Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena I l Transformatorska postaja v Črnučah zgrajena konec leta 1931 je bila pomembna za preskrbo elektrike za Ljubljano, Dolensko in Gorenjsko prek daljnovoda iz elektrarni v Velenju in elektrarni na Završnici. V času banovanja Marka Natlače­ na je bila na vrsti za elektrifikacijo Dolenjska. I Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena Gospodarsko življenje v času bana Natlačena Namen prikaza ni podati natančne analize gospodarskega stanja v času, ko je bil dr. Marko Natlačen ban Dravske banovine, kajti to ni obravnava posameznih gospodarskih panog (industrije, kmetijstva, trgovine, obrti in turizma), prav tako pa tudi časovno ne zajema celotnega obdobja, ki ga je Natlačen preživel na čelu Dravske banovine. Prvo je mogoče pojasniti z osredotočenjem na specifični vidik obdobja gospodarske krize, zlasti na posledice krize za srednje sloje (trgovstvo in obrtništvo) ter na s krizo povezano padanjem življenjskega standarda in kupne moči ljudskih množic (kmetov, uradništva, delavstva). Časovno sega razprava v grobem do izbruha druge svetovne vojne septembra 1939. Jugoslavijo je sicer vojna vihra zajela šele leto in pol pozneje, a njene posledice so se v gospodar ­ skem življenju hitro poznale: ovirana svetovna trgovina je industriji oteževala nabavo surovin in motila produkcijo; na drugi strani je vojna vplivala tudi na vsakdanjo potrošnjo, saj je povzročila rast cen življenjskih potrebščin in njihovo občasno pomanjkanje. Posledica je bila povečan vpliv države na gospodarstvo in njeni vedno pogostejši zakonodajni posegi na ekonomsko področje. Po veliki gospodarski krizi tridesetih let, ki je pomenila prelomnico v smislu državnega reguliranja gospodarstva (v Jugoslaviji manj kot v drugih evropskih državah), je druga svetovna vojna prinesla naslednji korak v smeri »diktiranega gospodar ­ stva«, kot so ga imenovali sodobniki. Raziskava je - kljub uporabi nekaterih statističnih podatkov - opisnega znača­ ja in temelji na časopisnih virih, predvsem na gospodarskem tisku. 1 Njen namen je pustiti gospodarstvenikom, da spregovorijo sami, zaradi česar v besedilu po­ gosto pride do izraza tista črnogledost v zvezi z dojemanjem gospodarske stvar­ nosti, o kateri je pisal zgodovinar Lazarevič. 2 Razprava namenoma temelji na citatih, kajti sodobnega bralca želi seznaniti s težavami, ki sojih v obravnavanem času publicisti in gospodarstveniki občutili kot pereče in se z njimi spopadali. V obravnavo zajeto obdobje je mogoče označiti kot čas krize. Ko je v drugi polovici leta 1935 postal Natlačen ban Dravske banovine, je bila v tem delu Jugoslavije gospodarska kriza še v polnem zamahu.3 Obrat na boljše se je v Ju- 1 Trgovski list, »časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo« (dalje TL), ki je izhajal v Ljubljani. 2 Žarko Lazarevič: Plasti prostora in časa. Ljubljana 2009, zlasti poglavje Stvarnost dojemanja - dojemanje stvarnosti (dalje Lazarevič, Plasti), str. 273-280. 3 »Nevesela in prav malo bodreča je slika o stanju našega slovenskega gospodarstva kakor jo je podal zbornični predsednik Jelačin (Ivan Jelačin, tedanji predsednik osrednje interesne organi­ zacije slovenskega gospodarstva Zbornice za TOI v Ljubljani - op. a.) na zadnji plenarni seji /.../. V trgovini, zun. kakor notranji, nazadovanje na vsej črti, deloma že katastrofalno stanje, 119 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju goslaviji začel sredi naslednjega leta, 4 ko je zaradi oboroževanja na svetovnem trgu naraslo povpraševanje po njenih agrarnih proizvodih. 5 V agrarno pasivni in z zaporednimi slabimi letinami prizadeti Sloveniji je bilo na omenjeni obrat treba čakati dlje: do leta 1937.6 Kratkotrajni oživitvi gospodarskega življenja je kakor npr. v lesni stroki. V obrti isto nazadovanje, daje padlo število trgovinskih in obrtnih obratov v pičlih treh letih za 7000. V industriji se je ustavila edina konjunktura, ki je bila v tekstilni stroki I...Im - Trgovski list (dalje TL), 9. 11. 1935, Plenarna seja Zbornice za TOI. 4 »V zadnjem času se čujejo večkrat napovedi, da so tu prvi znaki, daje sedem suhih let za nami, in da pride sedem debelih let. Priznati moramo, daje res nekaj znakov, da so se razmere vsaj ponekod nekoliko zboljšale. Tako je v nekaterih strokah zaposlenost narasla, zboljšale so se tudi delavske mezde in opaziti je tudi prve rahle dvige državnih dohodkov.« Toda: »V Sloveniji o zboljšanju še ne moremo govoriti /.../.« - TL, 18. 6. 1936, Napovedi boljših časov. Trditve o rahlem zboljšanju je bilo najprej mogoče prebrati v poročilu Narodne banke: TL, 7. 7. 1936, Naše gospodarsko stanje v prvem četrtletju. O gospodarski krizi v Jugoslaviji gl. Jacob B. Hoptner: Yugoslavia in Crisis: 1934-1941. New York - London 1962 (hrvaški prevod je izšel leta 1973). 5 »/.../ vsa ta konjunktura je bila le umetno ustvarjena z večjim oboroževanjem. /.../ Velika vojna napetost po svetu zahteva vedno kopičenje vseh zalog, zlasti pa živil. Zato ni bila za nas nobena težava, da prodamo svoje žito, svoje agrarne proizvode in celo lesni trg se nam je iz tega razloga odprl v Anglijo in Nemčijo. Velika zmota pa bi bila, če bi to slučajno konjunkturo smatrali za trajno /.../.« Glede slovenskega gospodarstva v letu 1936 je bil pisec zgornjih vrstic še precej bolj črnogled: »Težave, ki so tlačile slovensko gospodarstvo že v prejšnjem letu niso popustile, temveč soktem prišle šenove.«-TL, 1. 1. 1937, Gospodarsko življenje v 1. 1936. Predsednik ljubljanske borze Ivan Slokarje na občnem zboru te organizacije podal svetlejšo podobo izbolj­ šanja v letu 1936: »Izredno dobra letina v naši državi in sorazmerno slaba žetev izven naših meja sta mnogo prispevali k zvišanju dohodkov našega kmečkega stanu in k zboljšanju njegove kupne moči. To ni moglo ostati brez vpliva na ostale pridobitne panoge. Trgovina je oživela in nije industrijske produkcije, ki ne bi izkazovala znatnega napredka, z edino izjemo lesne in­ dustrije, kije bila žrtev brezuspešnih sankcij (uvedenih proti Italiji zaradi vojne v Etiopiji - op. a.)« - TL, 21. 5. 1937, Občni zbor Ljubljanske borze. 6 Vsaj sodeč po ugotovitvah govornikov na plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani konec leta 1937: »Splošni gospodarski položaj Dravske banovine je v letošnjem letu krenil na bolje. Dolga doba petih let krize, ki je povzročila stomilijonske izgube in ogrozila deset tisoče eksistenc je za nami. Se pa še kažejo posledice krize v nekaterih panogah, zlasti pri našem denarništvu.« V Jugoslaviji so bili znaki izboljšanja naslednji: »/.../ smo prekoračili v produkciji najboljšo konjunkturo leta 1929, in daje število zaposlenega delavstva preseglo največjo številko, ki smo jo doslej po vojni zabeležili. Obseg naše zunanje trgovine seje v izdatni meri razširil in izkazuje doslej skoro % milijarde aktive. /.../ Že julija meseca je doseglo v Sloveniji število zaposlenega delavstva 1000.000 oseb in se vzdržalo na tej višini še meseca oktobra. Posebno važno paje, da seje tudi povprečna zavarovana mezda v zadnjem poletju povečala za 1,32 na 24,32 dinarjev, tako daje letos celotna dnevna zavarovana mezda večja od lanske oktobrske mezde. /.../ Bistve ­ no je na položaj našega gospodarstva vplivalo zvišanje cen poljedelskim produktom, posebno pa lesu, kar je na mah oživilo to najglavnejšo panogo našega gospodarstva. /.../ je končno po petih letih nastal preokret tudi v gibanju obrta, trgovine in gostinstva. Letos prvič presegajo številke prijavljenih obratov število odjav.