek, črn, ac proda po ugodni ceni. — Naslov nove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 11.046
Naprodaj
dobro ohranjena moška in Seska obleka ter cev* lji — Naslov: Rimska cesta 23/1. 11.060
Prodam sode
iz soheha klanega lira* •togega les« od 2.50 D do 3 D za 1 Kter iz skladišče. Dobavljam vsako množino. — Jovo Milo* ševič, Zagreb, Franko* pfmska br. 8. 10.287
Jedilnica«
temna, popolnoma nova, obstoječa iz 12 kosov, se ▼sled pomanjkanja pro* štora ceno proda. Proda se tndi še rabljena spal* mea. — Ivančle, £abjak št. 3, I. nadstr. 10.127
Vago
za 500 kg približno, do* bro ohranjeno, se kupi. Ponudbe pod Vaga/11082 na upravo »Slov. Nar.«,
Ktiptni klavir,
dobro ohranjen, ah pta» Rtno. — Obrniti se je na naslov: Llčsn Maks. rud* mk Mežica, fljOSB
Motorno kolo
z dvema prestavama 3 do 4 HP.   dobro ohranjeno,
se kapi. — Ponudbe na
upravo »Slov. Naroda« pod *t. 10.S33*.
Ozkotirne tračnice in vozfčke
ter obračalnice m premi* kalnice za prevoz sodra rn peska kopi Vinko Majdfč. Kranj. 11.014
l
s
Mesečno sobo
s hrano išče gospod takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe pod »19. oktober/11.062« na upravo »Slov. Naroda*.
Prazna soba
z   uporabo   kuhinje se
išče  za  tri  dijake sred?
njih Sol. Najemnina se I ulača celo leto naprej.— I !'onudbe pod »Rabim ta* . koj/llj008«    na upravo
»Slov. Naroda«.
Dve meblovani sobi oddam takoj
boljšemu gospodu, kateri mi plača najemnino za mio leto naprej. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.021
£000 on!a%3 7i <i~> bssed ?>Vfi 1*  ; vaaM nadalinr. kosa p-:ra, idovliinovra
I.   Službe |
aaalBBBaatllPil n uiga
Vinski zastopnik,
dobro vpeljan v vinu in žganju, želi premeniti mesto z obvezo mesečno vagon.— Ponudbe pod »Vinaki zastop/11.044« na upravo   »Slov. Naroda«.
Kavarniška
blagajničark«?
trg. naobražena. išče me* rta v boljšem večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prodajalka 11.068« na upravo    »Slov. Naroda«.
KrojaŠkega
pomočnika,
dobro   ixorjet»eg«.   spre j*
mem bikoj. — Anton Vrbinc, modno kroja* štvo, Novi VodiMt, Z«, loška  cesta  36. 11.083
Gospodična {
?cli vstopiti ▼ službo v kaki trgovini kot proda.' jalka, blagajničarka ali v kaki pisarn.', bodisi v me* stu ali na deželi. Zmožna je strojepisja, nekoliko knjigovodstva ter i t aH« ians»;cga jezika v govoru in pisavi. Nastop takoj! — Ponudbe naj se pošljejo na upravo »S!. Nar.« pod   »Primork«''11.071«.
Šivilja na dom,
katera se razume v rrgo» ta vijanja mode-ruih ob* tek, se ?šee za takoj. —
Ponudbe pod »Srvflia 11.078« na tmravo »Slov. Naroda^.
Gosno dična
želi vstopiti v katerokoli pisarniško mesto; najraje v mesta. Zmožna ie stro*
iepfaja, stenografije m knjigovodstva   ter ftali*
janake^a jczfka. Prakti* ctrala bi 1 meseca brez* olačno. — Ponudbe pod Praktikanrinja/11.072 na opravo   »Slov. Naroda«-
Gospodična
iz Gorice, zui o^na at o* venskega, nem^Vega m fralijanskena jezika v go* voru m pisavi teT stroje* rrisja, r. večletno pisarni* ško nrakso. išče mesta v Ljubljani kot rHsarnWka moč. — Ponndbe nod »Pisarniška moč HI. 070« na  upravo  »5>fov. Mar.«.
