SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2® kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemži nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 198. V Ljubljani, v četrtek 30. avgusta 1894. Letnik XXII. "Vabilo na naročbo. SI. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Pol leta . 8 „ Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca Javni shod kat.-pol. društva za Slovence na Koroškem v Možici. Od Možice dud 28. avg. Naše slov. kat.-pol. društvo je s svojimi shodi prav srečno. Rado in jako številno prihaja ljudstvo, da posluša času primerne govore ter se pouči o svojem položaju. Vkljub hudi vročini zbralo se je tudi minulo nedeljo mnogo ljudstva na XIX. shod našega društva, ki ga je napravilo v gostilni „pri Rehtu" nad Možic o. Zbralo se je kakih 400—500 poslušalcev kmetov in delavcev, večinoma seve iz okolice, pa prišli so tudi iz Podjunske doline, črne itd. č. duhovščina bila je častno zastopana, ker prišlo je 13 č. gg. Žal se zborovanje ni smelo vršiti pod prostim nebom, notranji prostori pa za tako ogromno število poslušalcev nikakor niso zadostovali. Soba je bila polnonatlačena, pa tudi zunaj je stala množica in poslušala govore. Prostor je bil z zastavami in zelenjem primerno okinčan in grmenje topičev je pozdravljalo došleee. Po 4. uri je društveni predsednik vč. gosp. Gregor Einspieler otvoril s primernim nagovorom zborovanje in pozdravil v tako častnem številu došlo množico in g. vladnega komisarja V. Kremenšeka. Prvi govornik je pojasnoval namen in delovanje našega društva poleg § 2. druStvenih pravil. Kazal je na potrebo in pomen društev v naših časih in tolmačil, zakaj in kako se kat.-pol. društvo poteguje za naši narodni svetinji: vero in narodnost! Ono skrbi za poduk ljudstva v verskih in narodno-političnih vprašanjih ter za njega gospodarski napredek. Govornik osvetli tudi postopanje nasprotnih sil: »bauembunda", liberalne in nemško-nacijonalne stranke ter kaže zakaj se moramo proti njim boriti. O šolah je izborno govoril č. gosp. kapelan Matej Grm. Poljudno in z mnogimi značilnimi izgledi iz življenja je dokazoval potrebo verske in pa slovenske šole in poživljal navzoče, naj vstrajajo v borbi za versko in slovensko šolo. Burna pohvala sledila je navdušenemu govor«, kateremu je dodal tudi g. predsednik nekaj pojasnilnih besed. Gosp vrednik Fil. Haderlap je govoril o o postanku in pomenu delavskega vprašanja z ozirom na tukajšne razmere in priporočal ustanovitev katol. delavskega društva za Prevalje, Guštanj in Možico. O isti točki je spregovoril tudi vč. g. prefekt Val. Podgorc, kije temeljito proučil socijalno vprašanje, in je v jedrnatih besedah pokazal, kako se kmetski stan vedno bolj bliža propadu in kako mora v kratkem času popolnoma propasti, ako se mu pravočasno in korenito ne opomore. Podal je v kratkih besedah na podlagi številk prežalostno, pa le pre-resnično podobo sedanjega položaja kmetskega stanu. Kazal je tudi na pripomočke, s katerimi se mu more opomoči! Iz srca so prišle tehtne besede navdušenega g. govornika; šle so tudi vsem k srcu in naša želja in prošnja je le ta: da spretni g. govornik kmalu zopet nastopi na kakem shodu našega društva in tam kmete pouči o obstoječih tužnih razmerah. Na to gosp. predsednik po 6. uri zaključi z „živio"-klici na presvetlega cesarja zanimivo zborovanje. Po zborovanju razvila se je pod košato domačo lipo živahna prosta zabava. I tu spregovorila se je še marsikatera navdušena, resna in šaljiva beseda, in zlasti č. g. V. Podgorc opominjal je navzoče kmete, kje in kako jim najti pomoči. Za zabavo je s svojimi dovtipnimi napitnicami skrbel g. tajnik Pil. K a n d u t. Spregovorilo je tudi več kmetov. Petje so oskrbovali vrli „K o r o t a n c i", katerim se je pridružilo i več drugih gospodov. Največ zaslug, da se je zborovanje moglo vršiti v tem kraju ima domači dušni pastir č. gosp. Fr. H o 1 e c. Dal Bog, da zborovanje obrodi prav obilno sadu! Nemški liberalci v nevarnosti. Veselje, katero je občutila levica, ko se je sklenila koalicija, je po večjem že izginilo. Tedaj so liberalci mislili, da so si za dolgo časa zagotovili go-spodstvo v Avstriji. Gotovi so tako rekoč že bili, da se sklene še volilna reforma, katera bode njih stališče še bolj utrdila. Vlada je tudi že bila sestavila nekak načrt novega volilnega zakona, ki je bil kakor navlašč vrezan za nemške liberalce. Ta načrt pa ni našel pravega dopadajenja pri konservativcih in Poljakih in stvar se je odložila. Liberalci bi pa zaradi tega še ne žalovali, ker so jim tudi po sedanjem volilnem zakonu zagotovljene velike prednosti. Prišle so na-nje druge nevarnosti, ki jim grenč življenje. Razne dopolnilne volitve so pokazale, da mej narodom zgubljajo zaupanje. Štirje mandati, katere so dosedaj imeli v rokah, so bili izpraznjeni in vse štirje so bili bolj ali manj za liberalce v nevarnosti. Koroška mandata sta za-nje že izgsbljena, kajti niti svoj kandidata Bi niso upali postaviti. LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. , XXII. V onej sobi bil sem en mesec in nekaj dnij. Po noči od 18. do 19. dne februvarija (1,281. 