št. 1
..s L o v R N K A'
Str. 7
Moda in strokoznanstvo.
Spistije M. Kune.
V kulturnem razvoju narodov bila je oblačilna umetnost od nekdaj važen in značilen faktor. Pravemu žen-stvu, — to smemo reči, — pa tudi znaten del življen-ske poezije! V šegah ali nošah zrcalilo se je vedno so-cijalno in tudi politično življenje narodov in še danes štejemo, kakor o stavbeni umetnosti razne dobe modnega postanka.
Isto tako ali pa še važneji pa so oblačilni strokovi v gospodarskem oziru, ker preživljajo nebrojno število ljudstva in pa zato ker oblačila predstavljajo jako znaten del ljudskega premoženja. Če vpoštevamo dejstvo, da rcbi človeštvo v obče le troje sredstev ki zadoščajo materijalnim potrebam živenja, — hrano obleko in stanovanje, ~ pokaže se nam precej kako važno življensko sredstvo obseza naš predmet
Zato je ])a tudi kakovost in razlika oblačilih, nošnji ali modi jako sigurno merilo občnega blagostanja.
Narodom ki teže po samostalnosti, katerim je gospodarska neodvisnost v vseh panog ih glavni temelj, tudi ne prezirajo važnosti oblačilnih strok posebno pa se v sedanjem času, ko so te stroke postali predmet svetovne industrije.
Razmere delovanja, proizvajanja in preminjevanja se pa pri nobeni drugi stroki niso toliko predrugačile kakor pri oblačilnih strokah. Tem premembam ki ležijo v toku časa se tudi naš narod ni mogel izogniti.
A če so drugi narodi poskušali prilagoditi se premc-njenim razmeram s podvojenimi napori, zaostali smo pri nas, ker nimamo v povspeševanje napredka pri teh strokah nikacih sredstev, in ker nam manjkajo celo pojmi, da bi bilo vredno baviti se s takimi vsakdanjemi vprašanji. Kdor nima pravih pojmov o važnosti oblačilnih strok na narodno - gospodarstvene odnošaje ta naj blagovoli pregledati le nemško strokovno in modno literaturo in videl bode, da so vse druge stroke, ki se tudi obravnavajo na literarnem potu, pravi pritlikovci v primeri z modnimi strokami.
Skoro bi smeli trditi, da mej večjimi narodi, kakor so Nemci, Francozi, Angleži itd., ni hu5e v kateri bi se ne našli modni lisU in stiokovne knjige. Neka monumen-
talna nemška knjiga, namenjena osobito gospodinjam v olajševanje krojaškega dela v domači hiši, dosegla je vže blizo 60 izdaj, in je poleg lega preložena v najimenitneje evropske jezike, (Pride še.)
Str. (i
.SLO V K N K A"
Št. •>
Moda in strokoznanstvo.
Spisvy© M. Kune. (Dalje.)
Najzvestejša naročnica strokovnih spisov pa je pridna in varčna gospodinja. Pri nas v Slovencih tega stavjja marsikedo ne bode niti prav \imel; če tudi je popolnoma resničen. Prevladuje pri nas še mnenje in zastareli nazori, da razširjenje strokoznanskih ved, kakor tudi modnih listov pospešuje gizdavost in potratnost!
Te posledice tacili nazorov in brezbrižnosti v gospodarskih stvareh pa vže sedaj občutimo.
Ne varajmo se! Modi ne zapirajnio potov s tem da v slovenskem jeziku nimamo nikacih sredstev za tekmovanje v proizvajaju. Piokodelstvo naše: pa tudi domače delo in umetnost gre pri oblačilnih strokah rakovo pot. Rokodelstvu se sicer tudi drugje tako godi: a to preide v roke velike industrije katere pa pri nas nimamo. A strokovne vede se mej drugimi narodi š rijo in domače dele je ravno vslcd zadostujočih poučnih sredstev jako imenitna obramba nasproti veliki industriji; ker omogoči ženstvu da si v domačem krogu, torej na najceneji način oskrbuje ukusna in moderna oblačila.