« - TL, 24. 11. 1937, Plenarna seja Zbornice za TOI. Daje v letu 1937 ostalo nerešenih še mnogo problemov, je opozorilo uredništvo Trgovskega lista: »Mnogo smo čuli o lanskem letu besed o zboljšanju našega domačega gospodarstva. Priznati je treba, da te besede niso niti čisto neupravičene. Tako so se državni dohodki stalno večali, daje imel finančni minister pogum, daje povišal državni proračun za 1270 milijonov din. /.../ Agrar- 120 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena sledil sredi leta 1938* 7 pojav,ki bi ga bilo najprimerneje označiti kot stabilizacijo, sledečo prejšnjemu poletu, kajti razmere se niso približale drastičnosti onih v obdobju pred kratkim preživete krize, 8 o čemer navsezadnje delno pričajo tudi glasovi o oživitvi gradbene dejavnosti. 9 Rastoča mednarodna napetost je leta 1939 povzročila nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja, predvsem zara­ di negotovih mednarodnih razmer. 10 ne pokrajine so dosegle zaradi zboljšanja cen nov napredek, daje za mnoge pokrajine beseda o zboljšanju gospodarskega stanja popolnoma upravičena. Ne pa za Slovenijo! /.../ povišek cen ni bil za Slovenijo dobiček, ker je šel ta povišek v prav znatni meri kot agrarno pasivni deželi na njen račun.« Druge težave, ki so po mnenju pisca trle Dravsko banovino, so bile nelikvidnost denarnih zavodov, povišanje davkov in dajatev (državnih kot tudi samoupravnih) ter druga »ne ­ rešena vprašanja iz prejšnjih let, kakor cestna, železniška, tujsko-prometna in kulturna vpraša­ nja.« - TL, 1.1. 1938, Pogled na preteklo leto. Naj o letu 1937 na koncu svoje mnenje poda še Ivan Slokar: »/.../ je bil razvoj vseh panog našega gospodarstva v letu 1937 povsem zadovoljiv. Preteklo leto je bilo celo najboljše in najplodnejše po svetovni krizi v naši državi. /.../ poletu so pripomogla poleg ugodne izvozne trgovine tudi javna dela, finansirana s kratkotrajnimi notra­ njimi posojili.« - TL, 6. 5. 1938, Občni zbor Ljubljanske borze. 7 »Že več mesecev se v gospodarskem življenju opaža nekak zastoj v dosedanjem razmeroma naglem razvoju konjunkture na svetovnih tržiščih. /.../ Zastoj produkcije zlasti opažamo v tekstilni industriji in to v prvi vrsti v Mariboru, kjer je ta panoga industrijske produkcije najbolj razvita v državi. Vse kaže, da je velika potreba po blagu, ki je nastala s pojemanjem gospodarske depresije in zbog tega z dviganjem kupne moči prebivalstva, ponehala. Zaloge se polagoma kopičijo, naročila pa prihajajo v manjšem številu kot doslej. /.../ Tvornice so manj zaposlene kot so bile še lani ali letošnjo pomlad, vendar delajo še vedno.« Razlog za zastoj je pisec videl v »nazadovanju cen na svetovnem trgu«, ki jo je povzročila prva hiperprodukcija blaga po letih 1929/30. - TL, 22. 6. 1938, Zastoj v produkciji. Prizadeta je bila tudi zunanja trgovina Jugoslavije: »Dočim je bila v letu 1937 naša trg. bilanca aktivna za 1038 milijonov dinarjev, smo bili leta 1938 skoraj vse leto pasivni in šele v novembru in decembru seje izvoz toliko zboljšal, da moremo upati, da bomo zaključili leto s približno 50 milijonov din aktivne bilance. A še ta uspeh je dvomljiv, če pomislimo, da smo bili v trgovini z neklirinškimi država ­ mi pasivni. /.../ Ta zastoj v naši zunanji trgovini je zlasti občutilo naše lesno gospodarstvo, ki je moralo po kratki konjunkturni dobi zopet konstatirati nazadovanje lesne trgovine.« - TL, L L 1939, Gospodarstvo v letu 1938. 8 Tako so npr. na plenarni seji Zbornice za TOI marca 1939 objavili, da so v preteklem letu na »notranjem tržišču zabeležili porast prometa v večini trgovinskih strok za povprečno 10 odstot ­ kov«. - TL, 24. 3. 1939, Plenarna seja TOI. 9 Aprila 1939 je bilo mogoče prebrati: »Po več letih stagnacije je Maribor lani zaznamoval precej živahno gradbeno sezono /.../. Letos bo sezija nemara še boljša. /.../ Ker je bila letošnja zima izredno mila, seje gradbena sezija začela že prve dni marca, deloma celo že koncem februarja. Zaposlitev v gradbeni stroki je povoljna in seje nezaposlenost že precej zmanjšala.« — TL, 14. 4. 1939, Živahna gradbena sezona v Mariboru. Skoraj identično, a zgolj na leto 1938 nanašajo­ če se poročilo iz Maribora je TL objavil že januarja 1939: »Priznati se mora, daje bila pretekla gradbena sezona v Mariboru zelo živahna, veliko bolj kot je bilo pričakovati spomladi. /.../ brezposelnost /.../je lani baš zaradi živahne gradbene delavnosti nekoliko popustila, seveda le do zime dokler seje pač zidalo.« - TL, 18. L 1939, 15 milijonov za 225 stanovanj. Z mari­ borskim dopisnikom se gotovo ne bi strinjal anonimni pisec članka Zastoj gradbene delavnosti, ki je julija 1938 ugotavljal, da se stavbna dejavnost Slovenije »še v zadnjih dveh letih delnega gospodarskega zboljšanja ni popravila«. - TL, 8. 7. 1938, Zastoj stavbene delavnosti. 10 Ivan Slokar: »/.../ cene surovin so podvržene velikemu valovanju zaradi stalno različnega pre- 121 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju Nekaj številk o posledicah gospodarske krize Manj kot konjunkturna nihanja po koncu krize ter poskus kronološkega zame ­ jevanja njenega konca ter periodizacije obdobja po njej so me zanimale posledice tega za slovensko prebivalstvo težkega obdobja. 11 Teje marca 1939 v predavanju o produktivnih silah Slovenije kratko in jedrnato podal sodelavec Socialno-eko- nomskega inštituta dr. Žumer: »Leta krize so nas močno gospodarsko zavrla, da je pridobivanje premoga padlo za 26 odstotkov in se 1. 1938 komaj popravilo na staro stanje. /.../ Važnejše so morda še številke zavarovanih delavcev, kjer smo glede na celo državo padli od 16,5 v osmih letih na 14,8 odstotkov. Narasla pa je zaposlenost v vsej državi v teh letih 16,05, pri nas le za štiri odstotke. Če Slovenijo izločimo iz vsote, je drugod narasla zaposlenost celo za 18,4 odstotka. I...Iznašal donos podjetij oz. produkcija 1. 1937 proti 1. 1929 komaj 59,5 od ­ stotka v premogovni, komaj 67,1 odstotka v papirni itd. Enako neugodne so ceni ­ tve glede kreditnega trga. Promet zadrug je padel za polovico, vloge pa od 777 na 318 milijonov din. Po teh podatkih se zdi očitna neka stagnacija /.../. Že dalj časa opažamo, da napreduje industrializacija v južnih predelih bolj kot pri nas. Motivi so deloma znani. Naravni pogoji za to pa so: surovine, bližnji trgi. Poleg tega mora Slovenija dosti surovin uvažati iz tujine za kar potrebuje deviz, plača drag prevoz in nima plovnih poti ne svojih pristanišč. Seveda se s to južno usmerjeno industrializacijo premika tudi težišče našega prebivalstva na jug. Tako so imele Dravska, Savska in Donavska banovina 1. 1931 47,25 odstotka vsega prebivalstva v državi, pri drugem štetju še 44,7 in 1. 1938 se cenijo še na 42,87 odstotka. Osta­ lih šest banovin z Beogradom je napredovalo od 52,75 na 57,13 odstotkov.« 12 Opisano nazadovanje gospodarstva se je odražalo tudi v drugih statističnih številkah. Na razstavi slovenskega novinarstva leta 1937 je uredništvo Službene ­ ga lista javnosti prikazalo poveden diagram, kije navajal »koliko je bilo v ,Ura­ dnem 1 oz. ,Službenem listu ‘ od preobrata pa do danes objavljenih dražb, vpisov sojanja mednarodnega položaja /.../. /.../ naše gospodarstvo /.../ čuti vse omenjene momente negotovosti in stalnih motenj. Kaledioskopske spremembe vsakodnevnega položaja ustvarjajo za trgovino in industrijo neznosen položaj /.../.