1.) vzbudilo me je rožljanje zapahov in ključev; videl sem vstopiti več ljudij s svetilnico, prva misel, ki me je obšla, bila je, da so me prišli umorit. Preplašeno gledajočemu te postave približal se mi je grof B. ter mi uljudno rekel, naj bodem tako prijazen, ter naj se takoj oblečem, da odpotujem. To naznanilo me je iznenadilo, bil sem tako budalast ter sem vže mislil, da me bodo odvedli na mejo pijemontsko. Ali je mogoče, da se tak vihar tako hitro izgubi? Jaz bodem še vžival slo-bodo zlato ? Jaz bodem še videl predrage mi sla-riše, brata, sestri? Te sladke misli rojile so mi le malo časa po glavi. Hitro sem se napravil ter odšel s svojimi spremljevalci, ne da bi bil mogel pozdraviti še svojega soseda. Zdelo se mi je, da slišim njegov glas in težko mi je delo, ko mu nisem mogel odgovoriti. »Kam gremo?« rekel sem grofu, grede na voz ž njim in žandarskim častnikom. »Ne smem vam povedati tega, dokler nismo miljo proč od Milana.« Videl sem, da se peljemo proti Vercellonskim vratom in moje upanje je bilo proč I Molčal sem. Bila je kaj lepa noč, luna je svetila. Gledal sem one drage mi ulice, po kojih sem hodil toliko let; tako srečen; one hiše, one cerkve I Vse mi je vzbujalo na tisoče sladkih spominov. O krasno sprehajališče proti vzhodnim vratom I o javni vrti, po kojih sem tolikokrat pohajal s Foscolom, Montijem, Ljudevitom Bremejen, Petrom Borsierijem, s Porrom in njegovima sinovoma, s toliko drugimi predragimi možmi, razgovarjaje se ž njimi tako poln življenja in upanja! Ko sem si pravil, da vas vidim zadnji pot, občutil sem, kako sem vas ljubil in kako vas še vedno ljubim. Ko smo prišli iz mesta na prosto, potisnil sem si klobuk čez oči in jokal sem, ne da bi me kedo opazil. Peljali smo se vže delj ko jedno miljo, predno sem vprašal grofa B.: »Mislim, da gremo v Ve-rono?« »Gremo dalje; v Benedke pojdemo, kjer vas moram izročiti posebnemu sodišču.« Potovali smo s svojo pošto, ustavljali se nismo nič in prišli dne 26. svečana v Benedke. Meseca septembra prejšnjega leta, mesec dnij prej, kot so me zaprli, bil sem v Benedkah. Takrat sem kosil v veliki in veseli družbi »pri luni.« Čuden slučaj I Grof in žendar peljala sta me prav v isto gostilno »k luni«. Jeden natakarjev se je kaj začudil, ko me je zagledal in spoznal (akoprav so bili žendar in dva biriča preoblečeni kot sluge), da sem v rokah pravice. Veselil sem se tega sestanka, ker sem bil prepričan, da bode natakar marsikomu dopovedoval moj prihod. Kosili smo, po kosilu pa so me odpeljali v doževsko palačo, kjer so bile krvave sodnije. Sel sem mimo namestništva in kavarne »Florijan«, kjer sem bil pretečeno jesen preživel tako prijetne večere: med potjo nisem srečal nobenega svojih znancev. Tukaj je bil le boj mej nemškimi nacijonalci in krščanskimi socijalisti. Pa tudi mandata v ljubenski mestni skupini in v Brnu sta v resni nevarnosti. Posebno nevarna je postala za liberalce nemško-narodna stranka. Zaradi tega se nad njo tako hudu-jejo liberalna glasila. Očitajo jej vse mogoče, mej drugim tudi, da dosedaj za nemštvo ničesa storila ni, temveč da le razdira. Nobenega mandata še ni odtrgala Slovanom in sploh se tam nič ne pokaže, kjer je nemštvo zares v nevarnosti. V mešanih okrajih povsod nemški nacijonalci roke križem držd. Za nemškonarodno stranko nimamo nobenih simpatij, ali reči moramo, da ji liberalci delajo krivico. Kdor pozna razmere na Dolenjem Štajerskem, ve, da ju ta stranka jako delavna. Celje bi bilo za Nemce že davno zgubljeno, da ni nemškonarodna stranka napenjala vse sile. Zastopnik celjskega mesta dr. Foregger sam ni liberalec. Pa tudi drugod je nemškonarodna stranka delala v mešanih okrajih. Za marsikako zmago se imajo liberalci njej zahvaliti. V mešanih okrajih se je le zaradi tega manj slišalo o njej, ker je proti Slovanom večkrat podpirala liberalce, da le do razpora ne pride. Sedaj pa žanje za to uslugo tako hvaležnost, da mahajo po njej s cepci. Sicer naj bi pa nemškoliberalna stranka pomislila, da je nemške nacijonalce sama vzgojila. Dolgo pod Taaffejevo vlado, posebno s prvega, je kričala o velikih nevarnostih, v katerih je nemštvo, in z vsemi silami napadala Slovane sploh. Naravno je torej, da je pri tacib okoliščinah moral se mej prebivalstvo globoko vtisniti narodni duh. Mislij, ki se jih narod navzame, ne pusti tako hitro, kakor posamični politiki, ki večkrat lahko plašč obračajo po vetru. Posledica tega narodnega duha je, da se je začelo zahtevati, naj se v nemških krajih nastavljajo uradniki le nemške narodnosti, nemške krvi, ki imajo le nemška imena. Naravno je bilo, da so nemški nacijonalci prišli na to, da sinovi Abrahamovega rodu niso pravi Nemci in tako se je mej stranko zanesel protisemitizem. S tem se pa začenja pravo nasprotje mej nemškimi nacijonalci in nemškimi liberalci. Kakor hitro je nemška stranka delala razliko mej Nemcem in Židom, je naravno, da gospodarski politiki ni mogla več podpirati liberalcev, ki zastopajo pred vsem le židovske koristi. V gospodarski politiki je začela se potegovati za nižje stanove proti kapitalistom. V tem oziru se je približala krščanskim socijalistom, dasi se zlasti v narodnih in nekaterih političnih vprašanjih loči od njih. Židovski listi jih razkričavajo za nazadnjake, kajti pri njih je vsakdo nazadnjak, kdor ne podpira židovskih interesov. Ugodno priliko so pa nemški nacijonalci dobili za boj proti liberalcem, ko so na Češkem popustili punktacije, se zvezali s Hohenwartovim klubom, katerega so razkričali za največjega sovražnika nem-štva, in je poleg tega še celjska gimnazija prišla na dnevni red in se liberalci s prva niso tako odločno izrekli proti slovenskim vsporednicam, liki nemški nacijonalci, ki niso v koaliciji. Ker bode za volilno reformo treba dvetretjinske večine, je liberalcem gotovo veliko za mandate, za katere sedaj gre. Pa to bi še preboleli, se bi pa Prišli smo naprej čez trg . . . in na tem trgu bil mi je preteklega septembra rekel neki berač te-le čudne besede: »Vidi se, gospod, da ste tujec; a jaz ne morem umeti, kako morete Vi in sploh vsi tujci občudovati ta kraj ; za me je kraj nesreče in grem čeznj samo, kadar moram.