Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 Slovenian Museum of Natural History since 1944 Breda ČINČ JUHANT 1 Izvleček Predstavljen  je oris  zgodovine  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  od  leta  1944 do  danes,  torej  v času velikih  sprememb,  ki jih je na Zemlji povzročil  človek  in se odražajo  tudi  v delovanju  muzeja. V  tem obdobju  se  je vse  bolj  razslojeval  v  notranji  in zunanji  muzej. Potrebe  upo­ rabnikov  notranjega  muzeja in obiskovalcev  zunanjega  se razvijajo  v duhu  velikih  sprememb,  ki vodijo  v antropocen,  v katerem  na naravne  procese  močno vpliva  človek.  Človek  je postal  središče  muzejskega  dogajanja:  muzej je neločljivo  povezan  z javnostjo.  Z razumevanjem  nove  dobe muzej ustvarjajo  zaposleni.  Novejša  zgodovina  muzeja  je zato  predstavljena  po obdobjih,   ki so jih zaznamovale  osebe na  vodilnem  mestu. Od leta  1944 do  danes  so bili  to  dr.  Fran  Kos,  dr.  Angela  Piskernik,  dr.  France  Planina,  dr.  Anton  Polenec,  Marko  Aljančič,  dr.  Ignac  Sivec,  dr. Matija Gogala in dr. Breda Činč Juhant. Ključne besede: zgodovina naravoslovja, muzealstvo, Prirodoslovni muzej Slovenije, vodstvo muzeja Abstract Reviewed is a history  of the  Slovenian  Museum of Natural  History  from  1944 till  present.  The period  is bearing  a strong  imprint  of great  changes  caused  by human  impact  on the  Earth  which  reflect  themself  in the  activities  of  the  Museum. The Museum strengthened  the  division  between  the  inner  and  the  outer  museum.  Expectations  and  demands of the  users  of the  inner  museum  and  the  visitors  of the  outer  museum  were  evolving  in line  with  great  changes  antici ­ pating  the  Anthropocene,  in which  the  natural  processes  are  strongly  influenced  by humans.  A man is placed  in the  center  of the  Museum activities  and  the  Museum is closely  connected  to  the  public.  The history  of  the  Museum has  been shaped  by people  aware  of  the  challenges  of   the  new  epocqe  in particular  those  who  ran  it.  The Museum Directors  since  1945 were  Dr.  Fran  Kos, Dr.  Angela  Piskernik,  Dr.  France  Planina,  Dr.  Anton  Polenec,  Marko  Aljančič,  Dr.  Ignac  Sivec, Dr. Matija Gogala, and Dr. Breda Činč Juhant. Key words: history  of natural  history,  museology,  Slovenian  Museum of Natural  History,  museum management 1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, Ljubljana, Slovenija,   bjuhant@pms-lj.si 127 128 SCOPOLIA No 100 – 2021 Vsebina 1. Uvod   ........................................................................ 129 2. Obdobje dr. Frana Kosa (1944–1945)   ..................................... 132 3. Obdobje dr. Angele Piskernik (1945–1953)  ............................... 134 4. Obdobje dr. Franceta Planine (1953–1955)  ............................... 137 5. Obdobje dr. Antona Polenca (1955–1980)   ................................. 139 6. Obdobje Marka Aljančiča (1980–1982)  ................................... 141 7. Obdobje dr. Ignaca Sivca (1982–1992, 2001–2002)  ....................... 141 8. Obdobje dr. Matije Gogala (1992–2001)  .................................. 144 9. Obdobje dr. Brede Činč Juhant (od 2002) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 Zaključek  ...................................................................... 151 Viri / References   ............................................................... 152 129 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 1. Uvod Zgodba, ki  je leta  1944  pripeljala  do osamosvojitve  Prirodoslovnega  muzeja v  Ljubljani  in kasneje Prirodoslovnega  muzeja Slovenje,  se  je začela  z ustanovitvijo  Deželnega  muzeja  pred  dvesto  leti,  to  je 15. oktobra  1821. Muzej  je temeljil  na  ustanovnih  zbirkah,  Zoisovi zbirki  mineralov  in Hochenwartovi  zbirki  konhilij,  ki jih danes  hrani  Prirodoslovni  muzej Slovenije.  Obdobje do leta  1944  predstavlja  Matija  Križnar  v pričujoči  številki  Scopolie.  V  zadnjem  poglavju, naslovljenem  »Borba za  osamosvojitev muzejskega  naravoslovja«,  napoveduje  prelom   nico za muzejsko naravoslovje, ki so jo naravoslovci pričakovali z navdušenjem.  Leto  1944 je bilo  prelomno,  z razdelitvijo  Narodnega  muzeja v Kulturnozgodovinski  muzej  v Ljubljani  in Prirodoslovni  muzej v Ljubljani,  so si  naravoslovci  veliko  obetali.  Zgodba  se  nadaljuje  v tem prispevku,  s kratkim  zgodovinskim  orisom  obdobij  in ljudi,  ki so muzej vodili:  dr.  Fran  Kos (1944-1945), dr.  Angela  Piskernik  (1945-1953), dr.  France  Planina  (1953-1955),  dr.  Anton  Polenec  (1955-1980), Marko  Aljančič  (1980-1982), dr.  Ignac  Sivec (1982-1992, 2001- 2002), dr.  Matija  Gogala  (1992-2001) in dr.  Breda  Činč Juhant  (2002-). Predstavljena  je v luči  prostorske  problematike,  predstavitve  izbora  razstavne  in publicistične  dejavnosti  in zbirnika  zunanjih potrditev muzeja in posameznikov.  Pričakovanja  na  samostojni  poti  so bila  visoka  in začetno  obdobje  se je začelo  z velikim nav ­ dušenjem. Po letu  1944 muzej kljub  uspehom, mnogim odličnim  kustosom  in prispevkom za ­ poslenih  (Tabela  1), ki so soustvarjali  zgodovino,  ni rešil  prostorske  stiske.  Ob dvestoletnici  se  sicer  nakazujejo  rešitve,  vendar  je naravoslovje,  glede  na  druga  področja  v muzealstvu,  od  usta ­ novitve muzeja do danes nazadovalo.  130 SCOPOLIA No 100 – 2021 Tabela 1: Zaposleni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije po letu 1944. Table 1: Employees of the Slovenian Museum of Natural History since 1944. ZAPOSLITEV v PMS (1944-) IME PRIIMEK VRSTA DELA VODENJE MUZEJA *1944-1945 Fran KOS uprava 1944-1945 *1944-1955 Ana TREGUBOV (BUDNAR, LIPOGLAVŠEK) kustos *1944-1948 Viktor HERFORT preparator *1944-? Franc ROTAR drugo 1944-?1950 Marija BRENČIČ (PROSENC) uprava 1945-1950 Angela PISKERNIK uprava 1945-1953 1945-1962, 1965-1968 Marija ŠKUFCA uprava 1948-1983 Alojz ŠMUC preparator 1948-1963 Franc BARBIČ preparator *1949-1960 Božidar PONEBŠEK drugo 1949-1976 Savo BRELIH kustos 1950-1970 Leopold BR ESKVA R drugo 1951-1993 Janez DOVIČ preparator 1952-1972 France LEBEN preparator 1953-1955 France PLANINA uprava 1953-1955 1953-1991 Ernest FANINGER kustos 1954-1973 Zmago BUFON kustos 1955-1980 Anton POLENEC uprava 1955-1980 1955-1962 Slavica BAVČER - RUSTJA uprava 1959-1971 Karolina BENCEK uprava 1956-1979 Franc CIMERMAN kustos 1960-1963 Anton WRABER kustos 1962-1963 Anton TOŽBAR Juliana 1962-1964 Ana K AVS Juliana 1963-1964 Majda ŽLENDER kustos 1964-1975, 1980 Nuša ZAPUŠEK uprava 1964-1974 Franc KRABONJA uprava 1965-1967, 1973-2008 Janez GREGORI kustos 1965-2017 Marija ZAVRŠNIK (TOŽBAR) Juliana 1965-1983 Marija GOSAR kustos 1965-1991 Maja HAFNER kustos 1970-2005 Jožef Z AV R ŠN I K Juliana 1971-2011 Ivan BOŽIČ kustos 1971-1982 Lojzka KONČAR drugo 1974 -2011 Božidar ŠERE drugo 1975-1980 Marjeta VREČEK uprava 1975-1985 Nada PRIMIC uprava 1975-2013 Nada PRAPROTNIK kustos 1978- Boris KRYŠTUFEK kustos 1979-2009 Katarina KRIVIC kustos 1979-2014 Ignac SIVEC kustos, uprava 1982-1992, 2001-2002 1980-1997 Marko ALJANČIČ uprava, kustos 1980-1982 1980-1987 Marija CIZELJ uprava 1980-1983 Helena TOMŠIČ uprava 131 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 ZAPOSLITEV v PMS (1944-) IME PRIIMEK VRSTA DELA VODENJE MUZEJA 1982-2013 Rasima HUKAREVIĆ drugo 1981- Mojmir ŠTANGELJ drugo 1983- Ljerka TRAMPUŽ kustos 1984-1992 Dora Teodora POTRATO uprava 1983-2016 Vladimir POPOV drugo 1986-2016 Bogdan HORVAT kustos 1987-2001 Matija GOGALA kustos, uprava 1992-2001 1987- Tomi TRILAR kustos 1988-2014 Erika ŠTURM uprava 1989- Breda ČINČ JUHANT (ČINČ) kustos, uprava 2002­ 1989- Alenka JAMNIK bibliotekar 1989- Borut TOME preparator 1989-1990 Iztok H O Č E VA R kustos 1990-2019 Viljem Ž G AV E C preparator 1990- Matjaž ČERNILA preparator 1992-2013 Lanika FILIPIČ uprava 1992- Andrej GOGALA kustos 1993-2017 Ciril MLINAR drugo 1993-1999 Katja POBOLJŠAJ kustos 1998- Miha JERŠEK kustos 1999- Staša TOME kustos 2004- Mojca JERNEJC KODRIČ kustos 2004-2005 Nevenka Nena ŠKERLJ bibliotekar 2004- Klemen Z AV R ŠN I K Juliana 2007­ 2011 Alenka PETRINJAK kustos 2008-2010, 2011-2014 Irena KODELE KRAŠNA kustos 2009- Matej KRIŽNAR kustos 2010­ 2011 Jure JUGOVIC kustos 2012­ Al VREZEC kustos 2012­ Darko FEKONJA drugo 2012­ Urška KAČAR kustos 2013-2014, 2015- Tea KNAPIČ kustos 2014- Špela PUNGARŠEK (NOVAK) kustos 2014- Miha MARCOLA uprava 2016­ 2016 Aljoša PIRNAT kustos 2016­ Anita HUKAREVIĆ uprava 2017­ 2018 Valerija BABIJ kustos 2017­ 2018 Sanja BEHRIĆ kustos, drugo 2017­ Jernej UHAN preparator 2018­ David KUNC drugo 2018­ Martina TEKAVEC Juliana 2019-2021 Borut ŠTUMBERGER kustos 2020 Barbara VILHAR kustos 2020­ 2021 Manca H O Č E VA R kustos 2020­ 2021 Lea OGRIS drugo 132 SCOPOLIA No 100 – 2021 2. Obdobje dr. Frana Kosa (1944–1945) Kratko,  vendar  za zgodovino  muzeja prelomno  in pomembno  obdobje od  leta 1944  do  1945,  je kot  prvi ravnatelj  samostojnega  Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani  (in pred  tem vodja  Pri ­ rodopisnega  oddelka)  zaznamoval  zoolog  dr.  