« - TL, 24. 5. 1939, Občni zbor ljubljanske borze. O težavah pri preskrbi industrije s surovinami je že po izbruhu vojne med Nemčijo in Poljsko govoril tudi Adolf Golia, generalni tajnik Zveze industrijcev. - TL, 13.9. 1939, Položaj našega gospodarstva. Za prvo tromesečje leta 1939 je Narodna banka Jugoslavije ugotovila zmanjšani obseg zunanje trgovine, padec uvoza, manjši promet blaga, upočasnitev dviga cen na domačem tržišču, nazadovanje investicijske dejavnosti, nazadovanje zasebne podjetnosti ter neznaten dvig potrošnje. - TL, 12. 6. 1939, Razvoj gospodarstva v I. tromesečju 1939. Naslednje poročilo Narodne banke ni prineslo vesti o zboljšanju temveč je ugotovilo »padanje gospodarske razvojne črte v vsej Jugoslaviji«. — TL, 14. 7. 1939, Splošno poslabšanje gospo­ darstva. 11 Splošen pregled gospodarske krize Franceta Kresal: Gospodarska kriza 1929-1933. V: Gospo­ darske krize in Slovenci. Ljubljana 1999, str. 77-97. Zanimive analize tudi v Lazarevič, Plasti. 12 TL, 27. 3. 1939, Produktivne sile našega gospodarstva. 122 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena v trgovinski in zadružni register ter konkurzov (stečajev - op. av.) in prisilnih poravnav«.13 Diagram sije (kot tabelo 1) mogoče ogledati spodaj. Tabela 1: Dražbe ter gibanje registriranih obratov v Sloveniji (1918-1937) Leto Dražbe Vpisi v trgovinski register Vpisi v zadružni register Stečaji in poravnave 1918/19 26 130 43 10 1920 17 278 122 1 1921 47 468 77 6 1922 53 372 58 9 1923 93 401 57 50 1924 244 203 55 117 1925 486 148 52 138 1926 787 140 79 76 1927 857 216 47 88 1928 780 189 67 61 1929 620 228 75 49 1930 562 589 77 75 1931 851 181 195 181 1932 960 125 74 292 1933 896 100 62 101 1934 1014 86 49 131 1935 1229 56 50 95 1936 1481 58 51 84 do 30. 6.1937 638 36 34 54 Po mnenju novinarja Trgovskega lista, kije te statistične podatke komentiral, je dajala tabela »v resnici popolno sliko o našem gospodarskem življenju od pre ­ obrata pa do danes. Že takoj prva rubrika o številu objavljenih dražb dokazuje to. Leta 1920 je bilo objavljeno v vsem samo 17 dražb. Ljudje so imeli takrat denar. Kmetje so mogli poravnati vse svoje dolgove, a tudi trgovina je bila živahna, da ni bilo nobene stiske z denarjem.« 14 Prvo povečanje števila dražb je prine ­ sla deflacijska kriza v drugi polovici dvajsetih let, a razmere so se do leta 1930 zboljšale. »Takoj prihodnje leto pa se število dražb množi in nastala gospodarska kriza ima vedno težje posledice. L. 1936 je objavil,Službeni list 1 že 1481 dražb. A tudi letos je slika gospodarskega stanja Slovenije le neznatno boljša, saj je do konca junija bilo objavljenih že 638 dražb ali 1276 za vse leto, če bi se dražbe nadaljevale v istem obsegu.« 15 13 TL, 3. 9. 1937, Razvoj gospodarskega življenja Slovenije. 14 Prav tam. 15 Prav tam. 123 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju Številke o stečajih in prisilnih poravnavah so se gibale po podobnih zako­ nitostih kot one dražb: »Število konkurzov in prisilnih poravnav /.../ znaša v konjunktumem letu 1929 samo še 49. Nova gospodarska kriza pa je to število v dveh letih zvišala na 181, in leta 1932, najtežjem gospodarskem letu, celo na 292. Leta 1935 in 1936 seje položaj nekoliko zboljšal, toda v prvi polovici le ­ tošnjega leta je bilo že 54 konkurzov in prisilnih poravnav, torej znatno več ko 1. 1935 in 1936. Gospodarsko stanje Slovenije se torej ni zboljšalo kako kažejo ti podatki.« Pozitivno plat gibanja sta predstavljali rubriki vpisov v zadružni 16 in trgovinski register (v slednjega so se vpisovale ne le večje trgovske firme, tem ­ več tudi močnejša obrtna in vsa industrijska podjetja): »V prvi povojni dobi je število vpisov v trgovinski register stalno naraščalo in doseglo 1. 1922 svoj višek /.../. Nato začenja število padati, silno ostro v veliki deflacijski krizi 1. 1925 in 1926. Po krizi seje stanje zopet nekoliko zboljšalo in v konjunktumem letu 1930 naraslo na 589. Od takrat pa se začenja katastrofalno padanje in 1. 1935 je bilo le še 56 vpisov. Letos se je položaj neznatno zboljšal in v prvih šestih mesecih je bilo že 36 vpisov v trgovinski register, kar pa je še zmerom silno majhno število.« 17 Še ostreje kažejo poguben vpliv velike gospodarske krize periodične okro­ žnice Zbornice za TOI posvečene natančnemu beleženju gibanja trgovskih, obr­ tnih, industrijskih ter gostinskih obratov, ki so izhajale štirikrat na leto in se niso omejevale le na obrate, vpisane v trgovinskem registru, temveč so zajemale vse legalne obrate na ozemlju Dravske banovine (torej tudi tiste, ki so poslovali le z obrtnim dovoljenjem), kar jim daje pečat dragocenih, v globino prodirajočih do ­ kumentov, ki ponazarjajo vpliv krize na najširše množice podjetniško aktivnega prebivalstva. Ne preseneča torej, da so omenjeni statistični podatki že ob nastan­ ku pritegnili pozornost publicističnih, malce pozneje pa tudi znanstvenih krogov, saj so veljali za ustrezne kazalnike obdobij krize in prosperitete. Za zadnjo četrtino leta 1935, torej čas, ko je službo bana začel opravljati Natlačen, je statistika Zbornice za TOI prinesla vest, da se neprestano padanje števila trgovskih in obrtnih obratov še ni zaustavilo: »Po teh podatkih se je v četrtem četrtletju 1935 prijavilo 169 trgovinskih obratov, odjavilo pa 475, daje padlo njih število za 306. Obrtniških obratov seje prijavilo 203, odjavilo 503 in je njih skupno število padlo za 300.«I8 Padlo je tudi število gostinskih obratov, opazovalce pa je presenetilo predvsem zmanjšanje števila industrijskih obratov: »Industrijski obrati, ki so vse leto izkazovali dvig, izkazujejo v četrtem četrtletju padec, ker je bilo prijavljenih le troje, odjavljenih pa pet podjetij.« 19 Samo leta 16 Povečan vpis v zadružni register leta 1931 je bil »le slučajen in posledica izvajanja agrarne reforme, ko so se ustanovile številne pašniške in gozdne zadruge, od katerih pa je večina že ponehala«. - Prav tam. 17 Prav tam. 18 TL, 13. 2. 1936, Nevzdržno propadata trgovina in obrt. 19 Prav tam. 124 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena 1935 se je število obstoječih trgovin zmanjšalo za 976, obrti za 722, gostinskih obratov pa za 33. Prirastek je imela edino industrija, in sicer 12 podjetij. Zanimi ­ va je dolgotrajnost opisanega trenda strmega padanja števila podjetij, ki seje za­ čelo že leta 1932 in se je nadaljevalo vse do leta 1937. Številke o presežku odjav nad prijavami v trgovski ter obrtni stroki od leta 1932 do leta 1936 si je mogoče ogledati v tabelah 2 in 3, ki pričata o tem kako je gospodarska kriza pri nas priza­ dela zlasti ti dve gospodarski veji (o povezavi omenjenih trendov z vplivom krize na potrošnike bo govora v naslednjem razdelku). Tabela 2: Razmerje med prijavami in odjavami trgovskih obratov (1932—1936)20 Leto Prijave Odjave 1932 1069 1521 -452 1933 777 2107 - 1330 1934 670 2043 - 1373 1935 640 1616 -976 1936 767 1150 -383 Skupaj -4514 Tabela 3: Razmerje med prijavami in odjavami obrtnih obratov (1932-1936)21 Leto Prijave Odjave 1932 2007 2017 -10 1933 927 2263 - 1336 1934 992 2361 -1369 1935 835 1557 -722 1936 912 1414 -502 Skupaj -3939 V petih letih krize je torej nepovratno ugasnilo skupaj 8453 podjetij. Trgovski listje dejstvo drastičnega padca pospremil z naslednjim komentarjem: »Napačno bi bilo misliti, daje kriza le nekoliko popustila, ker je število v letu 1935 odja ­ vljenih trgovin in obratov nižje, kakor v letu 1933 in 1934. Pomisliti je treba, da so vsa nesolidna podjetja padla že pod prvimi udarci krize, in da uničuje od takrat kriza tudi že podjetja, ki bi v normalnih časih procvitala.