« »Gotovo se je Vam tu pripetila kaka velika nesreča?« »Da, gospod, a ne samo meni; Bog vas obvaruj, gospod, Bog vas obvaruj!« In urno je odšel. Sedaj, ko sem šel zopet tu čez, ni moglo biti drugače, da sem si spomnil zopet onih beračevih besed. In bilo je na onem istem trgu, da sem leto dnij pozneje stopil na oder, kjer so mi prebrali smrtno obsodbo in nje premenitev v težko ječo petnajstih let. Ako bi količkaj veroval v duhove, mnogo bi govoril o tem beraču, ki mi je prerokoval tako odločno, da bode ta kraj meni kraj nesreče. Tako pa omenjam to-le kot čuden slučaj. Šli smo v palačo; grof B. govoril je s sodniki, potem me izročil jetničarju in me poslavljaje se od mene ves ginjen objel. (Dalje »ledi.) stvar še odložila, ali dopolnilne volitve so nekak barometer za bodoče občne volitve. Ne le v teh štirih volilnih okrajih delujejo nemški nacijonalci, temveč povsod. Prav lahko je mogoče, da po novih občnih volitvah se liberalci povrnejo le kot neznatna frakcija, ki ne bode imela več dosti vpliva. Posebno na Češkem utegnejo mnogo zgubiti. To vse bi pa znatno premenilo politični položaj. Kakšne razmere bi potem nastopile, danes nočemo ugibati, ali toliko je gotovo, da bi Židom ne ugajale. Posebno bi jim ne ugajalo, ko bi se Plener mogel pred umakniti, predno so židje ves sad od vrejenja valute obrali. Politični pregled. V Ljubljani, 30. avgusta. Nemški nacijonalci in liberalci. »Neue Fr. Pr." se je nad nemškimi nacijonalci jako hudo znesla. Očitala jim je, da še niso ničesa vspešnega za nemštvo storili, temveč le razdirajo, in je pristavila, da bi na Koroškem bolj prav naredili, da volijo naravnost klerikalca, kakor nemškega nacijo-nalca. »Deutsche Zeitung" iz tega sklepa, da so nemški liberalci izdajalci nemštva. Nemškonarodni list spominja na to, da je „Neue Freie Presse" že dolgo teh nazorov. Ko je šlo leta 1889 za neko volitev na Moravskem, je celo pisala, da je bolje, če volijo Slovana, nego nemškega nacijonalca. Sicer pa pravi »Deutsche Zeitung", da pisava »Neue Freie Presse" dokazuje, da liberalci propadajo tudi v duševnem oziru. Kakor se kaže, začel se je najhujši boj mej nemškimi liberalci in nacijonalci. Predsednik ogerske gospodske zbornice. Sedanja ogerska vlada bi bila rada spravila na mesto predsednika gospodske zbornice bivšega učnega ministra Czakyja, začetnika proticerkvene politike. Kakor se pa kaže, vlada ne bode zmagala in pride Szlavj, dosedanji prvi podpredsednik, na to mesto. Te dni ga je eesar vsprejel in je pričakovati, da kmalu sledi imenovanje. Ker je Szlavy pristaš vladne stranke in je po svoji moči tudi podpiral vladno proticerkveno politiko, tudi to imenovanje ne bode dosti boljše, nego bi bilo Czakjjevo. Veselo je pa vsekako, da višji faktorji ne puste, da bi Wekerle po svoji volji gospodaril na Ogerskem. Czakyjevo imenovanje .bi bili vladni pristaši gotovo jeseni v gospodski zbornici izkoristili v svoje namene, Szlavyjevega pa ne bodo mogli. Bolgarija. Cankov je prišel v Belgrad in je vložil že prošnjo do vlade, da bi ga pustila povrniti se v domovino. — »Frankfurter Zeitung" je objavila neki pogovor njenega dopisnika s Stambolovom. Pred vsem se iz tega pogovora jasno vidi, da je knez odstranil Stambolova, ker se je nadejal, da ga prizna Rusija. Knez je pripravljen, Busiji v vsem ustreči, da bi ga le priznala. Stambolov je pa prepričan, da car ne bode priznal Koburžana. Bolgarski emigrantje, ki se povrnejo v domovino, bodo pa delali na to, da odstranijo sedanjega kneza, ki ni po volji Rusiji. Knez po mnenju Stambolova sam sebi jamo koplje. Nemški katoliški shod, ki sedaj zboruje v Kolonji, se je izrekel, da je potrebno, delati na to, da se obnovi posvetna papeževa oblast. Nadalje shod zahteva, da se vpelje učna svoboda v Nemčiji in osnuje v Fuldi svobodno katoliško vseučilišče. Katoliški shod je naglašal potrebo zadružne organizacije delavcev na vsaki obrtniji primerni podlagi, in pa da se okrajša čas za delo po tovarnah, ker vedno bolj primanjkuje dela. Obžaluje se, da se je kmetijskim zbornicam odločil preozek delokrog, da bi zares mogle kaj storiti za kmeta. Obrtniki naj snujejo posojilnice in vpelje naj se dokaz sposobnosti za obrte. Vidi se, da katoliki v Nemčiji resno skrbč tudi za zboljšanje socijalnega stanja raznih ljudskih razredov. Seveda tudi v Nemčiji se njih delovanju upirajo razne liberalne stranke, katerim ugaja svoboda trgovine in obrtnije, ki je prav za prav le svoboda izsesavanja nižjih ljudskih slojev. Holandci imajo v kolonijalnih vojskah malo sreče. Ekspedicijo, katero so poslali na otok Lom-bok, je bila tepena. Padel je celo poveljnik general van Han. Palo je 14 holandskih častnikov in 150 vojakov. Cerkveni letopis. Blagoslovljenje novega kipa Matere Božje. Z Barke na Primorskem, 28. avg. Mej mnogimi drugimi lepimi lastnostmi ima slovenski narod tudi to, da zvesto časti svojo nebeško mater Marijo. Da tudi pri nas na Primorskem nismo zadnji, dokazala nam je slovesnost, ki se je vršila v nedeljo dne 26. t. m. na Barki, kapelaniji obširne župnije rodiške. 