Fran  Kos (1885–1956). S 1. junijem 1944 je bil  imenovan za vršilca  dolžnosti  ravnatelja,  11. julija  1944 pa za ravnatelja  in je muzej vodil  do  konca  oktobra  1945.  Kot  izhaja  iz Biografskega  lista  Frana  Kosa, direktorja  Prirodoslovne ­ ga muzeja v p.,  je bil s  1. novembrom upokojen  (»Direktor  Prirodoslovnega  muzeja v p.  od  1. novembra  1945«), z 8. junijem 1946 pa je postal  dejaven  sodelavec  novega  Veterinarskega  znanstvenega zavoda Slovenije ( Arhiv PMS). Obdobje Frana  Kosa je  prelomno,  ker je  povezano  s  prehodom Prirodopisnega  oddelka  Narodnega  muzeja v Prirodoslovni  muzej v Ljubljani,  s  čimer so bili postavljeni  temelji  so­ dobnejšega muzeja. Zgodovinski trenutek delitve Narodnega muzeja v Kulturnozgodovinski muzej v Ljubljani  in Prirodoslovni  muzej v Ljubljani  je prvi ravnatelj  odlično  dokumentiral  v  članku  Postanek  in razvoj  Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani  (Kos 1944). Po letu  1889 (leto  Dežmanove smrti) pomeni  leto  1944 »prvi pravi pomladni  dih v novi dobi, novem razvoju,  novih  ciljih,  stremljenjih  in naporih«  (Kos 1944: 202), ki muzeju omogočajo  samostojnost  in  neodvisnost.  Z uredbami  in odloki  je muzej prejel  pravne  temelje  sodobnega  naravoslovnega  muzeja.  Prvi ravnatelj  je poskrbel,  da so bile ustanovitvene  listine  in cilji  predstavljeni  v prvi (in  edini) knjigi  Prirodoslovnih  izvestij  (Kos 1944). Razdelitev  Narodnega  muzeja v dva samo­ stojna  muzeja je bila povezana  z razdelitvijo  prostorov  na podlagi  odločbe  šefa pokrajinske  uprave  z dne  1. junija  1944, s katero  je bil  za  upravljanje  s stavbo  in s tem povezanimi stroški,   določen  Kulturno  zgodovinski  muzej v Ljubljani  (kar  še danes  velja,  le da se muzej imenuje  Narodni  muzej Slovenije).  V Prirodoslovni  muzej v Ljubljani  so bili z odlokom  razporejeni  štirje  zaposleni  (Fran  Kos, Ana  Lipoglavšek  - Budnar,  Viktor  Herfort  in Franc  Rotar,  Slika  1),  določena  pa so bila  tudi  sredstva  za  honorarnega  uslužbenca  in pisarniško  pomoč iz osebja  po­ krajinske  uprave.  Dokument  je iz  proračuna  za  leto  1944 predvidel  tudi  prerazporeditev  sredstev  za  potne  stroške  in za  ureditev  entomoloških  zbirk.  Za pisarniško  delo  je bila  leta  1944 v muzej  premeščena Marija  Brenčič  (Prosenc).  V Arhivu PMS so shranjene  osebne mape  zaposlenih,  dejansko  »uslužbenski  listi«  iz Kraljevine  Jugoslavije,  vse zaposlene,  z izjemo Frana  Kosa in  Franca Rotarja, pa tudi novi »uslužbenski listi« Federativne ljudske republike Jugoslavije. Osamosvojeni Prirodoslovni  muzej v  Ljubljani  bi  moral,  na podlagi  razpisa  šefa pokra ­ jinske uprave  z dne 26.  julija  1944,  enkrat  do dvakrat  letno  izdajati  Prirodoslovna  izvestja.  Z odredbo,  z dne  7. avgusta  1944, je bila  ustanovljena  posvetovalna  delovna  skupina  za  varstvo  prirode  in prirodnih  spomenikov, katere  član  je po uredbi  postal  ravnatelj.  Tako je Kos, kot  vodja te skupine, pripravil delovni poslovnik, ki ga je 30. septembra 1944 potrdil general Leon  Rupnik. Z Odredbo  o razvojnem  in delovnem  programu  Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani  z  dne  26. oktobra  1944, ki jo je podpisal  Rupnik,  je predvideno,  da  si bo novonastali  Prirodoslov ­ ni muzej v Ljubljani  v skladu  s prostorskimi,  kadrovskimi  in finančnimi  možnostmi  prizadeval  k vzpostavitvi  osmih ciljev,  večina katerih  je opredeljena  kot  organizacijske  enote:  1. Oddelek  za  morfologijo  in sistematiko  (običajni  muzej), 2. Oddelek  za  ekologijo  in biologijo,  3. Oddelek  za  sistematično  in uporabno  entomologijo,  4. Oddelek  za  hidrobiologijo,  5. Oddelek  za  ornito ­ logijo  (priložnostno  se  priključi  dosedanji  Ornitološki  observatorij  Prirodoslovnemu  muzeju  v  Ljubljani),  6.  Posvetovalna  delovna  skupina za varstvo  in ohranitev  prirodnih  značilnosti  slovenske  zemlje,  7. Prirodoslovna  izvestja  in 8. Vodstva  po muzeju, predavanja,  tečaji,  vzgoja   naraščaja.  Rupnik je 8. novembra  1944 sprejel  odlok  »Upravni  in gospodarski  posli Muzejev  ljubljanske  pokrajine«  za zagotovitev  lažjega  in učinkovitejšega  dela.  Z odlokom  so Kulturno  133 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 Slika 1: Prvi uslužbenci v samostojnem Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani (1944): Fran Kos (a),   Ana Lipoglavšek – Budnar (b), Viktor Herfort (c) in Franc Rotar (d). Podpisane fotografije so iz   najstarejših osebnih map. Fotografije: Arhiv PMS. Figure 1: First employees of the independent Natural History Museum in Ljubljana (1944): Fran Kos (a),   Ana Lipoglavšek - Budnar (b), Viktor Herfort (c) and Franc Rotar (d) . Photo: Archive PMS. (a) (c) (b) (d) 134 SCOPOLIA No 100 – 2021 zgodovinski,  Prirodoslovni  in Etnografski  muzej ter  Narodna  galerija  v Ljubljani  del  upravne  celote pod imenom »Muzeji ljubljanske pokrajine«. Kot  je zapisal  ravnatelj  Fran  Kos (1944), je bila  med važnejšimi  deli  muzeja  v prvih  mesecih  samostojnosti,  zaradi  vojne  nevarnosti,  opravljena  evakuacija  zbirk  (v vlažna  zaklonišča  so bile  premeščene zbirke,  ki jim vlaga  ne škoduje  oziroma  jim škoduje  manj: geološke  zbirke  vključno  s Zoisovo zbirko mineralov, Hohenwartova  in druge malakološke  zbirke). Pomembna  naloga  je  bila  reševanje  herbarijev,  in sicer  z revizijo  in dezinsekcijo  (našli  in določili  so več vrst  hroščev,  škodljivcev  muzejskih zbirk).  Pripravili  so seznam Gspanove koleopterološke  biblioteke.  Med  važnimi dejavnostmi  Kos omenja delo  z entomološkimi  zbirkami, dela  v  zvezi z uporabno  zoologijo  (žuželke,  škodljivci  poljščin),  delo  v zvezi  s pridobitvijo  znanstvenega  in razstavnega  gradiva  ter  pripravo  Prirodoslovnih  izvestij.  Med  pomembnejšimi  deli  je bila  tudi  fotodokumen ­ tacija  muzejskih  zbirk  in razstavnih  dvoran,  katerim  je v vojni  grozila  nevarnost  uničenja  (Kos 1944). Fotodokumentacija  je danes pomemben  vir podatkov,  saj so bile v povojnem obdobju  nekatere muzealije za vedno izgubljene.  Obdobje ravnateljevanja  Frana  Kosa je bilo  kratko.  Nasledila  ga je dr.  Angela  Piskernik,  s  katero  glede  hierarhične  vloge  nista  soglašala.  Ločevali  so ju  resni  konflikti  še iz časa  prvotnega  muzeja,  ki so podrobneje  predstavljeni  v delu  Nade  Praprotnik (2015). Po navedbah  Stergarja  je imela Piskernikova  dobre  povezave  z novo  oblastjo,  zato  je bilo  njeno  imenovanje  lahko  tudi  politično  (Stergar 2004). Konec  Kosovega  obdobja  je razviden  iz odloka  ministra  za  prosveto   z dne  30. oktobra  1945, ki je »z ozirom  na  službeno  potrebo  in ker  je mesto  ravnatelja  pri  Priro ­ doslovnem  muzeju v Ljubljani  izpraznjeno«  (Praprotnik 2015: 340) predvidel  predajo  poslov   dotedanjega ravnatelja Frana Kosa Angeli Piskernik.  3. Obdobje dr. Angele Piskernik (1945–1953) Še preden  je postala  ravnateljica,  je botaničarka  in naravovarstvenica  dr.  Angela  Piskernik  (1886–1967) delala  v muzeju (Križnar, ta  zbornik;  Praprotnik 2012, 2015). Muzej  je vodila  v letih  od  1945 do  1953. Leto  po prevzemu  vodenja  muzeja  je štiri  podrejene  pozvala  k službeni  zaprisegi  (Slika  2). Angela  Piskernik  se je upokojila  leta  1950, vendar  je kot  honorarna  rav ­ nateljica  delovala  do leta  1953 (Praprotnik 2012, 2015). Za razumevanje  časa in politične ­ ga ozadja zgodovinar Stergar (2004) navaja,  da do položaja  ni prišla  le kot  strokovnjakinja  in nekdanja  interniranka  v nacističnem  taborišču,  temveč tudi  zaradi  prijateljstva  z družino  Kidrič. S svojim predhodnikom se nista razumela ( Praprotnik 2015).  Ornitološki  observatorij  je z muzejem priložnostno  sodeloval  že pred  osamosvojitvijo  Priro ­ doslovnega  muzeja  v Ljubljani,  leta  1949 pa se je združil  z muzejem v enotno  upravo  in se prei ­ menoval  v Oddelek  za  ornitologijo  (Arhiv PMS, Slika  3). Združitev  z  muzejem navaja  Gregori (2009) deset let kasneje, to je leta 1959 (zaradi napačno datiranih prepisov dokumentov). Nada Praprotnik (2012, 2015) navaja,  da so pod strokovnim  vodstvom  Angele  Piskernik  slovenski  botaniki  prevzeli  skrb  za  Alpski  botanični  vrt  Juliana  v Trenti.  Leta  1949 je Prirodo ­ slovni  muzej v Ljubljani  začel  vrt  redno  strokovno  vzdrževati,  na  pobudo  Piskernikove  pa so ga  leta  1951 tudi  zakonsko  zavarovali.  Za časa  Piskernikove  muzej še ni dokončno  prevzel  Juliane,  saj je skrb  za  vrt  po letu  1953 prešla  na  Občino Bovec  in na  Goriško  turistično  zvezo.  Šele  leta   1962 je muzej Juliano dokončno prevzel v upravljanje.  Prirodoslovni  muzej v Ljubljani  do  leta  1946 ni izgubil  prostorov,  poleg  tistih  v prvem nad ­ stropju  je še vedno  razpolagal  s tremi  dvoranami  v pritličju,  v katerih  so bile geološke  zbirke  (tudi  mamut je bil  v dvorani  številka  XIII v pritličju).  