«22 Socialne posledice so bile hude zato, ker so bile prizadete zlasti pridobitne dejavnosti, v katerih se je podjetniško udejanjal mali človek z malim kapitalom, kot npr. lesna trgovina in druge panoge »v katerih so si mogli pomagati mali ljudje, ker je bilo za te tr- 20 Po podatkih iz Janko Traven: Gospodarska kriza v luči statistike pridobitnih podjetij. V: Tehni ­ ka in gospodarstvu, 1939, št. 11-12, str. 259-261(dalje Traven, Gospodarska kriza). 21 Po podatkih iz: prav tam. 22 TL, 13. 2. 1936, Nevzdržno propadata trgovina in obrt. 125 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju govine potrebno primeroma le malo kapitala. To jasno kaže kako pomeni sedanja kriza trgovine tudi težko socialno zlo.«23 Trditev potrjuje Travnova analiza: »Ob­ čutno nazadovanje v letih krize pa kažejo branjarije, trgovine z deželnimi pridel ­ ki, z lesom, s kolonialnim in špecerijskim blagom, mlekom in mlečnimi izdelki, vinom, predvsem pa z živino in živili, prav tako pa tudi sejmarji ter agenture in komisijske trgovine. Opozoriti je predvsem na opuščanje specialnih trgovin in v zvezi s tem na narastek trgovin z mešanim blagom.«24 Med obrtmi je kriza najbolj prizadela čevljarje, torej stroko, ki ji je bila industrija močna konkurenca, neugo ­ dno pa je nanjo vplival tudi splošni padec kupne moči.25 Isto je mogoče ugotoviti za prav tako močno prizadete krojače ter šivilje. 26 Prve znake izboljšanja je statistika zabeležila konec leta 1936: »Prvič od iz­ bruha gospodarske krize izkazuje statistika ljubljanske Zbornice o gibanju obra­ tov na njenem ozemlju nekoliko ugodnejšo sliko. Število odjavljenih obratov ne presega več v tako obupno visoki meri število prijavljenih, temveč je bilo celo prijavljenih obratov več ko pa odjavljenih. Toda napačno bi bilo iz tega prvega znaka že sklepati o zboljšanju položaja, ker v vsem 1. 1936 odjave še daleko prekašajo prijave /.../.•« Nazadovanje števila obrti in trgovin za »okroglo 8500 obratov« je bilo po mnenju Trgovskega lista »za majhno Slovenijo, ki je vrhu vsega agrarno pasivna pokrajina, pač katastrofalna številka«. 27 Kot je ugotovil so­ delavec Trgovskega lista maja 1937 ob pregledu rezultatov za prvo četrtletje tega leta, pa prve lastovke še niso prinesle pomladi. Zboljšanje ekonomskega stanja v Dravski banovini je bilo počasno inje zaostajalo za drugimi predeli Jugoslavije: »V celoti pokazuje statistika, da se polagoma bližamo v gibanju obratov norma­ lizaciji razmer. Pripominjamo, da je položaj na območju drugih zbornic bistve ­ no boljši kakor v Dravski banovini, posebno na območju Donavske, Moravske, Vardarske in Vrbaske banovine je število podjetij in obratov v naglem porastu.«28 Dokončno normalizacijo statistično zajetega gibanja so sodobniki postavili v dru ­ go četrtletje leta 1937: »/.../je postal preobrat na boljše, ki gaje najavila Zbor­ nica v svoji okrožnici o gibanju obratov v prvem četrtletju, v drugem četrtletju še bolj viden. Razen v industrijskih panogah je število obratov povsod drugod 23 Prav tam. 24 Traven, Gospodarska kriza, str. 260. 25 Za leto 1936 prinaša TL v zvezi s čevljarji tale podatek: »V prvih devetih mesecih 1.1. je padlo število čevljarskih obratov za 208, to se pravi, da preneha vsak dan več ko en čevljarski obrt. Pač jasen dokaz, da tožbe naših domačih čevljarjev proti tujim velepodjetjem (mišljena je pred ­ vsem češka Bata - op. a.) le niso brez tehtne podlage.« - TL, 5. 12. 1936, Padanje trgovinskih obratov ustavljeno. 26 Traven, Gospodarska kriza, str. 263-264. Več o vzrokih za propadanje omenjenih obrtnih vej gl. Janko Traven: Dvajset let razvoja slovenskega obrtništva. V: Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana 1939, str. 381-389. 27 TL, 22. 2. 1937, Prvi skromni začetki zboljšanja. 28 Naštete banovine so pokrivale območje Srbije (z Vojvodino), Makedonije ter Bosne. - TL, 25. 5. 1937, Gibanje obratov v I. četrtletju. 126 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena naraslo, in sicer pri obrtniških podjetjih za 118 obratov, pri trgovinskih za 55 in pri gostinskih obratih za 44 podjetij.« 29 Problematika kupne moči prebivalstva Dravske banovine med gospodarsko krizo in po njej Po kratki predstavitvi vpliva krize na trgovino in obrt je treba pred nadaljnjimi izvajanji v zvezi s problematiko potrošnje prebivalstva Dravske banovine pove ­ dati, daje bila Slovenija v obravnavanem obdobju še večinsko kmečka pokrajina v kateri seje okoli 60 odstotkov ljudi preživljalo z obdelovanjem zemlje, preosta ­ lih 40 pa je bilo zaposlenih v trgovini, obrti, industriji ali pa je opravljalo uradni ­ ška dela. 30 Ker je bila torej slovenska družba v obravnavanem času na prehodu iz kmečke v industrijsko, je gospodarska kriza še poudarila njene strukturne proble ­ me, ki so se izoblikovali že dolgo pred izbruhom krize. 31 Agrarna problematika Dravske banovine je bila osredotočena v treh med seboj povezanih dejavnikih: »1. agrarna prenaseljenost Slovenije, in sicer pride pri nas na en km2 njivske po­ vršine 221 duš, v celi Jugoslaviji le 180 (v Romuniji 140, Danski 37); 2. agrarna pasivnost Slovenije, ki jo pojasnjuje razdelitev na gozd in polje, ker je gozda 691.000 ha, zemljišč pa le 836.000 ha, in 3. nerentabilnost našega kmetijstva, ta nerantabilnost seveda kot naravna posledica prevelike razdrobljenosti kmečke zemlje in premajhne rodovitnosti. /.../ Bistveni in glavni pogoj za rentabilnost kmetijstva pa je - razen rodovitnosti zemlje - pridelovanje za trg. Da za trg naše kmetijstvo ne producira iz nobene kulture, je povsem razumljivo in to potrjuje tudi sledeče razmerje kultur, po katerem je bila njivska kultura razdeljena takole: žita in koruza 62 odstotkov, krompir in korenje 20, živinska krma deset, fižol in leča 3,5, ali po banovinski statistiki iz 1. 1931 od 381.752 ha zaseva 58 za prehra ­ no, 41 za krmo, 0,85 za industrijske rastline, 0,15 odstotka za ostale.« 32 Kmet kot najštevilčnejši potencialni potrošnik trgovskih in obrtnih storitev je potemtakem le s težavo prišel do denarja, zaradi česar je prodajal vse presežke pridelkov, kijih 29 TL, 30. 7. 1937, Padanje obratov ustavljeno. Za tretje četrtletje so bile ugotovitve skoraj enake: »Iz statistike se vidi, da seje gospodarsko stanje zboljšalo, in da seje v vseh strokah prijavilo več obratov kakor pa se jih je odjavilo.« - TL, 5. 11. 1937, Gospodarsko stanje seje zboljšalo. Za celotno leto 1937 je bila ugotovitev Zbornice za TOI naslednja: »Prirastek seje /.../ gibal v okviru normalnega razvoja in ne kaže posebne konjunkture.« - TL, 4. 3. 1938, Število obratov zopet raste. 30 Najboljša obdelava podatkov ljudskih štetij in obravnava poklicne strukture Slovenije iz časa pred drugo svetovno vojno je razprava Draga Potočnika: Podatki poklicne statistike pri nas in drugod. V: Tehnika in gospodarstvo, 1940, št. 7-8, str. 150-160. 