2e nekaj Časa nabirali so fantje in dekleta denar, da se zopet kaj lepega kupi za cerkev. Neko dekle, službujoče v Trstu, dalo je od svojega z delom zasluženega denarja 50 gld., da se porabijo v cerkvi, drugi denar, do 170 gld., nabral se je doma. V nedeljo je soho Marijino po prelepem govoru sredi vasi blagoslovil župnik rodiški, vč. gosp. Jožef Zupan z asistenco štirih gg. duhovnikov iz bližnjih duhovni), izmed katerih sta bila tudi gospoda soseda z Vrem in Suhorij. Po blagoslovu nesla so belooblečena dekleta med petjem in slovesnim zvo-nenjem Marijo v cerkev, kjer se je postavila na stranski oltar. Po procesiji je bila slovesua sveta maša, pri kateri je pel domači zbor za ta dan kaj posebno izvežban. Pohvalno se mora omenjati, da so barski fantje glede petja že davno naglasu, osobito pa so to pokazali preteklo nedeljo. Ljudij se je bilo od vseh stranij nabralo čez dva tisoč, tako da Barka jednacega ni še videla. Ta dan se je posebno pokazalo, koliko lepega se lahko dovrši tudi v krajih, ki so oddaljeni od cest. Treba je le dobre volje in veselja do časti Božje! Dnevne novice. V Ljubljani, 30. avgusta. (Kanonično obiskovanje in birmovanje v ljubljanski škofiji.) Prevzvišeni gospod knezoškof se odpeljejo v torek dne 4. septembra z večernim vlakom v Kranjsko Goro, kjer bo 5. septembra kan. obiskovanje in birmovanje; isto bode 6. septembra na Jesenicah; 7. septembra v Gradu (na Bledu); 8. septembra na Bohinjski Bistrici; 10. septembra v Kropi; 11. septembra v Senčurj u pri Kranju; 12. septembra v Cerkljah; 13. septembra v Smledniku; 14. septembra v Poljanah nad Loko; 15. septembra v Žireh; 16. septembra v Stari Loki; 17. septembra v Železnikih. (Katoliški shod v Vipavi.) Z Vipavskega. Po vaseh vipavske doline se bere na velikih lepakih: vabilo na javni shod, kateri priredi katoliško politično društvo v Ljubljani. Zanimanja za ta shod je bilo veliko, in popraševalo se je večkrat ali bode in kedaj bode. Upamo, da se to nedeljo ob 4. uri popoludne obilno mož zbere na grajščinskem prostoru v Vipavi. Saj je dsndanes veliko vprašanj, ki čakajo odgovora, zadev, ki potrebujejo pojasnila, naj za Vipavo omenim le gospodarskih: vrejenje naših voda, zboljšanje vinarstva, vinarska zadruga, posojilnica, pogozdovanje goličav, železnica itd. itd., kedo bi vse naštel, kar potrebuje zboljšanja, pre-narejenja in novega delovanja. Sedaj ni javni shod, pa naj bi bil začetek, ali vrata delovanju našega domačega kat. pol. društva, ki se takoj osnuje, ko visoka c. kr. deželna vlada potrdi že predložena pravila. Pretečeno nedeljo imeli so pevski zbori iz Goč, Slapa, Vipave, Budanj in Sturja poskušnjo za mali Šmaren v Logu. Nekaj je bilo zadržanih, a vse jedno je iz 52 grl donelo raz kor velike romarske cerkve. Po skušnji pogovarjali so se na prostem, ali bi se tudi pri katoliškem shodu ne pokazali v takem številu. Zapeli so nekaj velikih zborov skupno in videlo se je, da se v narodnem petju enako izurjeni, kakor v cerkvenem. Na shod to nedeljo pridejo polnoštevilno, okoli 60 pevcev, in nekaj toček se je odmenilo, da jih vsi skupno izvrše. Zanimivo bode pač slišati 60 pevcev, samih domačinov, posestnikov in delavcev, postavnih mož in še mladih fantov, ki pokažejo, kaj vse stori navdušenje in vstrajnost a ob enem skupno in soglasno delovanje. Tedaj na svidenje dne 2. septembra v Vipavi 1 (Odlikovanje.) Za knezoškofijske duhovne svetnike so imenovani naslednji č. gg.: Fran. D o v g a n , prošt nemškega reda v Metliki, dr. Ivan Svetina, c. kr. profesor v Ljubljani, in Anton P e t e r 1 i n , župnik v Smihelu pri Novem Mestu. (Državna podpora.) C. kr. kmetijsko ministerstvo je vipavski vinarski zadrugi dovolilo 500 gld. podpore. (Imenovanja pri pošti). Blagajničarji pri ravnateljstvu pošte: Ivan Vagaja in Valentin Klavzer v Trstu ter Rajko Corneto iz Pulja, so imenovani za poštne kontrolorje na njihovem dosedanjem mestu. Dalje so imenovani za blagajnike pri tržaškem poštnem ravnateljstvu sledeči oficijali: gg. Franjo P&ka pl. Pokafalva iz Ljubljane, Maks pl. Bombardi in Josip Lenta is Trsta; kot kontrolor glavne poštne blagajne v Trstu je imenovan oficijal Josip Cenčič iz Pazina; kot poštni blagajniki so imenovani Franjo Golloretto in Franjo Fabiani iz Trsta, Matija Fle-derbacher in Jernej Marjanovih za Pulj, Jernej Grošelj za Novo Mesto, Miklavž Radmann za Opatijo ; poštnim blagajniškim kontrolorjem so imenovani ofi-cijali Aldobrand Silvestri, Josip Rabiš, Ivan Menla, Hinko Mallner in Henrik Kobal za Trst; Leopold Vrhovec in Ivan Lapajne za Ljubliano. (Častni občani.) Občinski odbor v Ambrusu je imenoval za častne občane deželnega predsednika barona Hein-a, dež. odbornika