Podrobnejši  opis razstavljenih  muzealij  je  razviden  iz nepodpisanega  članka  Naš  prirodoslovni  muzej (Anonymous 1946), ki ga  dopolnju ­ 135 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 Slika 2: Zapisnik o službeni zaprisegi iz leta 1946. Arhiv PMS. Figure 2: A record of the official oath from 1946. Archive PMS. 136 SCOPOLIA No 100 – 2021 Slika 3: Dokument o združitvi Ornitološkega observatorija s Prirodoslovnim muzejem leta 1949. Arhiv PMS. Figure 3: Document on the unification of the Ornithological Observatory and the Natural History Museum in   1949. Archive PMS. 137 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 je fotografija  mamuta iz Nevelj  pri Kamniku. Leta  1947 je Prirodoslovni  muzej izgubil  tri  na ­ ravoslovne  dvorane  v pritličju,  ki jih je pridobil  Slovenski  etnografski  muzej. Geološke  zbirke,  med njimi ustanovno  Zoisovo  zbirko  mineralov  in mamuta,  je moral  preseliti  v prvo  nadstropje  skupaj  z ostalimi  zbirkami  (Planina 1955; Praprotnik 2015; Činč Juhant 2019). Prenovlje ­ ni prostori  so bili še istega  leta  predstavljeni  v reviji Tovariš  (Bevk 1947). Avtor  izpostavlja,  da so se »zaradi  potrebne  utesnitve  razstavnih  prostorov  morali  izločiti  iz javnih  zbirk  mnogi  predmeti  iz živalstva  in rudninstva,  iz rastlinstva  pa vse zbirke,  ki so bile doslej  razstavljene.  Vsi  izločeni  predmeti  se  hranijo  zaenkrat  v depoju, da pridejo  pozneje do svojega  glavnega  namena,  ko  bomo lahko  zgradili  nova,  dovolj  prostorna  poslopja  za  ljudske  zbirke.«  Članek  do­ polnjuje  fotografija  z delom  alpske  diorame.  V uvodnem  delu  časopisnega  članka  piše, da  je bilo  slovesno  odprtje  »preurejenih«  treh  muzejev 6. maja 1947, v prisotnosti  muzejskih  ravnateljev,  ministrica  za  prosveto  Lidija  Šentjurc  pa jih je odprla.  Dve leti  po selitvi  je muzej izdal  Vodič  po zbirkah Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani ( Prirodoslovni muzej v Ljubljani 1949).  V času ravnateljevanja  Angele  Piskernik  so zbirke  preurejali.  Ravnateljica  se je zavedala,  da zbirke niso zgolj  razstavni  material,  ampak  tudi  znanstveno  gradivo,  ki  ni  predvideno  za razstavo  (Praprotnik 2015).  Kljub  temu je muzej tudi  v  njenem obdobju zavrgel  nekaj  materiala  iz zbirke  sesalcev  (Kryštufek & Jernejc Kodrič 2013). Izgube  so bile povezane  z  menjavo  muzealij  v razstavnih  prostorih:  »Žal  mnogih  objektov  ni mogoče zavreči  prej,  dokler  ne dobimo novih« ( Anonymous 1946). 4. Obdobje dr. Franceta Planine (1953–1955) Kratko  obdobje od leta  1953 do 1955 je muzej vodil  geograf  in biolog  dr.  France  Planina  (1901–1992). Po Kunaverjevem  mnenju  ni dolgo  zdržal  brez  dijakov,  zato  se je vrnil  na  Klasično  gimnazijo v Ljubljani ( Ku nav e r 1991). Svoje vodenje  je zaokrožil  s  kritičnim  vpogledom  v  stanje in delo muzeja ( Planina 1955), ki je izpostavljeno v zaključku poglavja. V tem času Juliana  ni bila pod upravo  muzeja, temveč sta  zanjo  skrbeli  občina Bovec in  Goriška  turistična  zveza.  V letih  1953 do  1955 so v Stožicah  poleg  lesene  barake  zgradili  stavbo  (Gregori 2009), v kateri  je potekala  ornitološka  dejavnost  pod upravo  muzeja že od leta  1949  (Arhiv PMS).  Razstavne  in študijske  zbirke  so bile  prostorsko  utesnjene  in v neprimernih  prostorih.  Herba ­ rijske  zbirke  so bile  na  primer  prestavljene  na  podstrešje  (Praprotnik 2015). Kljub  zavedanju  o  potrebi  po razstavah  in po študijskih  zbirkah  je tudi  v času  ravnateljevanja  Planine  prišlo  do  izgub   muzealij.  V letu  1954 naj  bi muzej zavrgel  celo  vse preparate  vzhodnega  ježa  iz 19. stoletja:  »žal  je  Muzej leta 1954 zavrgel vse preparate iz 19. stoletja« ( Kryštufek & Jernejc Kodrič  2013: 101).  Planina (1955) je ocenil,  da  je bila  za  zgodovino  muzeja  usodna  Dežmanova  smrt  leta  1889,  ko je vodstvo  prvotno  enovitega  muzeja prešlo  iz rok  naravoslovcev.  Ko sta  bili pred drugo  svetovno  vojno izdelani  alpska  in barjanska  diorama,  ki sta predstavljali  naravno  okolje,  je  bilo to  zelo  poučno. Tudi mamutovo okostje  je prispevalo,  da so postale  stalne  razstave  bolj  privlačne.  Razvoj  Prirodoslovnega  muzeja po drugi  svetovni  vojni je Planino  razočaral:  »V  svobodo  nove  Jugoslavije  je stopil  kot  nerazvit  organizem  in kmalu  doživel  neprijetno  okrnitev.  Za potrebe  Etnografskega  muzeja je moral  namreč  prepustiti  tri  dvorane  v pritličju  muzejske  stavbe  in premestiti  svoje  mineraloške  zbirke  na  hodnik  v I. nadstropju,  za  paleontološko  zbirko  je dobil prejšnjo dvorano mostiščarjev« ( Planina 1955: 87). Planina  navaja  kot  pozitivno  okoliščino  izboljšanje  delovnih  prostorov  in povečanje  števila  zaposlenih,  »tako da imajo  zoološki,  botanični,  mineraloški  in  paleontološki  oddelek  po  1 kustosa«  (Planina 1955: 87). Razstavni  del  muzeja bi moral  upoštevati  štiri  cilje,  in sicer:  138 SCOPOLIA No 100 – 2021 »1) Razstave  za javnost  ne smejo  biti skladišča  objektov,  temveč učilnice  vsega ljudstva.  2)  Narava  mora  biti  prikazana  resnično,  živa  bitja  pa v čimbolj  naravnem  okolju.  3) Narava  ne sme  biti prikazana  statično,  ampak razvojno.  4) Pri razstavljanju  predmetov  iz narave  in pri poja ­ snjevanju  pojavov  v naravi  mora  biti upoštevan  odnos  do človeka,  posebno do gospodarstva.«  (Planina  1955:  88).  Težava tedanjih  postavitev  je  bila po  njegovem mnenju prenatrpanost  (Slika  4), neživljenjskost  in pretirana  sistematičnost.  Manjše  posege je bilo  možno  opraviti  (npr.  natrpanost  z izločitvijo  primerkov  iste vrste),  večji pa v obstoječih  prostorih  niso možni, saj  Slika 4: Z zoološkimi preparati prenatrpani razstavni prostori prvega nadstropja, fotografirani predvidoma leta   1954. Fotografija: Arhiv PMS. Figure 4: Exhibition hall on the first floor, overcrowded with zoological specimens. The photography is   probably from 1954. Photo: Archive PMS. 139 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 zahtevajo  precej  več razstavnih  površin,  pa tudi  depoje (študijske  zbirke,  material  za občasne  razstave).  Reševanje  prostorskih  težav  je videl  v dveh  smereh: 1) muzej se zoži  v razstavni  del,  depojski  oz.  študijski  del  pa prevzame  univerza  oz.  inštitut,  ali  pa (2) nova,  sodobnim nalogam   primerna  stavba.  Sodobne  razstave  po njegovem razmišljanju  kažejo  odnos  narave  do človeka  in obratno,  in so bistvene  za razumevanje  narave  z ekološkega  in ekonomskega  vidika.  Danes  bi k njegovem razmišljanju dodala predvsem dobro interpretacijo. Neprimernost  tedanjega  stanja  opisuje tudi  Wraber (1954). Razstave  so bile  nesodobne  in so  po Wraberjevem  mnenju  predstavljale  razvojno  stopnjo  naravoslovja  pred  stotimi  leti.  Za učinko ­ vito znanstveno raziskovalno delo bi muzej potreboval ustreznejše prostore za študijske zbirke. 5. Obdobje dr. Antona Polenca (1955–1980) Četrt  stoletja,  od leta  1955  do 1980,  je muzej vodil  zoolog  in priznani  arahnolog  dr.  Anton   Polenec  (1910–2000).  Bil je izvrsten  pisec poljudnih  naravoslovnih  besedil. V  nekrologu,  obja ­ vljenem v muzejskem  glasilu  Acta  entomologica  Slovenica  (Gogala 2000), ga avtor  primerja  s  Franom  Erjavcem,  ki ga prepoznavamo  kot  klasika  poljudnega  naravoslovnega  pisanja. Naravo   v muzeju je Anton  Polenec  znal  približati  obiskovalcem.  Slovensko  pokrajino  je predstavil  s šte ­ vilnimi dioramami, kar  je bila  velika  sprememba.  Dermoplastike  ptic  naj  bi popestril  z zvočnimi  posnetki  ptičjega  petja  (Gogala 2000), česar  se takrat  zaposleni  ne  spominja (B. Kryštufek,  ustno). Slika 5: Del stalne razstave Narava v muzeju iz obdobja Antona Polenca tik pred podrtjem (spodnji deli so bili   že odstranjeni). Fotografija: Ignac Sivec. Figure 5: Part of the exhibition The Nature in the Museum from the period of Anton Polenec shortly before it   was removed from display (the lower parts were already taken away). Photo: Ignac Sivec. 140 SCOPOLIA No 100 – 2021 Za  muzejske  razstave  je  Polenec  prejel  Valvasorjevo  nagrado  Slovenskega  muzejskega  društva.  Bil  je dejaven  muzealec:  predsednik  Društva  muzealcev  Slovenije  in zastopnik  Jugo ­ slavije pri mednarodni muzejski organizaciji ICOM. Muzej je leta 1962 dokončno prevzel v upravljanje Juliano ( Praprotnik 2012, 2015).  Ko se je Federativna  ljudska  republika  Jugoslavija  leta  1963 preimenovala  v Socialistično  federativno  republiko  Jugoslavijo,  Ljudska  republika  Slovenija  pa  v  Socialistično  republiko  Slovenijo,  se je Prirodoslovni  muzej v Ljubljani,  kot  centralna  republiška  ustanova,  leta  1963  preimenoval v Prirodoslovni muzej Slovenije, kar je razvidno tudi iz ustanovitvenega akta. Muzej je deloval  v okviru  jugoslovanskih  meja,  njegovo  raziskovanje  pa je segalo  tudi  v  tujino.  