Dopisi. Ormož. (Blagoslovljenje oko1 i š k e š o 1 e.) Kolik razloček med blagoslovljenjem neraške Sole lansko leto, in med blagoslovljenjem slovenske okoliSke šole, ki se je vršilo dne 15. t. m.! Komaj, da se je vedelo, kaj se godi z nemško Solo, a dne 15. t. m. je bil pravi narodni praznik, katerega se je vdeležilo ljudstvo v izredno velikem številu od blizu in daleč. Štelo se je ljudstva nad 4000. Ob poldeseti uri predpoldne je bila slovesna sv. maša ter pridiga v ormoški larni cerkvi. Po božji službi se je pomikala Solska mladina in verno ljudstvo z 12 duhovniki v procesiji k novemu šolskemu poslopju, katero je blagoslovil vlč. g. Jakob C af, dekan pri Sv. Tomažu. Po dovršenem blagoslovilnem opravilu se je zbrala šolska mladina in ljudstvo v šolski sobani III. razreda, kjer je vse navzo6e v lepem govoru pozdravil predsednik krajnega šolskega sveta g. Martin S t a n i 6. Okoliške občine Hardek, Pušinci in Litmerk so bile prisiljene sezidati si novo Solo, ker so Ortnožani hoteli imeti svojo nemško šolo. Lani 15. septembra se je položil temeljni kamen, letos se isti dan izroča poslopje svojemu namenu. Ob koncu izro6i klju6e, zvezane s slovenskim trakom, šolskemu vodji g. Rajšpu. Okrajni glavar Marija grof A 11 e m s se je v lepem slovenskem govoru zahvalil vsem, ki so pripomogli do tako lepega in krasnega poslopja, izrazil željo, naj bo vzgoja preSinjena od verskega in domoljubnega duha, tako da bodo iz šole prihajali cesarju zvesti podložniki in človeški družbi koristni državljani. Krepki živijo-kliei so pretrgali večkrat govor glavarjev ter ob koncu posebno glasno odmevali po dvorani. Okrajni nadzornik gosp. D r e f 1 a k je govoril do starišev. U6enec in učenka sta v imenu šolske dece izrekla zahvalo, da se jim je postavilo tako lepo poslopje. Šolski vodja g. RajSp vabi stariSe, da vzajemno delujejo z u6iteljstvom pri odgoji otrok, ter še izreka posameznim osebam in oblastim zahvalo za novo poslopje. Nazadnje zakliče cesarju Slava, na kar so otroci zapeli cesarsko pesem. In spored je bil dovršen. Rodoljubne gospe in gospice so pripravile šolski deci majhen obed, rodoljubi ormoški in iz okolice pa so se zbrali v telovadnici k banketu. Hardečka godba je med tem svirala v veži. Pri fino pripravljenem banketu je otvoril vrsto nazdravic gosp. M. Stanič. Nazdravil je vladarju. G. dr. Omulec pa je nazdravil sedanjemu in prejšnemu okr. glavarju, g. RajSp sedanjemu in prejSnemu šol. nadzorniku, dr. Omulec dekanu Cafu, g. Porekar okrajnemu šolskemu svetu, g. dr. Rosina krajnemu šolskemu svetu, gosp. dr. Kristan duhov§6ini in posebej navzočemu g. prefektu Korošcu, g. dr. Geršak vrlemu učiteljstvu, g. Rajšp g. ravnatelju Neratu itd. Duševni o6e novega poslopja, kakor se je izrazil v svoji napitnici g. Rajšp, je ravnatelj mariborske okoliške šole g. Nerat, ki je naredil na6rt. Novo šolsko poslopje ima krasno lego, je okusno in prili6no ter solidno zidano, tako da je gotovo izmed najlepših Solskih poslopij na Spodnjem Štajerskem. Kakor je poslopje kras in dika okolice, tako ji nai bo tudi vir prave omike in napredka. Iz Jarenine. (Ciril-Metodova mladeniska slavnost.) Dan 15. sept. je bil preimeniten dan za nas, jareninske mladeniče, ki nam ostane nepozabljiv vse žive dni. Obhajali smo ta dan svojo željno prieakovano Ciril-Metodovo mladeniško slavnost. Mariborski tamburaši so nastopili prvi ter za6eli udarjati na svoja miloglasna godala prelepo kora6nico «Slava Slovencem*, s katero se je slavnost otvorila! Na to so se menjale tamburaške in pevske to6ke. Mladenič Karol Šabeder, je v imenu bralnega druStva in mladeniške zveze iskreno pozdravil vse došle mladeni6e, doma6e in tuje in vse navzo6e mnogoStevilno ob6instvo; vkljub poprej silno slabemu vremenu se je zbralo na slavnostnem prostoru 5ez 400 ljudij. Mladeni6 France Sekol je navduSeno