dr. Fr. Papeža in dež. poslanca dr. Ign. Žitnika kot priznanje zaslug, ki so si jih pridobili imenovani gospodje za nameravano vpeljavo prepotrebnega vodovoda v Suho Krajino. (Imenovanja.) Pravna praktikanta gg. Antona Mejačain Jožefa Rotha imenovalo je graško nadsodišče za avskultanta na Kranjskem. (Za Celje — Trutnov ?) Glasilo poljskega kluba „Czas" javlja z Dunaja iz poslaniških krogcev, da minister za nauk Madejski letos v proračunskem odboru drž. zbora ni obljubil zasnove slovenskih paralelk na nemški gimnaziji v Celju, temveč da je imel v mislih ustauovljenje samostojne nižje utrakvistične gimnazije v Celju s posebnim ravnateljstvom in posebnim učiteljskim zborom. Brez dvojbe bo vlada spolnila tudi to obljubo in v prihodnjem zasedanju drž. zbora predložila dotični predlog. nEitrapost" pa piše, da bodo Nemci proti zahtevi Slovencev glede podržavljenja celjske gimnazije postavili terjatev, da se ustanovi v Trut-novem (Češka) okrožno sodišče. Chlumecky in njegovi tovariši so mnenja, da Nemci ne mogo zabraniti zasnove celjske gimnazije in da je primerneje, ako se založi nova samostojna gimnazija, nego bi se na obstoječi napravile slovenske vsporednice. (Premembe v goriški nadškofiji). C. g. Ivan Kurinčič iz Serpenice za vikarija v Medano; č. gospod Jos. Budin, kaplan v Mirni k sv. Ignaciju v Gorieo; č. g. Iv. Drmastja za kaplana v Solkan; č. g. Ivan Koršič novomašuik za kaplana v Volče. („L' Eco del Litorale") se močno jezi radi članka ,,1'avita coltura" priobčenega v „Soči", v katerem se obsoja ostudno bogokletstvo vdomačeno med furlanskim ljudstvom. „La Difesa" katoliški dnevnik iz Benetk, katerega podpira in čita sam sv. Oče papež, prinesel je 24—25. t. m. popolno prestavo .Si činega" članka. Radovedni smo kaj poreče temu „Eco" ! Molčala bo. (Poziv dr. Laginje do volilcev v puljski občini) ne da italijanskim časopisom mirovati. Jezi jih posebuo to, ker je isti v tretjem razredu imel ta uspeh, da se od 4000 volilcev ni udeležilo več kot 600 volilcev, katere pa so le z veliko agitacijo težko zbrali. Glavni namen temu proglasu je bil ta, da se slovanski volilci III. razreda, v katerem jih je največ, vzdrže. Ta namen je tudi dosegel. Gospodom italijanom pa se tako ne dozdeva, kajti javljajo v svet, da ta proglas ni mogel volilcev vzdržati od volitev. Če se isti niso volitev vzdržali, kako tedaj pride do tega, da ni prišlo voliti čez 3400 volilcev? Seveda, oni bi hoteli pred svetom omalovažiti proglas posebno iz tega razloga, ker se v istem naglašuje potrebo c. kr. komisarja, ki bi nepristansko z občino ravnal ter ne bi preziral slovanske večine pulj -skega okraja, kakor to dela sedanji občinski zastop. (t Monsignor Lovro Rutar) mnogozasluženi pod-vodja na sv. Gori umrl je dne 26. t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Veličasten pogreb, katerega se je vdeležilo mnogo duhovnikov, bil je v torek popoludne. Truplo blagega ranjkega pripeljali so na sv. Goro, kjer je ranjki toliko deloval za čast M. D. Solkanska občina položila je venec na rakev; starašinstvo pa se je vdeležilo skupno pogreba, da počasti zadnjič blagega pokojnika. — Monsignore Lovro Rutar rodil se je 5. avgusta. 1821 na Krnu; šole obiskoval je v Gorici in bil 21. septembra 1847 posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan v Cerknem in Podmelcu, kot vikarij pa v Ravnici in v Ce-povanu dokler ga niso ranjki knezonadškof Andrej Golmajer, spoznavši njegovo spretnost v gospodarstvu, poklicali za podvodjo na sv. Goro. Od 25. aprila 1871, ko je nastopil težavno službo, do zadnjega časa deloval je pokojnik neumorno za blagor sv. Gore. Vse je popravil, veliko pripravil, in sv. Goro popolnoma prenovil. V spovednici bil je nevtrudljiv in spovedo-val je ob nedeljah in shodih po 10—12 ur. Monsignor L. Rutar bil je blaga duša in velik dobrotuik dobrodelnim zavodom. Veliko je dal za slovenske šole v Gorici in slovensko Alojzijevišče zgubilo je ž njim največjega dobrotnika. Vsled njegove prijaznosti in gostoljubnosti bil je spoštovan od vseh. Laui bil j« imenovan papeževim Častnim kamornikom. — Veliko je storil za sv. Goro, za čast M. D. in ona mu bo gotovo obilo poplačala. N. v m. p. (Ogenj.) Iz Komna : Dne 27. t: m. okolu 10. ure zjutraj je nastal v Svetim pri Komnu, ogenj, ki bi bil lahko imel za mnoge grozne posledice. Goreti je začelo v hiši tamošnjega cerkvenika. Kako da se je ogenj začel, nihče ne ve. Zdi se, da je morala kaka iskra skozi razpokliuo dimnika šiniti, in je vžgala slamo, ki je bila na kašči. Kajti v podstrešju se je ogenj pokazal. Lastnik hiše, Jožef Kovačič, je bil zavarovan pri banki „Slaviji" menda za 800 gld. in ne bode imel, kakor se nadeja, trpeti škode vsled požara. Srečo v nesreči ima prav za prav zavarovalnica, kajti okolu in okolu so kmetje tikoma pogorišča zavarovani pri banki in za precejšnje zneske. Nevarnost je bila toliko večja, ker vsi ti so imeli prav poleg vse polno sena in slame v hlevih. A na prvi udarec zvona so prihiteli vsi sosedi s posodami na pomoč. Jeden pred drugim so hiteli gasit in prav pravilno; ženske so donašale, moški so polivali vodo, da je tekla v potokih in v kratkem so omejili in vkrotili preteči element. Hvala torej tako požrtovalnim sosedom in med njimi tudi mlademu