V tem obdobju  se je Savo  Brelih  udeležil  odprave  v Afriko,  s katere  je prinesel  muzejsko  gradivo,  in konec  leta  1961 pripravil  razstavo  »Slovenska  odprava  v Etiopijo  leta  1960–1961«.  Žal se je do danes ohranil le manjši del materiala ( Vrezec et al. 2017).  Med stalnimi  razstavami  v času Polenčevega  vodenja  muzeja izstopajo  diorame  (Slika  5),  ki jih je predstavil  v vodniku  Narava  v muzeju (Polenec 1959). Ob stopetdesetletnici  muzeja  so na mestu, koder  so bile glede  na objavljeni  tloris  v  vodniku  prejšnje  mineraloške  zbirke  (Prirodoslovni muzej v Ljubljani 1949), leta  1971 postavili  kip Žige Zoisa (Fa n i nger 1986; Činč Juhant 2019). Občasne  razstave  s katalogom  ali  publikacijo,  odprte  le  krajši  čas, so bile  »Ledena  doba«  (leta   1961), »Naše zaščitene  rastline«  (1963), »Zgodovinski  razvoj  živih  bitij«  (1963), »Nastanek  vrst«   (1970), »Izvor  človeka«  (1973), »Življenje  v mlaki«  (1973), »Naš ptičji  svet«  (1974), »Gospodarski   Slika 6: Spremni dopis ravnatelja Antona Polenca Raziskovalni skupnosti Slovenije z dne 22. oktobra 1975, s   katerim pošilja priporočilo pripravljalnega odbora revije Scopolia. Arhiv PMS Figure 6: Cover letter by the Director Anton Polenec to the Research Council of Slovenia dated from October   22, 1975, with the Committee's recommendation for founding the journal Scopolia. Archive PMS 141 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 pomen žuželk«  (1975), »Rudno  bogastvo  Jugoslavije«  (1978) in »Travnik«  (1979). Avtorji  razstav   in publikacij  so bil ravnatelj  (Polenec 1963, 1970, 1973) in kustosi  (Cimerman 1961, Wraber 1963, Gosar 1973, Božič 1974, Brelih 1975, Fa n i nger 1978, Gosar 1979). Ena izmed izsto ­ pajočih razstav  v obdobju  ravnateljevanja  Antona  Polenca  je bila  tudi  razstava  živih plazilcev   tedanje Jugoslavije, ki jo je postavil Savo Brelih leta 1967 ( Kryštufek & Gregori, 2012).  Mnogo  muzejskega  materiala  se je tudi  v Polenčevem  petindvajsetletnem  obdobju  domnevno  uničilo ( Kryštufek & Jernejc Kodrič 2013; Vrezec et al. 2017).  Revija Scopolia  je nastajala  in tudi  nastala  v času ravnateljevanja  Antona  Polenca.  V pri­ pravljalnem  odboru  so bili Jože Bole,  Janez  Matjašič,  Ernest  Mayer,  Kazimir Tarman,  Franc  Sušnik, Vinko Stergar,  Stane  Peterlin,  Anton  Polenec  in  Janez Gregori.  Čeprav so  segale  priprave  v leto  1975 (Slika  6), nosi  prva  številka  revije  Scopolia  letnico  1978 (Brelih & Petrov 1978),  izšla  pa je leto  kasneje, kar  dokazuje  številka  pod kolofonom  citiranega  mnenja Re­ publiškega  komiteja  SR  Slovenije  iz leta  1979  (št. 4210-300/79)  glede  oprostitve  temeljnega  davka  od  prometa  proizvodov.  Iz kolofona  revije  je razvidno,  da  jo je sofinancirala  Raziskoval ­ na  skupnost  Slovenije.  V uredniškem  odboru  so bili Jože  Bole,  Ernest  Faninger,  Janez  Gregori  (urednik), Stane Peterlin, Anton Polenec, Kazimir Tarman in Tone Wraber. 6. Obdobje Marka Aljančiča (1980–1982) Marko  Aljančič  (1933–2007) je muzej vodil  zgolj  kratek  čas, od leta  1980 do 1982. Zaradi  nesoglasij  v kolektivu  v času samoupravnega  socializma  je odstopil.  Do upokojitve  je ostal  v  službi kot dokumentalist.  Sprememb  za izboljšanje  prostorskih  pogojev  v tem obdobju  ni bilo,  stanje  študijskih  zbirk  je bilo  slabo.  Iz intervjuja  z ravnateljem  razberemo,  da  je bilo  delo  muzeja  okrnjeno  zaradi  ob­ navljanja  električne  napeljave.  Sicer  pa je muzej odprl  razstave  Darvinizem  na Slovenskem,  Poljudno naravoslovno slovstvo na Slovenskem in ob dnevu mladosti razstavo likovnih del lju­ bljanskih šol ( Adamič  1982).  Med občasnimi  razstavami  je bila oktobra  1980  postavljena  razstava  Redke in ogrožene  živalske vrste, ob kateri je izšel katalog ( Brelih & Gregori 1980).  Ob dvajsetletnici  Društva  za  raziskovanje  jam Simon Robič Domžale  je Prirodoslovni  muzej  Slovenije, ki ga je vodil Aljančič, prejel bronasto Robičevo plaketo. 7. Obdobje dr. Ignaca Sivca (1982–1992, 2001–2002) Dr.  Ignac  Sivec (rojen  1947) je vodil  Prirodoslovni  muzej Slovenije  dobrih  deset  let,  in sicer  od začasnega  mandata  vršilca  dolžnosti  ravnatelja  do rednega  mandata  v letih  1982–1992 ter  krajše  obdobje  po upokojitvi  svojega  naslednika  dr.  Matije  Gogale,  ponovno  kot  vršilec  dolžnosti  (Arhiv PMS). Ignac  Sivec je bil  član  predsedstva  Zveze muzejev Slovenije  1983–1993 in pred ­ sednik  sekcije  naravoslovnih  muzejev Jugoslavije  1983–1986 (https://www.nationalgeographic. si/o-reviji-national-geographic/dr-ignac-sivec/ ).  V  času ravnateljevanja  Ignaca  Sivca so se  v  muzeju intenzivno  ukvarjali  s  prostorskimi  težavami  in bistveno  vplivali  na njihovo  reševanje.  Poskrbeli  so za študijsko  gradivo,  ki je  bilo  izpostavljeno  na odprtem,  hladnem  in vlažnem  stopnišču  in kasneje  umaknjeno  v bokse  na hodniku  v  prvem  nadstropju  (I.  Sivec, ustno,  Slika  7).  Muzej se  je prilagajal  spremem ­ bam,  ki so vplivale  predvsem na krčenje  razstavnih  površin.  Te spremembe  so se zgodile  leta  1986 zaradi  prilagajanja  namestitvi  centralne  kurjave  v skupni muzejski hiši, v kateri  so takrat  142 SCOPOLIA No 100 – 2021 še vedno delovali trije muzeji: Prirodoslovni muzej Slovenije, Narodni muzej Slovenije in Slovenski  etnografski  muzej. Skrčil  se je razstavni  prostor,  potrebno  je bilo  podreti  del  Zoisove  zbirke  mineralov  (Arhiv PMS; Činč Juhant 2019), zaradi  del  pa so bile v eno izmed dvoran  umaknjene  tudi  vse študijske  zbirke  iz delovnih  prostorov,  hodnikov  in ostalih  površin  (Arhiv PMS).  S  tem je muzej nekoliko  pridobil  pri delovnih  prostorih,  za dobro  četrtino  pa so se  zmanjšale  razstavne  površine.  Te je zasedel  začasni  depo, nameščen v veliki  razstavni  dvorani,  ki je danes  namenjena  občasnim razstavam.  Tam so bile  zbirka  sesalcev,  herbarij,  številne  en­ tomološke  suhe zbirke,  malakološka  zbirka,  material  iz drugih  nevretenčarskih  skupin, ribe,  plazilci,  dvoživke  in del  zbirke  ptičev). Z nakupom 38 omar v letu  1987 so se pogoji za ure ­ jevanje  zbirk  izboljšali.  Ker je bil olajšan  dostop  do posameznih primerkov,  je bilo olajšano  tudi  vzdrževanje  zbirk. Namestitev  centralne  kurjave  in priključitev  na mestni toplovod  je  omogočila delo pri sobni temperaturi, hkrati pa je bil muzej lahko odprt vse leto.  Leta  1986 se je muzej skupaj z Narodnim  muzejem  Slovenije  in Slovenskim  etnografskim   muzejem neuspešno  potegoval  za  prostore  Centralne  tehniške  knjižnice  na  Tomšičevi, kar  bi iz­ boljšalo  delovne  pogoje  za  osebje in za  knjižnice  vseh treh  muzejev. Drugo  možnost  za  izboljša ­ Slika 7: Ignac Sivec v depojskem boksu na hodniku   v prvem nadstropju, kamor je bilo muzejsko gradivo   umaknjeno s stopnišča. Fotografija: Ignac Sivec;   Arhiv PMS. Figure 7: Ignac Sivec in a depot box on the hallway on   the first floor, where museum collections was transferred   from the stairs. Photo: Ignac Sivec; Archive PMS. Slika 8: Odprtje prenovljenega razstavnega   dela Zoisove zbirke mineralov leta 1988 in avtor   Ernest Faninger. Fotografija: Andrej Grum   Figure 8: Opening of the renovated exhibition   of Zois' Mineral Collection in 1988 and its   author Ernest Faninger. Photo: Andrej Grum 143 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 nje  prostorske  problematike  v hiši so muzeji videli  z  adaptacijo  podstrešnih  prostorov.  Leta  1988,  ob stoletnici  stavbe, je bila na novo postavljena  Zoisova zbirka  mineralov  (Fa n i nger 1988a, 1988b; Činč Juhant 2019), naslednje  leto  pa je muzej pridobil  delovne  prostore  na podstrešju,   kamor  so se preselili  uprava,  del  zaposlenih  in mokre  nevretenčarske  zbirke  (Arhiv PMS). Ignac   Sivec se je intenzivno  boril  za  novogradnjo  v Biološkem  središču  pod Rožnikom  in ima zasluge,   da je muzej pristopil  k izdelavi  prvih  projektov  za  novogradnjo.  Sprejet  je bil  prostorsko  uredi ­ tveni  načrt,  določena  je bila  lokacija  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  v sklopu  bodočega  Biolo ­ škega  središča,  odkupljene  so bile  parcele  za  novogradnjo.  Leta  1989 je bil  izdelan  idejni  projekt.   Projekt je bil dokončan v naslednjih letih, v obdobju Matije Gogale, a le na papirju. Muzealije  so bile v času Sivčevega vodenja  nameščene tudi  izven muzejske hiše (geološka  zbirka  na  Župančičevi  in ornitološka  zbirka  na  Žibertovi). Muzej  je namreč  leta  1988 zamenjal  stavbo  v Stožicah  za  dve stanovanjski  enoti  na  Žibertovi  1 (dokončna  zemljiškoknjižna  ureditev  Slika 9: Prirodoslovni muzej Slovenije je leta 1989 ob stoletnici organiziranega jamarstva prejel diplomo   Jamarske zveze Slovenije ( Arhiv PMS). Z jamarji in začetki organiziranega varstva narave je muzej   zgodovinsko povezan ( Simić 2002). Leta 1944 je bila ustanovljena posvetovalna delovna skupina za varstvo   prirode in prirodnih spomenikov, katere ustanovitev in prvi objavljen seznam sta razvidna iz Prirodoslovnih   izvestij ( Kos 1944, Šivic 1944). Figure 9: In 1989, at the occasion of a centenary of organized caving, the National Speleological Association   awarded the Slovenian Museum of Natural History with a Diploma ( Archive PMS). The museum is historically   connected with speleology and the beginnings of nature conservation ( Simić 2002). In 1944 a consultative   working group for the protection of nature and natural monuments was established. The founding document for   the group and its first paper were published in a periodical Prirodoslovna izvestja, issued by the Museum ( Kos 1944, Šivic 1944). 