31 Ker je agrarna problematika iz razumljivih razlogov pritegnila veliko pozornost sodobnikov, je literature o kmečkem vprašanju mnogo. Pregled Žarko Lazarevič: Kmečki dolgovi na Sloven ­ skem: socialno-ekonomski vidiki zadolženosti slovenskih kmetov 1848-1948. Ljubljana 1994 (dalje Lazarevič, Kmečki dolgovi). 32 TL, 10. 6. 1938, Slovenija in Slovenci. 127 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju je bilo mogoče plasirati na trgu,33 se zadolževal 34 ter iskal denar v seki gozdov. O velikem gospodarskem pomenu gozda je generalni tajnik ljubljanske Zbornice za TOI, Ivan Mohorič, junija 1939 napisal tole: »Gozdno gospodarstvo pomeni to­ rej podlago gospodarstva v Dravski banovini, ker pripada od 680.922 ha gozdne površine 581.703 ha ali nad 80 odstotkov individualnim gozdnim posestnikom, katerih je 138.886. More se v resnici reči, daje gozdna posest v Sloveniji prava narodna lastnina in sicer malega človeka. Če pomislimo, da je v Dravski banovini nad 200.000 gospodarstev, pomeni, da dve tretjini gospodarskih edinic razpola­ gata tudi z majhnim gozdnim posestvom, pa naj bi bilo to še tako majhno. /.../ Od prosperitete in depresije gozdnega gospodarstva zavisi materialno stanje najširših delov Slovenije. Od 1,200.848 prebivalcev je bilo v kmetijstvu in gozdarstvu v Sloveniji zaposlenih 369.905 oseb.« 35 Poleg prodaje lesa si je kmet denar služil še s sadjarstvom, vinogradništvom ter hmeljarstvom. 36 Gospodarska kriza je kupno moč kmeta močno omajala: padec cen lesa (dolo ­ čen čas pa tudi onemogočen izvoz v Italijo zaradi sankcij) in kmetijskih proizvo­ dov sta mu zaprla vir zaslužka, kar se je posledično poznalo tudi pri poslovanju majhnih, podeželskih trgovcev in obrtnikov. Organizacije slovenskih trgovcev so upadanje kupne moči podeželja redno beležile. Za ilustracijo navajam poročilo, podano na skupščini trgovcev iz ptujske okolice: »V gospodarskem oziru mora­ mo deliti naše območje na dva dela: na vinorodne kraje Haloze ter v poljedelsko Dravsko ah Ptujsko polje in Slovenske Gorice. Najtežje so gospodarske razmere gotovo v Halozah, ki so odvisne le od pridelka vina in sadja, gozdovi so že itak prazni. Vinska kupčija nam je pokazala takoj ob trgatvi zelo žalostno sliko. Kmet vinogradnik, ki je bil v skrajni stiski za denar, je ponujal svoj pridelek, a odje ­ malca ni bilo najti. To stisko prebivalstva pa so izrabili nekateri brezvestni ljudje ter si polnili svoje velikanske kleti z vinom, ki so ga izvlekli od vinogradnikov po ceni 50 do 75 par na liter. Kmet ni vedel kaj naj napravi z izkupičkom. Ali naj plača davek, delavce ali pa obleče sebe in svojo družino. Sadna kupčija je bila boljša, dasi se ne more označiti za povoljno. Ker je bil kmet v veliki stiski, seje lotil podiranja lesa. Gozdovi so skoraj izpraznjeni, a kmet si z izkupičkom radi iz­ redno slabe cene ni popolnoma nič opomogel.« 37 Tudi na Dravskem in Ptujskem polju ni bil kmetov položaj nič boljši: »Živina do sedaj ni imela nikake cene. /.../ Tudi nekdaj tako cvetoča trgovina s čebulo ali lukom je padla na najnižjo stopnjo. Enako je tudi s perutnino. Obupen položaj našega kmeta se odraža tudi v položaju 33 V tem je Marjan Pavčič videl vzrok za slabo prehrano kmetstva, kajti »kmet poje doma v glav­ nem le to, kar ne more prodati«. - Matjan Pavčič: Ob jedilniku trboveljske rudarske dece. V: Tehnika in gospodarstvo, 1940, št. 11-12, str. 280. 34 V zvezi s problematiko kmečkih dolgov na Slovenskem je osrednje zgodovinopisno delo Laza­ revič, Kmečki dolgovi. 35 TL, 2. 6. 1939, Gospodarska struktura in problemi Dravske banovine. 36 Prav tam. 37 TL, 4. 4. 1936, Skupščina okoliških trgovcev v Ptuju. 128 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena našega trgovca. Promet je vsako leto slabši, davčna bremena pa vedno večja.« 38 Predsednik Zbornice za TOI, Ivan Jelačin, se je ravno tisti čas mudil na zbo­ rovanju trgovcev v Ljubljani in v govoru podal svoje izkušnje iz udeležb na vrsti trgovskih zborovanj po vsej Dravski banovini: »Reči mora, daje slika, ki jo je do ­ bil uničujoča. Konstatirati mora, daje v vsej Sloveniji pavperizacija prebivalstva na pohodu. /.../ So kraji v Sloveniji kjer ljudje po 14 dni nimajo kg moke, da bi si spekli kruh. Vse zahteva: dajte nam zaslužka! /.../ So sicer res še posamezniki, ki jim gre primeroma dobro. Toda teh je komaj deset odstotkov, 90 odstotkov vsega prebivalstva pa se bori za obstanek.« 39 K stiski prebivalstva je po Jelačinovem mnenju pripomogel tudi neučinkovit, pretirano centraliziran in birokratski držav ­ ni aparat: »V Prevaljah sem videl kako silno je bil zadet ves okraj zaradi ustavitve izvoza sena. Samo v okolici Prevalj je za okoli dva milijona sena. Kmetje prosijo, da bi smeli prodati seno, a vse zaman. Zbornica je že ponovno intervenirala, da se zopet dovoli izvoz sena in bilo ji je tudi obljubljeno, da se bo izvoz zopet dovolil; toda bojimo se, da bo prišlo dovoljenje prepozno, ko bo že za milijone dinarjev sena propadlo.« 40 Tudi v ljubljanski okolici je bilo konec leta 1936 stanje kmečke potrošnje porazno: »Pomanjkanje gotovine je na deželi še vedno občutno. Iz poročil posa­ meznih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev se vidi, da v marsikaterem gorskem kraju nimajo ljudje niti za sol in vžigalice. /.../ Revščina se širi ter vedno bolj tlači kmeta, delavca in javnega nameščenca, da kupna moč prebivalstva stalno pada. Vsi ti sloji se omejujejo na nakup najpotrebnejših stvari, a še to morajo da ­ jati trgovci v veliki meri na kredit, kar je za podeželskega trgovca, ki mora svoje obveznosti točno izpolnjevati, dostikrat usodno. /.../ Poslovni promet je v pode ­ želskih trgovinah v zadnjih petih letih nazadoval za 35 do 50 odstotkov. Nekatere stroke so absolutno pasivne, tako npr. trgovina z lesom, ki je dajala ljubljanski okolici svoj čas prav dober zaslužek. Vsi so od nje živeli: kmet, trgovec, obrtnik in delavec, a tudi vozniki so imeli takrat zlate čase. Vse to je danes izumrlo.«41 Pomen lesne kupčije nazorno kaže poročilo o gospodarskem stanju v okoli­ ci Kranja ter Skoije Loke: »Kranjski srez ne pridela dovolj za domače potrebe in mora uvažati žito in koruzo. Dohodki kmeta zato niso veliki niti tedaj, ka­ dar so cene visoke. Največ nudi kmetu še živinoreja, vendar ne toliko kolikor potrebuje za svoje vzdrževanje. Celo v časih gospodarske konjunkture je moral kmet dostikrat iskati sredstva za obleko in davke v gozdu. Danes, ko je lesna trgovina silno padla, pa je usahnila tudi ta zadnja rezerva kmeta. /.../ 57 odstotkov 38 Prav tam. 39 TL, 4. 4. 1936, Pavperizacija je v Sloveniji na pohodu!. 40 Prav tam. 41 TL, 10.10. 1936, Težko gospodarsko stanje v ljubljanski okolici. Iz članka je razbrati, da odpra ­ va sankcij lesni trgovini najprej ni kaj prida koristila: »Upali smo, da se bo po sklenitvi trgovske pogodbe spet zopet začela kupčija z lesom, in da bomo zopet začeli izvažati les v Italijo. Tudi ta up je sedaj splaval po vodi. /.../ Po sankcijah je zadelo našo lesno kupčijo sedaj še devalvacija lire.« 129 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju produktivne površine okraja je poraščene z gozdovi, to je 58,218 ha, ki so v lasti okoli 6000 posestnikov. /.../ Od lesne trgovine so imeli dohodke tako delavci ko kmetje. V zadnjem času pa je trgovina v stalnem padanju. Cene lesa so padle od 1. 