gospodu Alojziju Kovačiču, bogoslovcu, ki je skrbel da se reši in shrani cerkvena posoda. Tudi se. kaže v naših krajih velika potreba gasilnice za enake prihodnje slučaje, do sedaj se ne dobi v celem komenskem okraju nobene. Bi ne bilo prav. da se složi več občin in si skupno eno kupijo ? in da se za gašenje zvežba nekaj mož ? Morda bi tudi zavarovalnice v to kaj pripomogle ? (Dopolnilne volitve za drž. zbor na Koroškem) V vol. okraju St. Vid-Volšberk, kjer je tudi bila dne 28. t. m. dop. volitev, dobil je nemško-nacijo-nulni kandidat Ivan Černik (alias Tschernigg) v Volšberku 60, v St. Vidu 101 od 108 glasov. Krščanska stranka se volitev n i vdeležila. Da bi ne bilo v mnogih krajih toliko malomarnosti, dosegli bi vsaj častno manjšino. Tako pa so bili, kolikor vemo, krščanski volilni možje izvoljeni samo v Spod. Dravogradu (slovenski), Št. Lenartu in Goslju. (Preskušnje za izvrševanje stavbinskega obrta.) O sestavi preskušenjske komisije v izvršitev pre-skušenj za prosilce stavbinskih dopustil in v rokovih za te preskušnje razglaša deželna vlada kranjska ravnokar nastopno: Kot udja preskušenjskih komisij v vršitev preskušenj za zgoraj omenjene do-pustilne prosilce so postavljeni : C. kr. stavbinski svetnik Janez S vi t i 1, ki je zajedno predsednik preskušenjske komisije, za preskušnjo stavbinskega mojstra; c. kr. nadinžener Viljem K r a u p a , ki je zajedno predsednik preskušenjske komisije za preskušnjo zidarskega, kamenarskega, tesarskega in vodnjaškega mojstra, in podpredsednik pri preskušnji za stavbinskega mojstra; c. kr. nadinžener Roman VVaschica, ki je zajedno podpredsednik pri preskušnji za zidarskega, kamenarskega, tesarskega in vodnjaškega mojstra; deželui iužeuer Vladimir H r a s k y; arhitekt Gustav G e r l a c h; c. kr. nadinžener Frančišek Žužek kot namestnik ; stavbinski mojster Viljem T r e o kot namestnik ; stavbinski mojster Filip Z u p a n č i č kot namestnik. Vsi zgoraj navedeni stanujejo v Ljubljani. Kot preskušenjski rok se za sedaj določuje mesec februvarij. Izjemoma sme dotična preskušenjska komisija ob posebnega ozira vrednih okolnostih od slučaja do slučaja dovoliti tudi drugi rok. Prošnje za pripust k preskušnji, opremljene z dotičnimi izkazi, je štiri tedne pred preskušenjskim rokom, tedaj praviloma najdalje do 5. januvarija vsakega leta vložiti pri predsedniku dotične preskušenjske komisije ter pri njem tudi iztočasno plačati določeno preskuševalnino. (Izpred porotnega sodišča.) Pri porotni obravnavi dne 28. t. m. je sodišče 241etnemu Jakobu Majdiču radi uboja prisodilo 5 let težke ječe. — Viljem Rozman in Franc Debevec sta bila od obtožbe glede težkega telesnega poškodovanja in uboja oproščena. (Vojaške vaje na Notranjskem.) Vsled silne vročine je 27. t. m., kakor se nam poroča, pri 27. pešpolku na potu iz Ljubljane do Logatca, obležalo do 200 mož, nezaslišano veliko število. Pri streljanju dne 28 t. m. pri Dolenjem Logatcu se je tudi pripetila nesreča. Obstreljeui so bili trije vojaki. (Zdravje v Ljubljani.) Od 19. do 25. dne avgusta je bilo v ljubljanski občini 12 živih in jeden mrtev rojen. Umrlo jih je pa v tem času 22. Umrl je 1 za grižo, 1 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 2 za želodčnim katarom, 2 vsled mrtvo-uda, 3 vsled starostne oslabelosti in 11 za drugimi boleznimi. Mej umrlimi so 4 tujci. 6 iz zavodov. Zbolela je jedna oseba za otročico, 3 tujci bolni za legarjem so bili preneseni v bolnico in 2 osebi ste pa zboleli za grižo. (Občui zbor avstrijskih lekarničarjev) vršil se je dne 27. in 28. v Trstu. Udeležilo se je istega do 300 oseb iz raznih avstrijskih kronovin. Po končanem zborovanju ogledali so si gospodje Trst in njegove bližnje luke. Iz Trsta so odpotovali v Be-nedke. (Umrl je za solnčarico) v soboto na pohodu pri vojaških vajah v Zamostecu na Koroškem četo-vod.ja vojaške godbe Kuhnovega polka g. J. R u-d o I f, svojedobno Ljubljančanom poznati in omiljeni glasbar na lovski rog. Z Rudolfom izgubila je vojaška godba našega domačega polka jednega svojih najspretnejših članov. N. v. m. p.! Telegrami. Nemški katoliški shod. Kotanja, 29. avgusta. Včeraj je bil tretji javni zbor katoliškega shoda. Bilo je več govorov, mej drugim o zadružni organizaciji delavcev, pomenu misijonov v afriških pokrajinah in šolskem vprašanju. Kotanja, 30. avgusta. Nemški katoliški shod je sklenil, da bode bodoči shod drugo leto v Monakovem. Shod je izrekel priznanje in zahvalo članom ogerske gospodske zbornice, ki so se upirali civilnemu zakonu in to priznanje brzojavno sporočil grofu Zi-chyju. Kolera. Dunaj, 29. avgusta. Poslednjih 24 ur jih je v Bukovini 26 zbolelo in 13 umrlo za kolero, v Galiciji pa 277 zbolelo in 143 umrlo, mej temi so nekateri prejšnji slučaji, ki se pa niso bili naznanili, ker je bil telegraf pretrgan. V Sleziji ni nikdo na novo za kolero zbolel. Berolin, 30. avgusta. Od 20. do 27. avgusta jih je v Nemčiji 78 zbolelo in 38 umrlo za kolero. Foraz Holandcev na Lombokn. Haag;, 30. avgusta. Po uradnem poročilu je bila holandska četa, ki je bila v sredi Lomboka, tepena. Boj je trpel jedno noč in dan. Ubiti so poveljnik Lawick, 3 častniki in 68 mož, ranjeni sta 2 častnika in 18 mož. Kaj je z ostalimi 40 častniki in 25 možmi, se nič ne ve. Amsterdam, 30. avgusta. Po nekem poročilu iz Batavije je pri Mataranu bilo ubitih 9 častnikov, mej njimi general van Han, jeden podpolkovnik, dva stotnika in pet poročnikov. Jeden stotnik se pogreša. Haag, 30. avgusta. Vlada je dobila od generala Vettra, poveljnika lomboške ekspe-dicije, poročilo, v katerem pravi, da so bili dne 25. t. m. zvečer v Tjakra-Negari napadeni. Dne 26. avgusta so šteli 14 mrtvih in 48 ranjenih, zgube so se znatno pomnožile na povratku v Mataran. Zvečer je prišel drugi oddelek iz srede otoka z velikimi izgubami. Sli so še dalje nazaj v Apenam, kjer so se konštatovale izgube. 