144 SCOPOLIA No 100 – 2021 je bila opravljena  leta  1993),  kjer  so bili prostori  za ornitološko  dejavnost  (Gregori  2009).  Praprotnik (2015) navaja,  da  so ob preurejanju  podstrešnih  prostorov  leta  1988 našli  ostanke   pogrešane  zbirke  lesa  (od 751 vrst  lesa  se  je ohranilo  115 primerkov).  Večji del  zbirke  se  je  izgubil pred letom 1975, ko je Praprotnikova nastopila službo v muzeju. Iz dokumentacije  (Arhiv PMS) je razvidno,  da  je v osemdesetih  letih  muzej pestilo  obdobje  inflacije.  Učinkovito  upravljanje  z muzejskimi  sredstvi  je leta  1990 muzeju omogočilo  nakup  stanovanja  v  Vrsarju  in  vpis  lastninske  pravice na Prirodoslovni  muzej  Slovenije,  kar je  kasneje  povzročilo  težave.  Muzej  je leta  1991, z Zakonom  o zavodih,  namreč  postal  upravlja ­ vec državnega  premoženja,  lastnik  pa je bila  država.  Zaradi  pravno  formalnih  posebnosti  med  Slovenijo in Hrvaško lastništva do danes ni bilo možno zemljiškoknjižno urediti.  Po  opremljenosti,  znanju  na področju  računalništva  in  po  raziskovalnem  delu  je  muzej  izstopal  iz muzealskega  povprečja.  Po zaslugi  Sivca je bil muzej tudi  sicer  med  naprednejši ­ mi  računalniško  podprtimi  organizacijami  v Sloveniji.  Za potrebe  računalniškega  izobraževa ­ nja je, v letu  1989 pridobljenih  podstrešnih  prostorih,  muzej opremil  računalniško  predaval ­ nico,  v kateri  so potekale  delavnice  za  muzejske delavce  vseh slovenskih  muzejev. Pri  izvedbi  delavnic  so sodelovali  Mojmir Štangelj  (vodja  delavnice),  Matija  Gogala,  Tomi Trilar  in Breda  Činč (Arhiv PMS; I. Sivec ustno).  Med stalnimi  razstavami,  v času, ko je muzej vodil  Ignac  Sivec, je bila  leta  1985 preureje ­ na paleontološka  dvorana.  Novo postavitev  geološko-paleontološke  zbirke  avtorice  Katarine  Krivic  je komentiral  Pavšič  (1986): »Vsekakor  se vsebina in oprema dvorane  lahko  kosata  z  modernimi postavitvami  v svetu,  česar  pa žal  ne moremo trditi  za  vse razstavne  prostore  v Pri ­ rodoslovnem  muzeju.«  Ob stoletnici  muzejske  stavbe  leta  1988 je bila  preurejena  Zoisova  zbirka  mineralov  (Fa n i nger 1988b, Slika 8). Istega  leta  je bila  prenovljena  razstavna  zbirka  ptičev,  za  katero je poskrbel Ivo Božič.  Med občasnimi razstavami  s katalogom  (Trampuž 1990; Činč Juhant & Fa n i nger 1997),  so bile v času Sivčevega vodenja  muzeja razstavi  Jaz in Prirodoslovni  muzej (1990) in 250- letnica  rojstva  Žige Zoisa  (1997). Občasne  razstave  z zloženko  ali  brez  tiskovine  niso  omenjene.  Med pomembnejšimi  publikacijami,  ki jih je muzej izdal  v njegovem  obdobju,  je knjiga  Sesalci  Slovenije  (Kryštufek 1991), ki jo je spremljala občasna razstava.  Prirodoslovni  muzej Slovenije  je leta  1986 prejel  priznanje  Zveze prijateljev  mladine  občine  Ljubljana  center  za  prispevek  pri  delovanju  organizacije  (Anonymous 1986). V povezavi  z med­ narodnim  posvetovanjem  o izobraževalni  vlogi  muzejev je leta  1987 Zveza  društev  muzejskih  delavcev  Jugoslavije  podelila  strokovno  Priznanje  (Povelja)  za  izjemne uspehe in ustvarjalnost  v muzejskem delu  Ljerki  Trampuž.  Leta  1988, ob stoletnici  obstoja  Zemaljskega  muzeja  Bosne  in Hercegovine,  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  prejel  priznanje  za uspešno sodelovanje  in  doprinos  k delu  in razvoju  njihove  ustanove.  Ob stoletnici  organiziranega  jamarstva  na  Sloven ­ skem leta  1989, je Prirodoslovni  muzej Slovenije  prejel  diplomo  Jamarske  zveze  Slovenije  (Slika  9). Leta  1992 je Marija  Gosar  prejela  Valvasorjevo  nagrado  za življenjsko  delo  (L. Trampuž,  ustno). 8. Obdobje dr. Matije Gogala (1992–2001) Med letoma  1992 in 2001 je Prirodoslovni  muzej Slovenije  vodil  dr.  Matija  Gogala  (rojen  1937). V času  njegovega  direktorovanja  se je muzej dodatno  opremil  s tehniko,  posodobil  raču ­ nalniško  mrežo  in se že leta  1998 predstavil  tudi  na medmrežju  (Štangelj 1998). Poskrbel  je  tudi  za  drugo  opremo (digitalne  kamere,  naprave  za  snemanje zvoka  in podobno).  V njegovem  obdobju so  bili dokončani  prvi projekti  za novogradnjo  muzeja v  Biološkem središču pod  145 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 Rožnikom.  V tem času je bila  raziskovalna  dejavnost  muzeja  v primerjavi  z drugimi  muzeji na  visoki ravni, kar je razvidno iz bibliografij sodelavcev. Med  stalnimi  razstavami  in katalogi  stalnih  razstav,  ki so jih  sodelavci  pripravili  v času,  ko  je  muzej vodil Matija Gogala, so med zahtevnejšimi postavitev septarijske konkrecije, Pedagoški  vodnik  po razstavnih  zbirkah  (Trampuž 1998), model  kraške  jame z razstavo  Človeška  ribica  ali močeril (dokončno postavljena 2001) in stalna vitrina s slovenskimi minerali (2001).  Med lastnimi  občasnimi razstavami  s katalogom  ali  publikacijo  so bile  v tem obdobju  pred ­ stavljene  razstave  »Entomologia  slovenica«  (1992), »Fosili  Tržaško-Komenskega  Krasa:  ostanki  živih bitij izpred  95 milijonov  let « (1994), »Varstvo  narave  na Slovenskem«  (1995 v Muzeju  novejše  zgodovine  Slovenije),  »Mineraloške  zanimivosti  Makedonije«  (1997), »Skrita  bogastva  Makedonije«  (1999) in »Narava  Slovenije:  Ljubljansko  barje  in Iška«  (2001). Omenjene so zgolj  razstave,  ki jih dopolnjuje  katalog  ali  druga  ustrezna  publikacija,  pri kateri  so pisci  besedil  praviloma  avtorji  razstave  (Gogala et  al.  1992; Calligaris et  al.  1994; Aljančič 1995; Jeršek & Kardelj  1997;  Žorž  et al. 1999;  Gogala  2001).  Občasne razstave  z zloženko  ali brez  tiskovine niso omenjene. Slika 10: Prirodoslovni muzej Slovenije podeljuje Zoisovo   priznanje zunanjim sodelavcem,   ki s svojim delovanjem bistveno pripomorejo pri izvajanju   muzejskega poslanstva. Tega   priznanja ne gre zamenjati za   priznanje in nagrado enakega   imena, ki ju je Vlada Republike   Slovenije začela leta 1998   podeljevati za dosežke na področju   znanosti. Gornje priznanje je   bilo leta 1994 podeljeno Ernestu   Faningerju. Arhiv PMS. Figure 10: Slovenian Museum of Natural History grants Zois'   Award to external collaborators   for their significant contribution   to the implementation of the   Museum's mission. This Award   is not to be confused with awards   of the same name which are since   1998 presented by the Government   of the Republic of Slovenia for   achievements in science and   research. The above recognition   was granted to Ernest Faninger in 1994. Archive PMS. 146 SCOPOLIA No 100 – 2021 Ministrstvo  za kulturo  je konec  leta  1997 soglašalo  z najemom depojskih  prostorov,  ki jih  muzej od  leta  1998 najema v BTC. Z najetimi  prostori  je muzej pridobil  trikrat  večjo depojsko  površino.  Z delno  ločenimi  režimi in s selitvijo  ogroženih  dislociranih  zbirk  iz vlažnih  kletnih  prostorov  na  Župančičevi  ulici,  so se pogoji  za  depojske  zbirke  bistveno  izboljšali.  Selitev  študij ­ skih  zbirk  (zbirka  sesalcev,  herbarij,  številne  entomološke  suhe  zbirke,  zbirka  polžev,  material  iz  drugih  nevretenčarskih  skupin, ribe,  plazilci,  dvoživke  in del  zbirke  ptičev)  je omogočila  spro ­ stitev  dvorane,  ki jo muzej od  takrat  namenja  občasnim razstavam.  Najem depojskih  prostorov  v BTC je predstavljal  začasno  rešitev  do pridobitve  stalnih  prostorov,  predvidenih  istega  leta  v Zakonu  o zagotavljanju  sredstev  za nekatere  nujne  programe  Republike  Slovenije  v kulturi  (ZSNNPK) Ur.l. RS, št. 24/1998. Eden  izmed  izstopajočih  projektov,  povezanih z  muzealijami v  tem  obdobju, je  bila  vakuumska  impregnacija  mamutovih kosti,  potrebna  za njihovo  zaščito.  Vakuumska  naprava  je bila konstruirana  in izdelana  na Institutu  Jožef  Stefan  ter  v letu  1996 za potrebe  projekta  začasno  postavljena  v kletne  prostore  Narodnega  muzeja Slovenije  (od takrat  ni bila  v uporabi  in jo danes trajno hrani Tehniški muzej Slovenije). Leta  1993 je v sozaložništvu  Entomološkega  društva  Štefana  Michielija  začela  izhajati  znan ­ stvena  revija  Acta  entomologica  Slovenica,  katere  urednik  je od začetka  dr.  Andrej  Gogala.  V reviji  se objavljajo  dela  iz entomologije,  ki so nacionalnega  pomena za  ozemlje  Slovenije,  saj  prispevajo velik delež k poznavanju biodiverzitete Slovenije.  