1930 za 60 odstotkov A../.«42 Kmetje dobil tako s prodajo lesa plačano samo vloženo delo. Vse to seje odražalo v drastičnem padcu števila podjetij: »L. 1931 je bilo v kranjskem okraju še 94 lesnih obratov, med temi 33 trgovin, leta 1935 pa le še 61, med temi 17 trgovin. V škofjeloškem okraju je bilo 1. 1931 120 lesnih obratov, med temi 58 trgovin, 1. 1935 pa 65 obratov in med temi 32 trgovin. V škofjeloškem okraju so torej padli obrati za 46 odstotkov, po prometu pa za 72 odstotkov.« 43 Zadolženim trgovcem in obrtnikom, soočenim s strmo padajočo kupno močjo svojih odjemalcev in z upniki (za razliko od kmetov namreč niso bili deležni mo­ ratorija na svoje dolgove), 44 je preostajalo le, da so legalno prijavljene obrate za­ prli in si zaslužek skušali najti na kak drug način. Verjetno je to eden od razlogov, daje v obdobju krize in po njej v obeh gospodarskih panogah naraščalo šušmar- stvo.45 Nekateri posamezniki pa soočenja s kruto usodo niso mogli prenesti in so si vzeli življenje. V Trgovskem listu je tako mogoče najti dve tovrstni zgodbi, obe iz leta 1936. Prva je iz Štajerske: »V Sv. Vidu pri Ptuju sije vzel življenje trgo­ vec Gustav Šušteršič, oče 11 otrok. Šušteršič je bil pred izbruhom gospodarske krize premožen človek, ter je imel hiše in lepa posestva. V krizi je moral prodati kos za kosom svojega premoženja, da je navsezadnje postal najemnik v svoji hiši. Lastnik hiše pa je postal denarni zavod. Še pa se ni ustavila nesreča trgovca Šušteršiča in prišlo je do tega, da ni zmogel več niti najemnine. Takrat je obup napravil konec temu nesrečnemu življenju, številna rodbina njegova pa je tudi že na robu obupa.«46 Tudi v drugem primeru so skrajni obup povzročile podob ­ ne okoliščine: »V Murskem Središču pri Varaždinu si je končal svoje življenje ugledni trgovec Ivan Ravnihar. Pred sedmimi ali osmimi leti je prišel v Mursko Središče, kupil si tam hišo in ustanovil trgovino, ki je postala v kratkem ena pr­ vih trgovin v kraju ni pa imel pokojni Ravnihar dovolj denarja, da bi hišo in vso zalogo v trgovini takoj plačal v celoti, temveč seje moral kakor pač skoraj vsak 42 TL, 28. 9. 1935, Gospodarsko stanje kranjskega sreza. 43 Prav tam. 44 Zaščiteni so bili tudi denarni zavodi, kar je v praksi pomenilo, da je bilo skoraj nemogoče dobiti kredit za sprotno podjetniško delovanje. Gospodarski sloji so zahtevo po normalizaciji denarnega poslovanja v Sloveniji vso tu obravnavano obdobje postavljali kot temeljni pogoj za obnovo, normalizacijo ter nadaljnji razvoj vsega ekonomskega življenja v Sloveniji. Več v zvezi z zaščito denarnih zavodov gl. Žarko Lazarevič, Jože Prinčič: Bančniki v ogledalu časa. Ljubljana 2005, str. 20-24. 45 Te tedaj pereče problematike kot tudi nekaterih drugih, ki so močno jezile trgovstvo ter obrt­ ništvo (konkurenca davčno privilegiranega konzumnega zadružništva, industrijskih prodajaln ter kazenskih zavodov; pretirani centralizem državne uprave, davčna preobremenjenost, za­ postavljanje Slovenije glede državnih investicij v obliki javnih del itd.), v tej razpravi ne bom omenjal. 46 TL, 13. 8. 1936, Tragedija podeželskega trgovca. 130 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena trgovec poslužiti tudi kredita. Toda trgovina je šla dobro in pokojnik bi mogel v redu zadostiti vsem svojim razmeram, da ga ni zadela neka čisto nepredvidena nesreča. Med odjemalci Ravniharja so namreč tudi bili delavci ter nameščenci tamošnjega premogovnika. Ta pa je prišel nenadoma v konkurz in delavci ter na­ meščenci so ostali brez plač. V tej svoji največji stiski so se obrnili na Ravniharja, da jim še nadalje dobavlja blago na kredit. Ravnihar kot dober človek je to tudi storil in dajal delavcem ter nameščencem še nadalje blago na kredit. Pozneje je prevzela premogovnik neka banka in Ravniharje skušal od nje dobiti povračilo dolga, ki so ga napravili delavci in nameščenci premogovnika. Ker se je banka branila te dolgove poravnati, je Ravnihar banko tožil, a je tožbo izgubil. In začela seje tragedija trgovca. Vse svoje obveznosti je moral Ravnihar poravnati, svojih terjatev pa ni mogel izterjati, a upniki so pritiskali. Bankam in kmetovalcem je dana zaščita, brez zaščite pa je trgovec in tudi oni trgovec, ki je prišel v stisko samo zato, ker je pomagal ljudem v njih največji bedi. Nobene rešitve ni videl več pokojnik in obupal je nad svojo usodo.« 47 Podana usoda trgovca Ravniharja odpira vprašanje potrošnje delavskega in uradniškega (nameščenskega) sloja. Do zdaj je bil poudarek zlasti na padcu ku­ pne moči podeželskega prebivalstva in vplivu tega pojava na trgovska podjetja. V nadaljevanju se bom posvetil mestnim prebivalcem. Trditev Ivana Jelačina iz leta 1936, da »danes žive še količkaj dobro samo kraji, ki imajo industrijo«, 48 je gotovo do neke mere resnična, vendar so tudi delavstvo pestile težave. Morda je primeijava med položajem kmetstva in mestnih slojev, ki so se preživljali iz rok v usta, brez zaslombe zemljiške posesti, ki jo je podal ljubljanski organizator obr­ tništva Josip Rebek oktobra 1936, stvamejša (a je treba upoštevati njeno naper ­ jenost proti zakonu o zaščiti kmečkega dolžnika): »/.../ dokler je naš kmet trpel radi majhnih cen svojih proizvodov, je imel vsaj streho nad glavo, pa četudi samo kolibo, imel je kos kruha, pa četudi samo koruznega. Med tem je naše delovno ljudstvo v obrti, trgovini in v gostiteljstvu po mestih in mestih smatralo te ideale kot nedosegljive. /.../ na dolgove obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev ni nihče pomislil. Zato so stečaji in prisilne prodaje pri njih na dnevnem redu.« 49 Delavski sloj sta tlačila zlasti dva pojava: odpuščanja delovne sile po nastopu krize in padanje mezd: »Tako je imela Slovenija leta 97.688 zavarovancev (tj. delavcev zavarovanih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani - op. a.), dnevna zavarovana mezda teh pa je znašala 26,45 din; 1. 1938 je bilo v Sloveniji 98.768 zavarovancev, njih zavarovana mezda pa je znašala le 24,77 Din. To se pravi, daje kljub višjemu številu zavarovancev padel njih zaslužek za 41,2 milijona din.« 50 Konec tridesetih let je torej število zaposlenih v industriji (seveda onih, ki so spadali v OUZD-jevo evidenco) šele komaj preseglo število 47 TL, 12. 12. 1936, Tragedija trgovca. 48 TL, 4. 4. 1936, Pavperizacija je v Sloveniji na pohodu!. 49 TL, 6. 10. 1936, Protest gospodarskih krogov. 50 TL, 8. 3. 1939, Kaj je s konjunkturo v Sloveniji. 131 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju iz časa pred gospodarsko krizo, medtem ko je dnevna mezda po višini še vedno zaostajala za ono izpred desetih let. 51 Tudi po krizi je število zaposlenih raslo zelo počasi in precej počasneje kot v drugih predelih Jugoslavije: »Število zava­ rovancev se je v drugih pokrajinah zvišalo za 15,4 odstotka v Sloveniji pa za en celi odstotek, pri tem pa se je v drugih pokrajinah tudi zvišala povprečna dnevna zavarovana mezda.« 52 Kupno moč delavskih družin je konec tridesetih let zazna­ movala naslednja krilatica: »Zaslužek manjši, življenski stroški pa večji /,../.