Knjigovodja,
perfekten. sarnostojen, z izknsn jami vseh pisarni*
škili de!, let tna bm> Iro-
respon<lirstl po hrvatsko in nemško, se sprejme takoj v atalno službo. — Ponudbe s pripisi izpri* čeval na upravo »Slov. Naroda« pod »Hrvatsko 11.020*.
Prvovrstno
strojepisko
ter perfektno hrvatsko in nemško stenografinjo, s popolnim znanjem teh jerfkov, a po možnosti todti francoskega ali an* gleškefja jezika, išče pro« ti dobri plači veliko m* d'.istrijsko podjetje v Za* tfrebu. — Ponudbe na: Poštni predal 41, glavna pošta Zagreb. 11.089
Usnjarska stroka.
V tej stroki izvežban so* trudnik želim mesta v prodajalni usnja, čevljev, torbic, gamaš itd. kot prodajalec ali potnik, ev. s sodelovanjem pri izde* lovanjn. — Na zahtevo položim primerno kavči* jo. Pristopim tudi kot družabnik s kapitalom 50 ttsoč dinarjev; v kratkem več, v mestu alt na de* feli. Ponudbe na upravo »Si. Nar.« pod »Usnjar* ski sotradniVl 1.073«.
L
£okali
ser*
i
Delavnica se išče.
Ponudbe pod »Delavnica 11.074« na upravo »Slov. Naroda«.
Velika klet
za 400 hI vina te odda v najem kaki vinski radru* gi in trgovini z mešanim bfa jntn. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 11.060
Lepa vila,
cnonadstropna, v srcdin.5 mesta Maribora, z obsir* j nim vrtom naprodaj. Cc* na in plačilni pogoji zcl<> ••godni — Informacij? daje: Hinko Privšck, re» alitetna pisarna. Ljub* ljana, Miklošičeva cr 18/1. desno (poleg »odi^ !6a). 11.092
Graščina
na Dolenjskem, okoli 100 ralov aemlje. največ travnikov, se proda iz ^roste roke. Gospodar^ ska poslopja, kakor tudi <ovačnica; vse v dobrem stanju. Živina: 9 konj in 12 glav govedi po dogovoru. Obsežen hrastov gozd za sekanje; zraven
nnva žaga »Venscfjaaka«.
Okolica je bogata hra* s to vi h   gozdov.   Cen« po
dogovoru. Denarja ni po* treba takoj vsega. — Dopisi pod »Graščina 11.029« na upravno »Slov. Naroda«.
Hiša afi vila
v Ljubljani • prostim stanovanjem, se kupL — Nova stavba ima pred* nost. Ponudbe na upravo
»SI. Naroda« pod »Hiša ali vila/11.079«.
Gozdno posestvo
(70 oralov, 15.000 m* bukve in smreke), 5 km od železniške postaje, se proda za 800.000 Din. — roteve se od 4. do 5. ure popoldne.. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 11.077
Proda se dvonadstropna hiša
ob prometni cesti, deset mimit od Južnega kolo« dvora,   z gospodarskim
poslopjem, pripravna za trgovino. — Naslov po*
ve oprava »Slav. Nar.«.
11.043
Proda se eno-nadstropria hisa
z dobro vpeljano gostil* no, lepim Triom in vso opravo v sredmi mesta Ljubljane, na zelo lepem prostoru. — Pismene ponudbe brez posredoval* cev na upravo »SI. Nar.« pod »Ugodna priložnost 11.057«.
Hiša
v jagoslo venskem Pri* morju, 15 minut od Re* kc, enonad stropna, pro* s toma. z vrtom m gospo« t Uršk i m poslopjem, ob prometni cesti, naprodaj za 250.000 Din. Polovica kupnine proti vknjižbi. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. Za vodo* vod in elektriko poskrb* Ijcno. Krasen razgled po Kvamerju. zdrav srak, oddalienost od morja 5 minut. — Lepa prilika za trgovce m obrtnike, ker
tamkaj pomanjkanje mnogih trgovskih m obrt* nrh strok, a pridobitna možnost obširna in znat* na. — Kupci naj se ogla* si jo na upravo »Sk>ven* skega Nar.« pod »Solnčni jug/H.OPO«.