Leta  2001 je Prirodoslovni  muzej Slovenije  prejel  častno  listino  Geološkega  zavoda  Slovenije  za dolgoletno sodelovanje na področju geologije.  9. Obdobje dr. Brede Činč Juhant (od 2002) Leta  2002 je dr.  Breda  Činč Juhant  (rojena  1963) prevzela  vodenje  muzeja in ga še vedno  vodi. V tem času je dejavna  v Skupnosti  muzejev Slovenije,  pretežni  del  mandata  kot  članica  predsedstva.  Od leta  2016 je članica  izvršnega  odbora  mednarodnega  muzejskega  sveta  za  na ­ ravoslovne  muzeje in zbirke  (ICOM NATHIST). Njen mandat  je tesno  povezan  s prizadevanji  za  ureditev  osnovnih  pogojev  za  delovanje  muzeja  (Činč Juhant 2008, 2016, 2019, 2021; Činč Juhant et al. 2008).  V letu  2004 so bili zaključeni  drugi  - tudi  izvedbeni  - projekti  za novo  muzejsko zgradbo  v Biološkem  središču,  ki se žal  niso uresničili.  Kljub  izjemni podpori  javnosti  (tudi  vodilnih  akademskih institucij),  ki  jo  je  muzej  pridobil  s  prizadevanji  in  v  tesnem sodelovanju  s  Strokovnim  svetom PMS  v  letu  2018  (Činč Juhant 2019),  se  muzej še  vedno sooča z vse  večjimi  prostorskimi  težavami. Šele  ob  dvestoletnici  muzeja  se  je  država  odločila  pri­ stopiti  k  tretjim  projektom,  in  sicer v  povezavi s  prostori  na Metelkovi  6,  ki  so  potrebni  obnove  in  prilagoditve  muzejskim  potrebam (Činč Juhant 2021, https://www.gov.si/ novice/2020-11-06-odziv-ministrstva-v-zvezi-s-stavbo-na-metelkovi-ulici-6). Iz muzejske dokumentacije  je razvidno,  da se je Prirodoslovni  muzej Slovenije  pozitivno   odzival  na pobude Ministrstva  za kulturo  glede  upravljanja  z nepremičninami v lasti  države,   v kolikor  so predstavljale  dodatne  kapacitete  (niso ogrožale  rešitve  osnovne  prostorske  pro ­ blematike).  Leta 2002  se  je muzej odzval  na ponudbo ministrstva  za upravljanje  graščine   Polhov  Gradec.  Svet  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  je leta  2002 sprejel  sklep,  da  se načelno   strinja  s prevzemom upravljanja  graščine  v Polhovem  Gradcu  pod pogojema, da (1) upravlja ­ nje  graščine  ne bo vplivalo  na  potek  novogradnje  muzeja  v Biološkem  središču,  na  spremembo  statusa  in obsega dejavnosti  v muzejski hiši na Prešernovi  in, da (2) bo ministrstvo  pokrilo   vse  obratovalne  in programske  stroške,  ki bodo nastali  z upravljanjem  z graščino  in njeno   147 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 upravljanje  ne bo finančno  bremenilo  obstoječe  redne  dejavnosti  muzeja. V  letih  2002  do   2005, ko je bil zaključen  denacionalizacijski  postopek,  ki je oviral  primopredajo  gradu,  so  potekali  pogovori  z Ministrstvom  za  kulturo  v zvezi  z upravljanjem  gradu  Polhov  Gradec.  Na  sestanke  v zvezi  z graščino  je ministrstvo  vabilo  tudi  druge  zainteresirane  (Občina Dobrova –   Polhov  Gradec,  Zavod za varstvo  kulturne  dediščine OE Ljubljana,  Javni zavod  Polhograj ­ ska graščina).  Do zavezujočega  dogovora  s  Prirodoslovnim  muzejem  Slovenije  v tem času  ni prišlo.  Graščino  je prejel  v  upravljanje  Slovenski  etnografski  muzej za namene Muzeja   pošte  in telekomunikacij,  ki v gradu  deluje  od leta  2008. (https://www.tms.si/stalne-razstave/ muzej-poste-in-telekomunikacij/ ). Leta  2016 je Jana  Mlakar,  kot  vodja  Direk torata  za  k ult u r no  dediščino,  na sestan k u  v Pr irodo ­ slovnem  muzeju  Slovenije  predlagala,  da  muzej  upravlja  z  gradom  Turjak.  Ne  glede  na  odziv  muzeja  (ki  dokazuje  obstoj  ustnega  predloga)  je  ministrstvo  leta  2019 grad  Turjak  oddalo  v najem  (https:// www.gov.si/novice/2019-08-08-grad-turjak-po-vec-letih-ponovno-odpira-svoja-vrata/ ).  Slika 11: Kovinski predalniki v   depojskih prostorih na Žibertovi.   Fotografija: David Kunc. Figure 11: Metal specimen   cabinets in the depository located   in Ljubljana. Photo: David Kunc. 148 SCOPOLIA No 100 – 2021 Ministrstvo  za kulturo  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  konec  leta  2017 zaprosilo,  da po  koncu  obnove  prevzame  v upravljanje  grad  Borl.  Kljub  opozorilu  Sveta  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  konec  leta  2017 (da  je upravljanje  z gradom  Borl  za  številčno  skromni  kolektiv  veliko  breme in predstavlja  finančno  neznanko)  je direktorica  podprla  idejo  z navedbo,  da  se z morebi­ tnim  prevzemom v upravljanje  ne rešuje  prostorska  problematika  muzeja.  Leta  2018 sta  ministr ­ stvo  in muzej podpisala  Pismo o nameri,  o sodelovanju  pri prevzemu  upravljanja  obnovljenega  gradu  Borl  in prirodoslovne  zbirke  v teh  prostorih,  v katerem  je v zadnji  alineji  navedeno:  "Mi­ nistrstvo  za  kulturo  bo Prirodoslovnemu  muzeju  Slovenije  zaradi  dodatnih  nalog  v zvezi  z  upra ­ vljanjem  in izvedbo  kulturnega  programa  na  gradu  Borl,  v okviru  sofinanciranja  programa  dela,  zagotovilo  sredstva  za  stroške  dela  za  dve  novi  zaposlitvi  ter  povečane  splošne  stroške  delovanja  in  povečane  programske stroške."  Objavljene izjave  ministrstva  upoštevajo  preliminarni  dogovor,  da upravljanje  po  predvideni  obnovi prevzame muzej (https://ptujinfo.com/novica/ lokalno/foto-obnovitvena-dela-na-gradu-borl-v-polnem-teku-bazen-ze-na-pol-zasuli/147953 , https://www.tednik.si/druzba/23449-cirkulane-obnova-gradu-borl-za-tri-mesece-podaljsana? fbclid=IwAR32HNM9vV7ZsWAeCw7_zqADg-lYwOqfuuidS2EFD03TauNSrauAeNIAIDQ , https://www.vecer.com/lokalno/podravje/zivljenje-v-gradu-borl-zamisljeno-kot-preplet-nara ­ ve­ in­ ljudi­ 10201281). Prirodoslovni  muzej Slovenije  pričakuje  prevzem dela  gradu  (in z njim  povezanih  površin)  v upravljanje  v letu  2021. Z načrtovanim  prevzemom se muzeju odpirajo  možnosti  za  razvoj  naravoslovnega  središča,  v kolikor  država  prepozna  vrednost  naravoslovnih  vsebin tudi v povezavi z obnovo preostalega dela gradu.  Kljub  temu, da muzej v tem obdobju  ni pridobil  novih in dodatnih  prostorov,  je izboljšal  pogoje hranjenja  muzealij v  dislociranih  depojskih prostorih.  V  najetih  prostorih  v  BTC  je  poskrbel  za predprostor  pred vhodom v  centralni  depo, ki  omogoča izvajanje  prehodne  karantene,  in poskrbel  za ustreznejše  prezračevanje  po dezinsekciji  (ventilacija).  V depojskih  prostorih  na  Žibertovi  se je stanje  izboljšalo  z namestitvijo  sistema klimatskega  nadzora  (2013  in 2019), ki uravnava  ustrezno  temperaturo  in vlažnost  v obeh poslovnih  prostorih  in z uredi ­ tvijo  predprostora,  ki pripomore  k vzdrževanju  ustreznega  režima.  Z nakupi  kovinskih  predal ­ nikov  in regalov  (Slika  11) za  potrebe  zbirk  Kustodiata  za  vretenčarje  v depojskih  prostorih  na   Žibertovi  (v letih  2013, 2019, 2020) so se najbolj  izboljšali  pogoji  za  vretenčarske  zbirke,  tudi  z  nakupom  opreme za  preparatorsko  delavnico  v letu  2018. Tudi  stanje  v razstavnih  zbirkah  se je  glede  na  poročilo  o stanju  muzealij  iz leta  2017 (Kustodiat za vretenčarje 2017) malenkost  izboljšalo, saj je nekaj najdragocenejših muzealij že premeščenih v depoje.  Med muzealijami,  pridobljenimi  v tem času, je bila  deležna  izjemnega  odziva  javnosti  pri­ dobitev  okostja  brazdastega  kita  v letu  2003 (Jernejc Kodrič in sod. 2012). Za to  pridobitev  je muzej pridobil  podporo  petih  različnih  ministrstev.  Pomembni  sta  tudi  objavljeni  zgodovini  obročkovalske  dejavnosti  (Gregori 2009; Vrezec & Fekonja 2017) in Alpskega  botaničnega  vrta Juliana v Trenti ( Praprotnik 2012).  Leta  2005 je začela  na pobudo  Ignaca  Sivca kot  sourednika  izhajati  mednarodna  znanstve ­ na  spletna  revija  ILLIESIA - International  Journal  of  Stonefly  Research.  Revija  objavlja  članke,  ki obravnavajo  katerokoli  področje  raziskav  žuželčjega  reda  vrbnic  (Plecotera,  Insecta),  in je  prosto dostopna na svetovnem spletu ( http://illiesia.speciesfile.org/ ).  Stalne  razstave,  ki so jih sodelavci  pripravili  ali obnovili  v  tem obdobju, so »Slovensko  morje« (2009), predstavitveni  del  pred  »Gozdno  dioramo«  (v letih  2016 in 2017), obnovljene  geološke  razstave  z vodnikom  (Jeršek & Križnar 2017), stalna  postavitev  tektonske  krogle  na  muzejskem dvorišču  (2018), nov  model  kraške  jame (2019) in obnova  dveh  dioram,  »Barjanske«  (2019) in »Alpske« (2020).  Med občasnimi razstavami  s  katalogom  ali  publikacijo  so bile v tem obdobju  postavlje ­ ne razstave  »Narava  Slovenije:  Mura  in Prekmurje«  (2002), »Kače – zakaj  se jih bojimo?!?«  149 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 (2002),  »Narava  Slovenije:  Alpe« (2004),  »Dragulji  -  v  kamen ujeta  barva« (2005),  »Kaj  Spreminja  svet«  (2006), »Skrivnosti  gozda«  (2007), »Evolucija  Zemlje« in »Geološke  značil ­ nosti  Slovenije«  (2009), »Skrivnostna  smrt  mlade  Leonore«  (2011), »Živela  evolucija!