«53 Zato ne preseneča naslednje poročilo iz Trbovelj o nujnosti prakse neposrednega kreditiranja potrošnikov: »V času dolgoletne rudarske krize so trgovci v rudar ­ skih revirjih veliko pomagali delavcem v raznih oblikah, posebno z dajanjem blaga na kredit /.../. Trgovci so tudi drugače v ne majhni meri pripomogli, da se je kriza zadnjih let še nekako prebrodila.« 54 Tudi državnim uradnikom so se osebni dohodki vse od izbruha gospodar ­ ske krize neprestano nižali. Pogosto so se oglašali zlasti železničarji, ki so maja 1937 javnost s svojimi težavami seznanili s posebno spomenico, ki je poziva­ la k prenehanju zniževanja plač »že pod eksistenčni minimum«. 55 Medtem ko so med gospodarsko krizo cene zaradi deflacijskega pristopa Jugoslavije k re ­ ševanju slednje padale ravno tako kot osebni dohodki, pa so te v začetku maja 1936 zaradi zboljšanja položaja začele rasti, dohodki državnih uradnikov pa so še po tem datumu ostajali isti. Prosta delovna mesta se niso sproti zapolnjevala z novimi delovnimi močmi, temveč se je preobremenjevalo že zaposlene, kar je povzročilo »nevarno prezaposlenost železniškega osebja«. 56 Spomenica se je končala zjasnim pozivom k zvišanju železničarske kupne moči. Že januarja 1935 je uvodničar v Trgovskem listu grajal prakso reševanja krize z nižanjem plač: »/.../je napačno, če se skuša doseči uravnovešenje proračuna le z zniževanjem uradniških plač. Tudi to zniževanje je zmanjšalo promet v poslovnem življenju in s tem zaslužek vseh pridobitnih stanov, kar je nujno moralo vplivati na davke. /.../ še bolj pa je trpela ekspeditivnost dela v uradih, kajti prenizke plače nikdar in nikoli ne vzpodbujajo k delu, in če ne daje služba onega zaslužka, ki je za življenje potreben, potem neizogibno ugasne volja do dela.« 57 Podoben poziv je Trgovski list na oblasti naslovil konec leta 1936 torej v času rasti cen agrarnih 51 Počasna rast delovnih mest v industriji je vplivala na brezposelnost, saj je imel del mladih rodov težave s pridobitvijo zaposlitve: »In poglejmo na borzi dela. Leta 1933 je bilo pri njej pri­ javljenih 24.588 brezposelnih, 1. 1937 pa 57.603, torej za 70 odstotkov več.« - TL, 18.3. 1938, Proračun in narodno gospodarstvo. Ena od rešitev za problem brezposelnosti je bilo izseljevan ­ je, a tudi tega je gospodarska kriza precej zmanjšala: »V Sloveniji zaposlimo po zavarovalnih podatkih do 2000 naraščaja, 1770 zavarovanih pri OUZD in 300 v samostojnih obrtih, 2000 pa redno izseljujemo.« - TL, 13. 2. 1939, Gibanje prebivalstva v Sloveniji. 52 TL, 8. 3. 1939, Kaj je s konjunkturo v Sloveniji. 53 Prav tam. 54 TL, 28. 12. 1937, Trboveljska premogokopna družba in trgovstvo v rudarskih revirjih. 55 TL, 5. 5. 1937, Spomenica naših železničarjev. 56 Prav tam. 57 TL, 31.1. 1935, Več zaslužka ljudem. 132 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena proizvodov, kije naznanjala konec krize: »Cene rastejo! Že cela vrsta živil seje podražila, a pričakovati je, da se bodo tudi cene industrijskim izdelkom povečale /.../. /.../ Ko so bile zadnjič znižane uradniške plače, seje to utemeljevalo tudi s tem, da so cene vsem pridelkom padle, in da seje življenje pocenilo.« 58 Pisec je bil trdno prepričan o koristnosti ukrepa zvišanja plač: »Trdimo, da se bo ta povišek državi zelo bogato obrestoval, ker bo povečana zadovoljnost vseh in bo zato tudi efekt uradnih ur neprimerno večji. Danes so nekateri uradniki v tako silnih gmotnih skrbeh, da morajo vsepovsod iskati kakšen zaslužek, da imajo vsaj toliko kolikor potrebujejo za svojo golo eksistenco. /.../ Vse naše gospodar ­ sko življenje trpi najbolj zaradi napak in premajhne ekspeditivnosti uprave.« 59 Posledice stiskaštva države na tem področju so bile »nerednosti« 60 kot korupcija, zlorabe položaja ter kronična prezadolženost uradništva. 61 Naj se zdaj še na kratko pomudim pri prikazu potrošniških navad od pomanj­ kanja denarja prizadetega prebivalstva; glavni posledici kriznih razmer sta bili omejevanje potrošnje na najnujnejše artikle ter želja po čim bolj cenenem blagu. Prehrana je postala pomanjkljiva: »/.../ niti od bogastva živil nima naš narod tega kar bi moral imeti: izvažamo v velikanskih množinah predvsem zato, ker se pri nas teh živil premalo potroši.«62 Kazalnika nizkega življenjskega standarda sta bili med drugim potrošnja sladkorja in kave, ki sta bili daleč pod mednarodnim povprečjem. 63 Anketa o položaju šolskih otrok v Dravski banovini je v zvezi s prehrano dala naslednje rezultate: »/.../ je pri nas pet odstotkov šolskih otrok na­ vadno brez zajtrka, ponekod pa celo 20 odstotkov, 17 odstotkov brez toplega obe ­ da, in da ponekod sploh ne večerjajo, ker nimajo kaj. 30 odstotkov otrok ne dobi ­ va za hrano mleka, pač pa v vinorodnih krajih namesto mleka dobivajo vino! Baš v Beli Krajini 50 odstotkov otrok ne dobi kruha /.../. Splošno tudi manjka masti. Olajšava z gozdnimi in drugimi sadeži je le poleti in jeseni zasilna rešitev.« 64 Ne preseneča torej sarkastični komentar novinaija Trgovskega lista na račun jugo­ slovanskega »Tedna grozdja«: »/.../ so Slovenci prerevni, da bi si lahko privo­ ščili (kupili) grozdje. /.../ morajo biti matere vesele, če morejo svojim otrokom kupiti vsaj jabolka in hruške slabše vrste.« 65 Varčevanje pri izdatkih za živila se je poznalo tudi pri tipu gostinskih obratov, ki so v času krize in po njej začenjali obratovati; po številu so namreč najbolj napredovale krčme, »najprimitivnejši 58 TL, 22. 10. 1936, Zboljšajte uradniške plače!. 59 Prav tam. 60 TL, 7. 2. 1938, Zboljšajte položaj javnih nameščencev. 61 Prav tam. O zadolženosti železničarjev gl. predvsem TL, 12. 9. 1938, Silna zadolžitev železni ­ čarjev. 62 TL, 17. 8. 1938, Slabo se hrani naše ljudstvo. 63 Prav tam. Sladkorja seje na Danskem letno na prebivalca porabilo 58,18 kg, v Angliji 47,5 kg, ZDA 47,2 na Švedskem 46,3 kg v Jugoslaviji pa le 5,5 kg. Kave seje na glavo prebivalca letno na Danskem porabilo 8,18 kg, na Švedskem 7,42 kg, na Norveškem 6,20 kg, v Belgiji 5,86, v ZDA 5,86 kg v Jugoslaviji pa samo 0,57 kg. 64 TL, 30. 5. 1938, Kako je že padla življenjska raven Slovenije. 65 TL, 16. 9. 1938, Tedni grozdja in podobni tedni. 133 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju tip gostinskih obratov«,66 padalo pa je »število boljših lokalov«.67 Ljubljanska pivovarna Union je zaradi upada potrošnje (pred krizo od 110.000 do 120.000 hi, po krizi leta 1938 zgolj 32.000 hi) delala le z eno petino kapacitete. 68 Toda ži­ vljenjska raven seje konec tridesetih let le začela zviševati, kot je moral priznati mariborski dopisnik Trgovskega lista: »/.../je s popuščanjem gospodarske krize tudi v naših krajih zadnji dve leti kupna moč prebivalstva nekoliko napredovala. Razmere seveda še dolgo niso rožnate in bo pri nas v Mariboru preteklo še mnogo vode po Dravi preden se bodo odpravile posledice gospodarske krize /.../. /.../ Da polagoma mineva sedem suhih let opazujemo v Mariboru na konsumu živil. Kajti najprej si bo oni, ki pride do nekaj več denarja, privoščil pošteno hrano in se topleje oblekel. /.../ Pogled na statistiko živil, ki so se lani trošila v Mariboru nam kaže zadovoljivo povečanje kupne moči. Dovozi so bili v glavnem večji kot leta 1937, zlasti krompiija, zelja, žita, krme in divjačine /.. ./.