deklamoval pesmici «Naš čolni6 otmimo* in «Pesem sloTenskih mladeni6ev.» Neka posebnost je bila za posluSalce CirilMetodova pesem, katero je pelo 20 mladeničev enoglasno po veli6astnem in ganljivem poljskem napevu. Slavnostni govor je v prekrasnih, prepri6evalnih besedah govoril č. g. benediški kaplan F r. M u r S i č. Tri re6i nam je priporočal in sicer: Bodite verni, narodni in domoljubni! Vera je najve6ja dragocenost, ki smo \o prejeli od Boga. Le veren mladeni6 velja kaj pred Bogom, je srečen in vesel, mladenič, ki se z veseljem oklepa domače Marijine družbe ter v dejanju kaže svojo vernost. Dragocen dar od Boga }e tudi naš materni slovenski jezik. Mati ga nas je u6ila; kdor torej svoj materni jezik zani6uje, on svojo lastno mater zaničuje. Ta jezik naj bi pred vsemi drugimi najbolj ljubili, v njem najrajši govorili, in pravice maternega jezika neustrašno zagovarjali. Mladeni6, ki ho6e kaj veljati, mora tudi kaj znati, znanje pa si lahko pridobiva iz dobrih knjig in časopisov, katere mu lahko daje na razpolago družba Mohorjeva in bralno društvo. Teh dveh 6lan naj bi bil slehern mladenič. Naša domovina je tako lepa, zatp jo mora mladenič ljubiti nad vse druge kraje, in biti ponosen na njo. Tudi svojemu cesarju mora udan biti, kar so bili vselej mladeniči slovenski. S pravo slastjo smo poslušali jasne, prepri6evalne besede izbornega govornika. Ko nas je naposled vprašal, se li bomo ravnali po njegovih naukih, }e iz naših vrst enoglasno zadonelo: Bomo se! S tem je govornik sklenil govor, mi pa smo mu v zahvalo navdušeno pritrjevali. Potem je pel jareninski moški zbor prelepo pesem «Jadransko morje», tamburaši pa so nam zabrenkali po vrsti več krasnih pesmic. V imenu šentiljskih mladeni6ev še je nato govoril iskrene pozdravne besede mladenič Fr. Žebot in podpredsednik bralnega društva je zahvalil vse mladeniče, doma6e in tuje za obilno udeležbo ter sklenil slavnost s strikratnimi <Živiio»-klici sv. o6etu in svetlemu cesarju. Vse občinstvo je vstalo in zapelo cesarsko pesem. Sledil je kratek odmor, med katerim so tamburaši pridno udarjali. Na enkrat se dvigne zastor in na odru smo zagledali o6aka Jakoba in sina Jožefa v pisani suknji. Pričela se je predstavljati prelepa igra «E g i p tovski Jožef», katero je prinesel letošnji «Vrtec» v svoji 4. številki. Naši mladeni6i so jo v resnici izvrstno predstavljali. Vsi gledalci smo jih kar ob6udovali v njihovem varnem nastopanju in jasnem izgovoru, sevč. tudi v prekrasnih staroegiptovskih oblačilih. *¦¦ Tako se je vršila naša mladeniška slavnost. Naša mladeniška zveza je pokazala, kaj premore. Mladeni6i smo bili silno veseli krasnega izida. Udeležili so se slavnosti vsi vrli doma6i mladeni6i; v velikem številu so prišli na slavnost naši sr6ni sosedje, sentiljski mladeni6i, nadalje jakobški mladeniči, od Sv. Ane na Krembergu je prišel na slavnost predsednik bralnega druStva s 4 mladeniči-korenjaki, od Sv. Benedikta sta tudi došla 2 mladeni6a. MIadeni6i v Rogatcu in v Št. Ilju ob južni železnici so nas brzojavno pozdravili, pismeno pa mladeni6i od Sv. Križa na Murskem polju, od Sv. Jurja na Š6avnici in dva slov. mladeniča celo iz Bojkovic na Moravskem. Hvala in slava vam, misli bratje, ki ste se nas spominjali in tako povzdignili našo slavnost! Za6elo se je daniti ob meji slovenski. Čeravno je sedanji položaj jako žalosten, vendar nam pogled v bodo6nost daje upati boljših dnij. Mladi rod se budi, mladeniči vstajajo. Tako je prav! Ta zemlja, ki Se je do sedaj slovenska, mora tudi v bodoče ostati slovenska. Podajmo si k delu roke, k delu za vero in domovino, zdražimo se v krepke mladeniške zveze iz katerih srede naj mogo6no odmeva odslej po vseh omejnih krajih slovenskih navdušena pesem: Mi slovenski smo mladenii, To je radost, naša slast, Veri, domovini zvesti, Njena slava, njena častl