«  (2014),  »Svetloba,  ujeta  v kamen« (2015), »Naše malo  veliko  morje«  (2016), »Kako  potujejo  semena«  (2018) in »Razsvetljeno  naravoslovje:  Scopoli  in Zois« (2019). Vse omenjene  občasne  razstave   so vključevale  publikacijo  (Gogala 2002;  Tom e 2002, 2007, 2014, 2016; Trilar (ur.)  et  al.   2004; Jeršek & Dobnikar  2005;  Jeršek  (u r.)   2006, 2009, 2015; Jernejc Kodrič (ur.)  2011;  Pungaršek 2018; Kryštufek (ur.)  2019). Občasne razstave  z zloženko  ali  brez  tiskovine  niso  omenjene.   Za kakovostno  delo  v zadnjem obdobju  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  prejel  številne   zunanje  potrditve,  med  njimi  tudi najvišja priznanja  s  področja  muzejstva (Valvasorjeve   nagrade  in priznanja)  in raziskovanja  (Zoisova  nagrada).  Vse potrditve  v kronološkem  zapisu   niso navedene  (npr.  tržiška  priznanja  posameznikom, nominacije).  V letu  2002 je muzej prejel   priznanje  Turističnega  društva  Tržič. Za projekt  Dareta  Šereta  »Kje  v  Afriki prezimujejo   kmečke lastovke«  je istega  kleta  prejel  prvo  nagrado  družbe  FORD za ohranjanje  naravne  in  Slika 12: Prejemniki Valvasorjeve nagrade za leta 2017 za razstavo »Naše malo veliko morje« (stojijo od leve   proti desni): Mojca Jernejc Kodrič, Tea Knapič, Alenka Jamnik, Miha Jeršek, Ljerka Trampuž, Staša Tome,   Breda Činč Juhant, Boris Kryštufek, Al Vrezec in Urška Kačar. Spredaj so Tomi Trilar, Špela Pungaršek in   Matija Križnar; manjka Andrej Gogala. Fotografirano na razstavi leta 2017. Fotografija: Ciril Mlinar Cic. Figure 12: The recipients of the Valvasor Award for the exhibition “Our Little Big Sea” (standing from left to   right): Mojca Jernejc Kodrič, Tea Knapič, Alenka Jamnik, Miha Jeršek, Ljerka Trampuž, Staša Tome, Breda   Činč Juhant, Boris Kryštufek, Al Vrezec and Urška Kačar in front are Tomi Trilar, Špela Pungaršek and Matija   Križnar; missing is Andrej Gogala. The photograph was taken in 2017 inside the display room. Photo: Ciril   Mlinar Cic. 150 SCOPOLIA No 100 – 2021 kulturne  dediščine  za  leto  2002. V letu  2003 je Valvasorjevo  priznanje  prejela  Staša  Tome za   odmevno  razstavo  »Kače – zakaj  se jih  bojimo?!?« v letu  2002 . Istega  leta  je Tomi Trilar  prejel   nagrado  Zlati  legat  za  zvočno  zgoščenko  »Gozdne  ptice  Slovenije«  založnika  Prirodoslovnega   muzeja  Slovenije,  kot  najboljše  slovensko  delo  s področja  ornitologije  v letu  2002. Leta  2005 je  Miha  Jeršek  prejel  priznanje  Prometej  znanosti  za  razstavo  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije   »Dragulji –  v kamen ujeta  barva«.  Prirodoslovni  muzej Slovenije  je leta  2006 ponovno  prejel   priznanje  Turističnega  društva  Tržič.  Leta  2008 so Staša  Tome, Ivo Božič,  Breda  Činč Juhant,   Mojca  Jernejc  Kodrič,  Tomi  Trilar  in Ljerka  Trampuž  prejeli  Valvasorjevo  priznanje  za leto   2007 za  izvirno  izvedbo  razstave  »Skrivnosti  gozda«.  Leta  2009 so prejeli  priznanje  Prometej   znanosti  Miha  Jeršek,  Matija  Križnar  in Renato  Vidrih,  avtorji  razstave  »Evolucija  Zemlje in  geološke značilnosti Slovenije«. Muzej je leta 2009 prejel spominsko plaketo Društva za opa ­ zovanje  in proučevanje  ptic  Slovenije  (DOPPS) v zahvalo  za  podporo  pri  uresničevanju  poslan ­ stva  društva  pri varstvu  ptic  in njihovih  življenjskih  prostorov.  Leta  2012 je na  jubilejnem  40.  MINFOS-u Prirodoslovni  muzej Slovenije  prejel  priznanje  za poseben prispevek pri razvoju   in organizaciji  razstav  Minfos in tudi  priznanje  Društva  mineralov  in fosilov.  Istega  leta  so  Staša  Tome,  Ivo Božič, Mojca  Jernejc  Kodrič  in Boris Kryštufek  prejeli  najvišje muzejsko   priznanje,  Valvasorjevo  nagrado  za razstavo  »Skrivnostna  smrt mlade Leonore«.  Srbsko   biološko  društvo  je leta  2014 Prirodoslovnemu  muzeju Slovenije  podelilo  Platinasto  diplomo.   Za publikacijo  »Potovanje  skozi čas« je muzej leta  2015 prejel  znak  kakovosti  Zlata  hruška.   Leta  2016 je Al  Vrezec  prejel  nagrado  Zlati  legat  2015 za  najboljše  ornitološko  delo  v Sloveniji.   Na svečanosti  ob 90 letnici  skopskega  naravoslovnega  muzeja  leta  2016 je muzej prejel  plaketo   Prirodonaučnega  muzeja Skopje za dolgoletno  sodelovanje.  V letu  2017 so sodelavci  Priro ­ doslovnega  muzeja Slovenije  (Breda  Činč Juhant,  Andrej  Gogala,  Alenka  Jamnik,  Mojca   Jernejc  Kodrič,  Miha Jeršek, Urška  Kačar,  Tea Knapič, Matija  Križnar,  Boris Kryštufek,   Špela  Pungaršek,  Staša  Tome, Ljerka  Trampuž,  Tomi Trilar  in Al  Vrezec)  prejeli  Valvasorje ­ vo nagrado  za  razstavo  »Naše malo  veliko  morje«  (Slika  12). Ustanova  Slovenska  znanstvena   fundacija  je leta  2018 Tomiju Trilarju  podelila  priznanje  Prometej  znanosti  v letu  2017. Na slo ­ vesnosti  ob 30-letnici  Fakultete  za  naravoslovje  in matematiko  Univerze  v Mariboru  leta  2019,  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  prejel  zahvalno  listino  za  odlično  strokovno  in raziskovalno   sodelovanje  s Fakulteto  za naravoslovje  in matematiko.  Leta  2020 je Boris  Kryštufek  prejel   Zoisovo  priznanje  za  pomembne  dosežke  pri  raziskovanju  biodiverzitete  sesalcev,  pri  čemer je  bilo v obrazložitvi poudarjeno, da njegovo delo temelji na proučevanju muzejskih zbirk. Dvestoletnica  muzeja v letu  2021 je mejnik in zaključek  poglavja  v zgodovini  Prirodoslov ­ nega  muzeja Slovenije,  ki ga  v pričakovanju  prostorov  na  Metelkovi  6 in na  gradu  Borl  čakajo  novi izzivi.  151 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 Zaključek Kratek  pregled  obdobja  po letu  1944 kaže,  da se je muzej po odcepitvi  stalno  soočal  s pro ­ storsko  stisko.  Leta  1947, v obdobju  Angele  Piskernik,  se je kvadratura,  namenjena  Prirodo ­ slovnemu  muzeju v Ljubljani,  zmanjšala  za tri  dvorane  v pritličju,  ki so bile namenjene  Slo ­ venskemu etnografskemu  muzeju. S formalno  priključitvijo  Ornitološkega  observatorija  v letu  1949 je muzej pridobil  nepremičnino  v Stožicah.  Do obdobja  Ignaca  Sivca  se prostorsko  stanje  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije  ni spremenilo.  V njegovem obdobju  je muzej poskrbel  za  muzealije,  ki so bile na stopnišču  in kasneje v provizoričnih  prostorih  na hodniku.  Kasneje  se  je muzej odrekel  razstavni  dvorani  ter  jo namenil  in opremil za študijske  zbirke  (1986).  V istem letu  je muzej pristopil  k viziji nove  muzejske zgradbe,  leta  1988 z zamenjavo  objekta  v  Stožicah  pridobil  prostore  na  Žibertovi  1, v letu  1989 je pridobil  delovne  prostore  na  podstreš ­ ju in leta  1990 kupil  stanovanje  v Vrsarju.  V obdobju  Matije  Gogale  je muzej leta  1998 pridobil  najemne prostore  v BTC, ki obsegajo  685 m 2 , in dokončal  prve  projekte  za  novogradnjo,  ki jih  je z idejnim načrtom  dorekel  muzej v obdobju  dr.  Sivca. V obdobju  Brede  Činč Juhant  so se z  nakupom  depojske  opreme (omar,  klimatskih  naprav,  ureditvijo  vstopnega  prostora  v depojski  prostor  z zahtevnejšim  režimom) spremenili  zgolj  pogoji  v delu  obstoječih  depojskih  prostorov,  stanje  pa se je zaradi  naraščajoče  količine  muzealij  poslabšalo.  Izdelani  so bili drugi  projekti  za  novogradnjo.  Do leta  2021 prostorske  težave  niso rešene  in ob dvestoletnici  država  načrtuje  tretje  projekte  za  namen Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  na  Metelkovi  6. Povečanje  površine  za dejavnost  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije  je predvideno  v letu  2021 z delom  gradu  Borl  (po zaključenih obnovitvenih delih in postavitvi naravoslovne razstave).  Razstavna  dejavnost  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije,  ki je temeljila  na prenatrpanih  in  sistematičnih  postavitvah,  je v času dr.  Polenca  s predstavitvami  narave  v muzeju s pomočjo  dioram  izjemno napredovala.  Na žalost  v kasnejšem obdobju  ni bilo  tolikšnih  sprememb,  ker  zaradi  pričakovane  nove stavbe  v razstavni  program  ni bilo  zadostnih  vlaganj.  Kljub  temu so  bile  tudi  v obdobju  Ignaca  Sivca  in Matije  Gogale  postavljene  sodobnejše  razstave.  V zadnjem  dvajsetletnem  obdobju  je muzej poskrbel  za  več razstavnih  projektov,  ki so doživeli  tudi  zunanje  potrditve. Zgodovinsko  gledano  se je muzej po letu  1944 kadrovsko  okrepil,  v zadnjem  obdobju  pa je  izgubil  tri  sistemska  delovna  mesta.  Zagotovljenih  ima 23 delovnih  mest, s projektnimi  sredstvi  in delnimi  zaposlitvami  pa ima  trenutno  zaposlenih  27 oseb. Glede  na povečani obseg dela  in  razvoj muzejske dejavnosti je muzej kadrovsko podhranjen.  Strokovni  svet Prirodoslovnega  muzeja Slovenije  je izpostavil,  da je v muzejski mreži, fi ­ nancirani  iz državnega  proračuna,  delež  zaposlenih  na  področjih  zoologije,  botanike,  geologije,  mineralogije  in paleontologije  manj kot  3%, medtem ko  je bila  pred  200 leti  muzejska  dejavnost  vezana  pretežno  na  naravoslovje  (Kryštufek s sod. 2018). Današnjo  kadrovsko  zasedbo  težko  primerjamo z obdobjem dr. Planine  s  štirimi kustosi,  kar  je  bilo takrat  pozitiven  podatek.  