«69 Pri zadovoljevanju potrebe po oblačilih je bilo zaznati podoben pojav kot pri živilih: omejevanje potrošnje in obenem željo po čim cenejšem blagu. Rezultati šolske ankete so leta 1938 naslikali zaskrbljujočo podobo preskrbljenosti širokih slojev z oblačili: »V mnogih krajih šolski otroci sploh nimajo spodnje obleke, cela četrtina otrok ima tudi le po eno vrhnjo obleko, torej brez praznične. Čevljev ni in zato v mrazu ne hodijo v šolo. Šele v zadnjem času so se prikazale nekakšne Batine opanke (šlo je za, cenene, gumijaste opanke, ki jih je za jugoslovansko trž­ išče proizvajala ta češka tovarna - op. a.) ali pa sposojeni pari od staršev.« 70 Teks ­ tilne tovarne so se zaradi omenjenih pojavov preusmerile v izdelovanje cenenega blaga: »Nekatere tvornice so še v polnem obsegu zaposlene, vendar izdelujejo bolj ceneno blago, ker je povpraševanje po boljšem blagu že precej ponehalo. Tudi v tem vidimo pojemanje kupne moči prebivalstva.« 71 Nič ne ilustrira želje revnih ljudi po tekstilijah bolje kot tragikomična anek ­ dota o osleparjenih Pohorcih, objavljena na prvi dan druge svetovne vojne: »V petek zjutraj je prišlo v Ruše na kolodvor nad 200 Pohorcev, kmetov in kmetic, drvarjev, žagarjev, viničarjev in splavarjev ter njihovih žena. Siromašno prebival ­ stvo je imelo s seboj nahrbtnike in ves krvavo prihranjeni denar. Na kolodvoru so jih debelo gledali , ko so začeli izpraševati po vagonu, ki naj bi prišel na ruški kolodvor iz Češke. Ko so ljudje le videli, da ni nobenega vagona, so začeli pripo­ vedovati, da sta hodila zadnje dni po Smolniku, Činžatu, Pali, Puščavi in po Št. Lovrencu dva krošnjarja, ki sta razkazovala prebivalstvu najrazličnejše vzorce za platno, sukna itd. Blaga nista imela s seboj nikakršnega, pač pa sta trdila, da 66 TL, 25. 5. 1937, Gibanje obratov v I. četrtletju. 67 »Pavperizacija prebivalstva se vidi v tem pojavu.« - TL, 18. 5. 1938, Trgovina in obrt napre ­ dujeta. 68 Pri manjši potrošnji piva je vlogo igrala tudi visoka davčna obremenitev te pijače. - TL, 20. 5. 1938, Stiska naše pivovarniške industrije. 69 TL, 13. 1. 1939, Povečan konsum živil. 70 TL, 30. 5. 1938, Kako je že padla življenjska raven Slovenije. 71 TL, 22. 6. 1938, Zastoj v produkciji. 134 Mitja Sunčič Gospodarsko življenje v času banovanja Natlačena sta agenta nekega češkega podjetja, ki bo poslalo v petek zjutraj v Ruše vagon blaga, ki bo razprodan med siromašno ljudstvo po bajeslovno nizkih cenah. Tako sta sleparja obljubila, da se bodo robci in nogavice prodajali iz vagona po dinar ­ ju, blago za srajce 75 par, belo platno meter po dva din, sukna meter po osem dinarjev, zimske odeje po 12 din. Nekateri ljudje so bili celo tako lahkoverni, da so dali prevej anima slepaijema večje zneske, da bi si tako že v naprej zasigurali ceneno blago. Večina ,kupcev 4 je prišla v Ruše z jutranjim vlakom. Nekateri so imeli s seboj tudi nahrbtnike, da bi čim laže odnesli z ruškega kolodvora ceneno oblačilno mano. Na kolodvoru pa so spoznali, da sta jih sleparja, ki ju seveda ni bilo od nikoder, bridko prevarila. /.../ Prevarani Pohorci so se vrnili peš, nekateri pa z vlakom na svoje revne domove.« 72 Z industrijsko družbo ustvarjene potro­ šniške potrebe potemtakem v času gospodarske krize in po njej niso izginile, le zadovoljiti sojih skušali na času in sredstvom primeren način. Za konec pa le še kratka obravnava stanja potrošnje v Ljubljani, ki je bila tedaj pretežno »uradniško mesto«, 73 katerega velik del dohodka je izviral iz ura­ dniških plač; glede teh je bilo že zgoraj ugotovljeno, da jih je državni vrh v času krize neprestano nižal, po njenem koncu pa niso sledile dvigu cen hrane 74 in industrijskih izdelkov. Verjetno je bilo to stanje povod za članek o problematiki praznih lokalov v Ljubljani s pomenljivim podnaslovom »Kupna moč prebival ­ stva padla na minimum«: 75 »Star pojav je, da so v Ljubljani /.../ lokali še nekako obiskani le do desetega v mesecu. Od desetega do 15. je še nekaj obiska, v drugi polovici pa so po vrsti vsi prazni, obupno prazni. Tudi v najbolj renomiranih gostilnah postaja vse prazno kakor hitro mine čas večerje. A tudi takrat je gostov malo. Enako je tudi v trgovinah. Kupcev je vedno manj, čim bolj se bližamo proti koncu meseca. A še tisti kupci, ki pridejo, kupijo le najnujnejše stvari, ki pa smejo veljati le malo. Kakor hitro je stvar malo boljša in zato tudi dražja, že ostaja. /.../ Ljubljana je še vedno samo uradniško in študentovsko mesto. /.../ je velika večina navezana le na svoje mesečne in tedenske plače. Te so nizke in zadostujejo komaj za sproti. Kakor hitro pa so potrebni posebni izdatki že zmanjka denarja in v mesečnih proračunih se pokaže deficit, ki se more kriti le z največjim varčevanjem skozi mesec, a se dostikrat sploh nikdar ne more kriti. Zato tudi zadolžitev ljudi raste od meseca do meseca. V septembru so izdatki za šolo osušili ljudi, v oktobru so to storili izdatki za drva in premog, v novembru pridejo izdatki za zimsko obleko itd. Vedno novi izdatki, dohodki pa vedno isti. 77 Nekateri so vztrajali vse do popoldneva: »Na popoldanski vlak, ki pelje proti Fali, je sedlo kakšnih 60 ljudi, ki so zaman do takrat čakali na blago, tako daje na postaji zmanjkalo kart za Falo.«-TL, 1.9. 1939, Krošnjarska nadloga-prava ljudska nadloga. 73 TL, 31. 3. 1936, Optimizem izginja. 74 Navedba mariborskega dopisnika Trgovskega lista: »Lani (leta 1938 - op. av.) so cene živilom precej poskočile od česar je profitiral kmet, meščani s stalnimi dohodki pa tega pojava nikakor niso bili veseli, saj pomeni vsaka podražitev, pa najsi bo še tako majhna, omejitev izdatkov za druge potrebščine.« - TL, 13. L 1939, Povečan konsum živil. 75 TL, 26. 10. 1938, Prazni lokali. 135 Marko Natlačen (1886-1942): v zgodovinskem dogajanju Ni čuda, da ljudje nimajo denarja, in da kupna moč prebivalstva pada vedno bolj in bo kmalu padla na minimum.« 76 Čeprav je začela kriza v Jugoslaviji in nato Sloveniji popuščati konec leta 1936 in zlasti v naslednjem letu, je prebivalstvo njene učinke čutilo vse do konca tridesetih let, ko seje začel proces uvajanja vojnega gospodarstva in so v ospredje stopile gospodarske težave, povzročene zaradi svetovnega vojaškega spopada. Zaradi cele vrste vzrokov (naj omenim le agrarno pasivnost Dravske banovine ter državno davčno in industrijsko politiko, ki je dajala prednost ustanavljanju industrij na prostorih čim bliže središču države) je slovensko ozemlje po krizi okrevalo počasneje kot preostali deli Jugoslavije, kar se je izrazito odražalo na padanju kupne moči in posledično potrošnje prebivalstva ter v naglem propada ­ nju in zastoju razvoja trgovine ter obrti. Upam, daje raziskava prispevala novo znanje k študijam gospodarske zgodovine Slovenije, s tem ko je nakazala social­ ne pretrese, ki jih je dežela doživljala v času krize. Glede na medvojno in povojno dogajanje se v retrospektivi zdijo tehtna zlasti javna svarila gospodarstvenikov pred dopuščanjem propadanja srednjega razreda, njegove proletarizacije ter opo­ zarjanja na vsesplošno svetovnonazorko radikalizacijo, ki naj bi bila utirala pot razširjanju komunističnih idej in večala njihovo privlačnost. 77 76 Prav tam. 77 Gl. npr. TL, 6. 10. 1936, Protest gospodarskih krogov in TL, 6. 8. 1937, Narodna banka in naše gospodarstvo. O koncu klasičnega liberalnega modela ureditve gospodarstva v času tridesetih let Lazarevič, Plasti, npr. str. 252-272. 136 Dunja Dobaja Socialna in zdravstvena problematika v obdobju Ljubljanske oblasti in Dravske banovine