Naši trgi pa se čedalje bolj preplavljajo z izdelki ki niso izvršek domačlli rok. Celo v mestiii. ki so nastale po rokodelstvu kupuje osobito srednji stan vse svo,'e oblačilne potrebščine izgotovljene v prodajalnicah. Svote ki se izdajajo pri nas za tuje delo in izdelke, počenši od navadnega priprostega perila do najdražjili vrlmih obla-r čil; za rokovice, klobuke, solnčuike in druge več ali manj potrebne stvari in lepotič,ia, (jrfdo Ido za letom v večji meri izren naše dežele.
Te svote znašajo sto tisoče narodnega premoženja; katerih ne dobimo v nobeni obliki več nazaj! V nekaterih stvareh dobila je konfekcijska trgovina že neomejen monopol, in če se o pravem času še kaj ne ukrene postane naš narod v oblačilnih strokah popolnoma poslužeu tuji industriji.
Ni še tako dolgo kar so nastale omenjene razmere Pred dvajsetimi leti še, naročevalo iu dobilo je naše ženstvo i>c kar priiteiumo oblačilnim stroJcain; — doma.^ — ali v deželi! Naše šivilje in modistinje zadoščale so vsem zahtevam in kdo mi ne bode pritrdil, če rečem: Takrat ko se je še vse doma izdelovalo bilo je naše moštvo: osobifo pa tudi ženMvo finrjc. iibisnejc in razmeroma tudi ceneje — l:er ."oli Ineje, — oi radjeito nego feiaj!
str. 6
.S L OVEN K A"
St. 3
Moda in strokoznanstvo.
Spisuje M. Kune. (Dalje.)
III.
Uplivu tujih šeg se seveda naš narod tudi ne more izogniti, zato pa je treba da si poišče polagoma tudi ona sredstva, katere imajo na tem polju drugi narodi, da si ž njimi obdrži proizvajenje tudi v modnih strokah. V okvirju ,,Slovenke'* se nam sicer doslej še ne bode pečati z opisovanjem novodobnih šeg. Nedostaje nam zato še vseh predpogojev, ki omogočujejo, tako popisovanje
st.
,S L o v E N K A-
Str. 7.
kakor tudi razumevanje modnili spisov. Razprave o modi imajo pa praktičen i)omen tudi le takrat ee se vrše na podlagi modnih slik, kajti brez teh je lazumevanje popisa za nestrokovnjaka skoro nemožno.
V našem narodu ne poznamo; — izvzemši mojih lastnih strokovnih spisov in knjižic, — doslej še ničesar, kar bi v domačem jeziku in opirajo se na lastne potrebe, l)ripravljaIo pot do teoretičnega proučevanja modnih strok. (,'c torej hočemo Slovenkam koristiti, seznaniti jih moramo najpreje s strokovnimi vedami. Strokoznanstvo ni le temeljna podlaga praktičnemu dolu, marveč tudi oporišče za vsekakor jiotrebno samostalnost v modnih nazorih ; kajti slednji pomagajo vedno in navzlic vsaki modi k zadačenju lastnega ukusa in lastnih ])Olreb.
Če tudi je istina, da je postal ves svet vsaj v nošah kozmopolitičen ; da je modna smer skoro istočasno jed-naka po vseh dežehih : ter da se po (Uuiih izgledih povsod podobno delo izvršuje, razlikuje se vendar, tako narodni, kakor tudi zasebni vkus sicer mei-odajne pojave v svetovnih šegah.
To dejstvo kaže se nam v pojniili .,Francoskc" in ..Angleške" mode. Tudi na Dunaju poskušajo vstvariti „dunajsko modo' ! Ravno tako nonici, ki v nel)roju modnih listov vpodobljajo plodove modne domišjije govorijo o ,nemški modi*, ce tudi vidimo da opisovanje mod izza časov .francoskih Ludo viko v nemški modi ne more pridobiti znaka nemške pristnosti.
Pri nas seveda največ uplivajo nemški modni listi, ker-imajo moj Slovenkami mnogoštevilnih naročnic ; v^-^s rojetno je, da jih je skoro toliko da l)i lehko vzdrževale slovenski modni list, ko bi jim tak zadoščal.