4 častniki in 63 mož je mrtvih, 12 častnikov in 148 mož ranjenih. V Mataranu zgubili so tudi 4 topove. Kaj je z Lavvickovim oddelkom v sredi dežele, ni znano. Vojne ladije so postavile na suho 200 mož in nekaj topov. — Dne 27. avgusta je bila skupna seja indijskega sveta in vojnih poveljnikov. — Po poročilih časopisov se je Lavvickov oddelek vrnil z velikimi zgu-bami. Lavvick je mrtev. Dunaj, 30. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja, da je začasni vodja ljubljanskega učiteljišča Viljem Linhart imenovan za deželnega šolskega nadzornika in je prideljen deželnemu šolskemu svetu štajerskemu v službovanje. Levov, 30. avgusta. Včeraj se je otvoril shod kmetijskih društev galiških. Prišlo je je bilo kacih 2000 odposlancev. Predsednik je v svojem govoru zaklical navdušeno „ Slavo" cesarju, kar se je z navdušenjem vsprejelo. Kmet Megrys je obsojal socijahstične teorije in priporočal kmetom, naj delujejo vzajemno s plemstvom. Brno, BO. avgusta. V Brnu in mestni skupini Krumov-Ivančice bode dne 8. okt. in v kmetskih občinah Moravska Bela Cerkev dne 11. oktobra dopolnilna volitev za deželni zbor. V Brnu kandiduje novi župan dr. vitez Wieser. Marijine kopeli, 30. avgusta. Včeraj je semkaj prišel zdravit se veliki knez Jurij Mihajlovič, danes pa veliki knez Peter Niko-lajevič. Sredeo, 30. avgusta. Cankov ni prišel v Caribrod. Čarih, 30. avgussta. Šesti mejnarodni shod geologov se je tukaj otvoril. Prišlo je 400 odposlancev. Plass, 30. avgusta. Pri velikem požaru je pogorela sladarna in konventno poslopje, ostal je pa grad, pivovarna in parna žaga, pa tudi hiše v vasi. Amsterdam, 30. avgusta. Začel se je mirovni kongres v prisotnosti 2300 udeležencev. Predsednik je naglašal, da vojske slabo vplivajo na civilizacijo, ko bi tudi bile pravične. Baroninji Suttner se je izročila mirovna svetinja za njeno delovanje v interesu miru. London, 30. avgusta. Ko je kraljica Viktorija iz Osborna potovala na Škotsko in je o pol noči se peljala skozi Birmingham, je malo pred prihodom vlaka pijan delavec Artur Tolliday skušal vdreti v zaprto kolodvorsko dvorano. Ko ga je ovirala policija, je potegnil revolver. Na to so ga zaprli. Ta dogodek je dal povod govoricam o napadu, ki pa niso utemeljene. Listnica vredništva: G. dopisniku v Radečah: Dopisa in vabila z dne 23. t. m. vredništvo ni prejelo, zato ga seveda tudi objaviti ni moglo. Umrli so: 29. avgusta. Marjeta Kovič, dekla, 58 lef, Poljanska cesta 40, vsled krvavenja. — Marija Broztvifi, krojačeva hči, 4 mesece, Streliško nlice 11, tuberkuloza. V bolnišnici: 27. avgusta. Janez Kapus, delavec, 50 let, paralysis cordis. 28. avgusta. Elizabeta Okorn, delavčeva žena, 42 let, peritonitis puerperalis. Tujci. 28. avgusta. Pri Slonu: Prasse, Konigstein, Fischl, Fehl, Iphofen, Freiberger z Dunaja. — Hartman iz Gradca. — Richter iz Budimpešte. — Fabriotti iz Trsta. — Stenzel iz Pariza. — Jeršinovic iz Črnomlja. — Jenčič iz Pulja. — Steinbacher iz Brna. — Dereani iz Žužemberka.-- Reichert iz Dornbirn-a. — dr. Hrašovec iz Celja. Pri Maliiu: Polak, Modi, Schreiber, Tintner, Reuter, Horowitz, Heller, Schreyer, Schmid z Dunaja. — Heller iz Eipel a. — Moses, Bube iz Hanau-a. — Thorsch iz Pulja. — Hertle, Baumgartner iz Gradca. — Pehani iz Topuske. — pl. Platzer iz Opatije. — Dereani iz Kamnika. — Pajalič iz Berseča. — Lovec iz Konjic. — Trevisan iz Buj. Pri bavarskem dvoru: Erker iz Spod. Skrila. — Loki iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: Marok iz Kostanjevice. — Potočnik iz Sore. — Fink iz Hartberga. Pri avstrijskem caru: Benedičič s Krškega. — Strnen z Dunaja. — Vogelnik, Didič, lnglič iz Idrije. Tremensko sporočilo. 9 Q Čas Stanje Ye ter Vreme > S -a o 1x1 a <* m a opazovanja ittkomtm t mm toplomm po CeUiju 29 7. o. zjut. 2. a. pop. 9. «. zveč. 738 0 736 1 736 9 160 261 16-6 "fl. svzh. n fl jasno del. oblaž. dež 12-7 dež Srednja temperatura 196 . za 2-2° nad normalom. Zahvala. Občinski zastop radeški iivršuje s tem svojo prijetno dolžnost, da izreka za prijazno udeležitev slovesne otvoritve radeškega mostu čez Savo visokorodnemu gospodu c. kr. deželnemu predsedniku baronu Heinu, dalje preblagorodnim gospodom: deželnemu glavarju Otonu Deteli, deželnim odbornikom: ces. svetniku Ivanu Murniku, dr. Vošnjaku in dr. Papežu, deželnemu in državnemu poslancu Povšetu, deželnima poslancema L Svetcu in Ig. Žitniku, predsedniku trgovinske zbornice Ivanu Perdanu, deželnemu inženirju L V. Hraskemu, voditelj« c. kr. okr. glavarstva krškega baronu SchSnberger-ju, graščaka Nikolaju vitezu Gutmannsthalu-Benvenutiju, slavnim gasilnim društvom iz Hrastnika, Trbovelj, Loke in