8
Ramo
s
Prispeli so najboljši šivalni st o ji
»Mundlos«. šivaju na, m na/aj Garancija dci let. Znižane cene Vse potrebščine na r»7po!»* go Pouk v vezenju brc., plaćen. — Tvrdka I. Soj lovin»C-:dcn, Mestni tr% it.  13, Ljubljana 1051?
Jermenaislio in torbarsko obrt
sem otvorila v Ve! 0 narski ulici ter bom ccn»
naročniVom točno in p> najnižji ceni lavrievala vsa v to stroko spada io. Cn dela tn popravila, «• kor kovčkov, torb. komatov in druge sedlari je — Naročila sc spreicma* jo na 5v. Jakoba nahres*
ju 25, Jca katera sc nripo* roča  Marija Prekub
I1J073
\f\m ■misuhi
Trapistovski in groyer sir. Ia:
nudi po najnižji ceni »Draga«, mlekarna in sirarna Dežanovac, Sla soj ilija 10.742
Perje
od kokoši, puranov, goci.
rac se dobi vsako m no* zrno he prve roke pri E. Vajda, izvoz perutnine, (^akrrvec, Mediimurje. Ju* goslavijaL — Telefon 59, 4, 3. 11-085
Vsakovrstne
čevlje, r«?rtnase,
športne ospice, bombaž in volno za pletenje vseh barv nudi redno naj* eenejet Razpošiljal niča »Konkurencija«. Ljubi ja* na. Zgornja SSka. 815°
Priporočam sc
sL občinstvu za izdelavo
inmjeafli obWt V »logi
imam vedno v m n j o n e • alcajUe.  — Lastna
delavnica.   G. trgovcem
daza pri večjem naročfrn popust. — Kristjan Pre» mru, Kranj. Slovenija,
UJ02S
Po zelo nizki ceni
nudim cen j. damam žunaztc in fHcaste klobuke, kakor tudi športne 6 pice, fivane m druge zs šolsko mladino. Spre j* mem v moderniziranje vse zgoraj navedene pred* mete m vsa v to stroko spadajoča dela. — Pri po* roča ae J Stemberger. Ljubljana, Dunajska ce sta št. 0. 10.972
Ne zamudite
priFke !
Dospeli so najboljši avr tovno anani šivalni stroji znamke »Mundlos« Ori* tftnal Viktorija ■ 15letno garancijo. — Pouk v ve* renju brezplačen. — Zaloga se razprodaja po Iz* redno nirkfh cenah: Z  dolgim Botalca
C5»chwTngsehirn stane Din 2161; t okroglim čolnič* kom (Ccntralbobbir! t ne Dm 2614; z okrosj'irn čolničkom     (Ccntrafb. h. bin) ra pogreznjen'e stane Din 3185  — Cene vrlin, jo samo dokler traja t«-loga. — /oi. šelovin den, trgovina z zlatnino, srebmino, jedilnim o m H tem. urami s kolesi ter % Šivalnimi  stroji. Ljuhtjt na. Mestni trg 13. 10
Suhe gobe
hi
••• /ižol .•
potniultt trrdki
Sever & Komp„
Ljablfana
Voffosra asOoa srt. 21
K* Widmayer
pri »Solncn«
za vodo. Velika rzbira volnenih jopic m čepic. Raznovrstno perilo. Svib nsti in drugi robci. Ser* pe. Mami faktu rno blago. Oblek ce m predpasnikL Vsa oprava as novorojenčke. Maje, nogavice domačega izdelka. Ven* čki in šopki za neveste, odeje (kovtri). Edina za* loga poč (abtahov). Na debelo  ptlmeien popust.
10-527
TJ
PERJE
vedno v zalogi pri tvrdki
n
UDBLJANA
Tovarna usnja
ALEKS PODU
Radeče pri Zidanem mostu
opozarja p- n. odjemalce m interesente, da >e tovarna vrfed auttne^i povečanja v
stanja dobaviti vsako količino in vrsto bokaoalfaif govejega boks« in b»rvon*gai bokta« kakor tudi vse vrste
w»ohe»-podplatov. Kakovost blsg« Jo priiMM
Osne zmerno«
la   mk   »Naroana tiskarne.
• ________
5798
725572