Radeč, slavnemu pevskemu društvu »Slavec« svojo najudanejšo zahvalo. Radeče, dnž 28. avgusta 1894. Jakob Rižnar, 437 1-1 župan. Eksekutivne dražbe. Gašperja Jaklja iz Podkorena št 75 (terjatev 27 gld.) posestvo (285 gld.) dnč 29. sept. in 29. okt. v Kranjski Gori. Ant. Rojca z Vrbice zemljišče (882 gld.) dn<ž 1. okt. in 2. nov. v Ilir. Bistrici. Ant. Pajka iz Kompolj št. 86 zemljišče (500 gld.) dne 9. okt in 16. nov. v Vel. Laščah. Jak. Mivca iz Sevc posestvo (3145 gld.) in '/u posestni delež (73 gld.) dn<5 17. sept, in 15 okt. v Cirknici. Valentina S t i n k a iz Zagorja posestvo (3500 gld.) dne 18. sept. in 10. okt. v Litiji. Mih. H a b j a n a iz Iške Vasi posestva (3680 gld.) dnč 22. sept in 24. okt. v Ljubljaui. Jan. B r i n š k a od Sv. Gregorja zemljišča (1605 gld.) dnč 5. okt. in 13. nov. v Vel. Laščah. Jan. Mavsarja iz Podgore zemljišča (926 gld.) dnž 16. okt. in 20. nov. v Vel. Laščah. Marije U r b a s omož. Modrijan iz Dol. Vasi (terjatev 100 gld. posestvo (945 gld.) dn<5 17. sept. in 18. oktobra v Cirknici. Vpis in izbris tvrdke. Izbrisana je zadružna tvrdka »Sbil & Petrovčič« v Mokronogu in v register za posamezne tvrdke vpisani novi tvrdki: »Janez Sbil v Mokronogu« (nemški), dalje: »Jakob Petrovčič v Trebnjem« (nemški). Pod varstvom. Vincencij Kosmač, posestnik na Ježici št. 23, radi zapravljivosti; njega varuh je Val. Erjavec, posestnik z Ježice 8t. 7. — Lucija A n ž i fi iz Hrastja št. 6 radi bebosti; nje varuh je France Anžič iz Hrastja št. 6 (oba v ljubljanskem sod. okraju). V najem se da ItiiSSI sama ali s posestvom vred. Leži ob cesti blizu farne cerkve v Velesovem. Hiša je jako pripravna za gostilno ali kako drugo kupčijo. Več ee izve pri Jožefu Hacin-u v Česnjevku pri Cerkljah, Gorenjsko. 433 3_2 L2L4 sprejme v stanovanje in hrano 430 3-3 AJTA KOMATAB, Špltalske ulice it. 7. r% % % % % - L- a'- a'- v- V- V- v- " •«'- ' - V zalogi podpisanca je izišla pred kratkim knjižica: Stariši, podpirajte šolo! Nekolika besedij v skupnem vzgojnem delovanju domače hiše in šole. Druga po vsem predelana, popravljena ln pomnožena Izdaja. To delce, o katerem se je ocena vseh slov. listov, ki so jo knjižno omenjali, prav pohvalno izrazila, ima namen, pospeševati in utrjevati med domačo hišo in šolo za vzgojo naše mladine toli potrebno složnost in sporazumljenje. Blaga namenba. kateri služi rečena knjižica, nagnila je že 1. 1889 (ko je izišla prva izdaja) več okrajnih šolskih svetov, da so delce priporočili v nakup njim podredjenim krajnim šolskim oblastvom. Opozarjamo na omenjeno brošurico slovenske stariše, sl. krajne šolske svite ter sploh vse prijatelje šole in narodne omike. Delce se naroča pri pisatelju v Središču ter pri vseh večjih knjigotržcih po Slovenskem. Cena: 1 komad 12 kr.. 25 iztisov 2 gld. 75 kr., 50 izvodov 5 gld. in 100 izvodov 9 gld. Na željo se pošlje knjižica tudi na ogled. S0- Čisti dohodek Je namenjen družbi ■v. Cirila ln Metoda. 438 6-1^ Anton Kosi, "^fučitelj v Središču. (P. Polstrau, Steierm.) Št. 17.354. 435 3-2 V smislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873 (drž. zak. št. 121), naznanja se, da bo razgrnen prvotni imenik porotnikov za 1895. leto od 1. do 8. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Porotniškega posla so po § 4 omenjenega zakona oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki ni ranocelniki, in tako tudi lekarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moč utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po koledarju. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 25. dan avgusta 1894. D ix n a j s k a t> o r z a. Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 170 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3210 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 488 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 Montanska družba avstr. plan.....87 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 179 Papirnih rubljev 100........133 Dnč 30. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebru..........98 „ 45 „ Avstrijska zlata renta 4 %......123 „ 40 „ Avstrijska kronska renta 4 200 kron . 97 „ 70 „ Ogerska zlata renta 4 %.......121 „ 75 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 95 „ 80 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1030 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............370 „ 60 „ London vista............124 „ 30 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 95 „ 20 mark............12 „ 20 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 89'/«,, Italijanski bankovci........44 „ 70 „ C. kr. cekini......................5 „ 90 „ Sni 29. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4#> Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% • „ „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 50 kr. 154 n 50 196 n 96 n 40 142 n 127 n 25 107 » 25 n 67 n n 40 n 98 n 60 224 157 n 75 128 98 n 50 M kr. 75 50 25 50 60 50 Nakup ln prodaja TEX£ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjsezA dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „91 E R € V B" IloHzeile it. 10 Dunaj, Hariahitlerstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaaijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.