Kadrovsko  je naravoslovno  muzealstvo  v Sloveniji,  glede  na  druge  muzejske,  stroke  nazadovalo. Oris zgodovine  po letu  1944 predstavlja  zgolj  osnovo  za  raziskovanje  zgodovine  s poudarki  na  prostorskih  težavah,  razstavni  dejavnosti,  periodiki  in z navedbo  zunanjih  potrditev  muzeja  in sodelavcev.  Dopolnjuje  že objavljeno  zgodovino  dela  muzejske dejavnosti  (Gregori 2009;  Praprotnik 2012), ki poteka  v okviru  Kustodiata  za vretenčarje  (Slovenski  center  za obroč ­ kanje  ptičev)  in Kustodiata  za  botaniko  (Alpski  botanični  vrt  Juliana  v Trenti).  Oris  zgodovine  bodo  v naslednji  številki  Scopolie  dopolnili  kustodiati  in oddelki,  s predstavitvijo  vsebin, ki v  prispevku  niso zajete  (študijske  zbirke,  slovenski  arhiv  živalskih  zvokov,  programi  za javnost  id r.). 152 SCOPOLIA No 100 – 2021 Viri / References Adamič, A., 1982: Premalo cenjeno bogastvo.  Dogovori, 10/12: 9.  Aljančič, M., J. Gregori, N. Praprotnik, B. Hlad, S. Peterlin, P. Skoberne & J. Vidic, 1995:  Varstvo narave na Slovenskem. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 87 pp.   Anonymous, 1946: Naš prirodoslovni muzej.  Slovenski poročevalec, 65 (17.3.1946): 7. Anonymous, 1986: Spoznanja nam kažejo pot.  Dogovori, 13/9: 2. Bevk,  S.,  1947:  Naravoslovni  muzej  (opomba:  podpisano  poglavje članka V  pre   ureje   ­ nih muzejih).  Tovariš  3/22:  529  (dostopno  na:  https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI: doc- WSLVEG1Y?ty=1947 )  Božič, I., 1974: Naš ptičji svet. Vodnik  po razstavi.  Prirodoslovni  muzej Slovenije,  Ljubljana,  32 pp. Brelih, S., 1975: Gospodarski pomen žuželk. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 55 pp.   Brelih, S., J. Gregori, 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 263 pp. Brelih, S. & B. Petrov, 1978: Ectoparazitical  entomofauna  of  Yugoslav  mammals. I. Insectivora   and Siphonaptera stated on them.  Scopolia, 1: 1-67. Calligaris, R., K. Krivic & M. Pleničar ,  1994:  Fosili Tržaško-Komenskega Krasa: ostanki živih bitij izpred 95 milijonov let. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 40 pp. Cimerman, F., 1961: Ledena doba. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 16 pp. Činč Juhant, B., 2008: Zrcalce,  zrcalce  kulturno  povej, bo kmalu  sezidan  naš  novi  muzej?. Argo, 51/2: 11-12. Činč Juhant, B., 2016: ICOMov kodeks etike za naravoslovne muzeje.  Argo, 59/1: 84-85. Činč Juhant,  B.,  2019:  Sigismondo Zois  -  Naravoslovec  in prvotni  lastnik  ustanovne  zbirke   prvega slovenskega muzeja.  Scopolia, 97: 7-26. Činč Juhant, B. (intervjuvanec),  2021: Metelkova  6: Prirodoslovni  muzej namesto  nevladnikov.   Dnevnik, (4. feb. 2021), https://www.dnevnik.si/1042948538 . Činč Juhant, B., B. Rogelj Škafar & P. Kos, 2008: 120 let  stavbe  Narodnega  muzeja  Slovenije.   Argo, 52/2: 10-17. Činč Juhant, B. & E. Fa n i nge r,  1997:  250-letnica rojstva Žige Zoisa. Žiga Zois: fužinar, naravoslovec, mineralog in zbiralec. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 19 pp. Faninger, E., 1978: Rudno bogastvo Jugoslavije. Prirodoslovni  muzej Slovenije,  Ljubljana,  32 pp. Faninger, E., 1986: Zgodovina Prirodoslovnega muzeja Slovenije.  Proteus, 48 (7): 274-275. Faninger, E., 1988a:  Zgodovina Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije. Ob  stoletnici  stavbe.   Obzornik, 12: 896-899. Faninger, E., 1988b: Zoisova zbirka mineralov.  Kulturni  in  naravni  spomeniki  Slovenije,   Obzorja, Maribor, 158 pp. Gasperič, J. & K. Krivic,  1997:  Vakuumska impregnacija  fosilnih  kosti. Razprave poročila (Treatises reports), 13: 100-103. Gogala, A.  (ur.), 2001:  Narava Slovenije: Ljubljansko barje in Iška. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 67 pp. Gogala, A. (ur.),  2002: Narava Slovenije: Mura in Prekmurje. Prirodoslovni  muzej Slovenije,   Ljubljana, 88 pp. Gogala, A., M. Aljančič, M. Gogala & I. Sivec,  1992:  Žuželke:   uspešnost   množičnosti.   Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 71 str. 153 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 Gogala, M., 2000: Umrl  je prof.  dr.  Anton  Polenec,  ugledni  naravoslovec,  pisatelj  in dolgoletni   ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije.  Acta entomologica Slovenica, 8 (2): 91-92. Gosar, M. 1973: Življenje  v mlaki.  Vodnik  po razstavi.  Prirodoslovni  muzej Slovenije,  Ljubljana,   47 pp. Gosar, M., 1979: Travnik. Vodnik po razstavi. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 34 pp. Gregori, J., 2009: 80 let  organiziranega  obročkanja  ptičev  v Sloveniji.  Scopolia Supplementum, 4: 1–208. Jernejc Kodrič, M. (ur.),  2011: Brazdasti kit Balaenoptera physalus v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 72 pp. Jernejc Kodrič, M., S. Tom e , & B. Kryštufek, 2012: Fin whale skeleton in the Slovenian Museum of Natural History.  Scopolia, 77: 1-168.  Jeršek, M., S. Tom e , R. Vidrih, & G. Gregorič (ur.),  2006: Kaj spreminja svet. Prirodoslovni   muzej Slovenije, Ljubljana, 152 pp. Jeršek, M. (ur.),  2009: Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 383 pp. Jeršek, M. (ur.),  2015: Svetloba, ujeta v kamen. Prirodoslovni  muzej Slovenije,  Ljubljana,  101 pp. Jeršek, M. & M. Dobnikar, 2005: Dragulji - v kamen ujeta barva, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana & Narava, Olševek, 168 pp. Jeršek, M. & M. Kardelj,  1997:  Mineraloške zanimivosti Makedonije.  Prirodoslovni  muzej  Slovenije, Ljubljana, 16 pp. Jeršek, M. & M. Križnar, 2017: Vodnik po razstavnih geoloških zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 87 pp. Kos, F., 1944: Postanek  in razvoj  Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani.  Prirodoslovna izvestja, 1: 199-219. Kryštufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 294 pp. Kryštufek, B. (ur.),  2019: Žiga Zois – popoln  naravoslovec  (dve stoletji  po smrti).  Scopolia, 97:  1-206 pp. Kryštufek, B., M. Jernejc Kodrič, 2013: Catalogue  of  the  mammals in the  collection  of  the   Slovenian  Museum of  Natural  History  I. Orders:  Lagomorpha,  Erinaceomorpha,  Macroscelidea,   Afrosoricida,  Scandentia,  Hyracoidea,  Didelphimorphia,  Diprodontia,  Monotremata.  Scopolia, 79: 1-194. Kunaver, J., 1991: Profesor France Planina devetdesetletnik.  Geografski vestnik, 63: 171-172. Kustodiat za vretenčarje, 2017: Kratko poročilo o stanju eksponatov vretenčarjev v razstavni zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije s preliminarnim predlogom zagotavljanja nujnih razmer za njihovo ohranjanje. Elaborat hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, 7 pp. Pavš ič, J.,  1986:  Nova  postavitev  geološko–paleontološke  zbirke v  Prirodoslovnem  muzeju  Slovenije, Proteus, 49: 148-149. Planina, F., 1955: Pereči problemi Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.  Muzeji, 9: 87-92.  Polenec, A. 1959: Narava v muzeju. Vodnik po razstavah Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 160 pp.   Polenec, A,  1963:  Zgodovinski razvoj živih bitij.  Vodnik po  razstavi.  Prirodoslovni  muzej  Slovenije, Ljubljana, 16 pp. Polenec, A. 1970: Nastanek vrst. Vodnik  po razstavi.  Prirodoslovni  muzej Slovenije,  Ljubljana,   24 pp. Polenec, A. 1973: Izvor človeka. Vodnik  po razstavi.  Prirodoslovni  muzej Slovenije,  Ljubljana,   36 pp.  154 SCOPOLIA No 100 – 2021 Porenta, T., 2017: Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome za leto 2016. Slovensko  muzejsko   društvo, Ljubljana, 24 pp. Praprotnik, N., 2015: The botanists,  their  work  and  herbarium  collections  of  vascular  plants  in  the Slovenian Museum of Natural History.  Scopolia, 83/84: 1–414.  Praprotnik, N., 2012: The Juliana Botanical Garden and lists of its plants.  Scopolia, 75: 1–111. Prirodoslovni muzej v Ljubljani, 1949: Vodič po zbirkah Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, Prirodoslovni muzej v Ljubljani, Ljubljana, 47 pp. Pungaršek, Š., 2018: Kako potujejo semena. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 28 pp. Stergar, J., 2004: Dr.  Ángela  Piskernik  (1886 - 1967), koroška  naravoslovka,  naravovarstvenica   in narodna delavka. Ženske skozi zgodovino. 32. zborovanje  slovenskih  zgodovinarjev:  2004:  227-257. http://www.inv.si/DocDir/Prispevki/JStergar_APiskernik.pdf: Simić, M.,  2002:  Prispevek k  poznavanju  zgodovine  varstva  jam  na Slovenskem ob  pripravi   Zakona o varstvu podzemnih jam.  Varstvo narave, 19 (19): 115-139. Šivic, A., 1944: Domovinski prirodni spomeniki.  Prirodoslovna izvestja, 1: 189-197. Štangelj, M.  (ur.),   1998: Prirodoslovni muzej Slovenije : Prirodoslovni muzej Slovenije, 1998- 2014, Ljubljana.  http://www2.pms-lj.si/ , http://www2.pms-lj.si/pmsgb.html .  (Opomba:  zapis  v Cobissu dokazuje  obstoj  prvotne  strani  leta  1998. Prvotna  spletna  stran  ni več dostopna  -  preusmeritev na obstoječo spletno stran  http://www.pms-lj.si/ , http://www.pms-lj.si/en /) Tom e , S., 2002: Kače– zakaj se jih bojimo?!?. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 71 pp.   Tom e , S. (ur.), 2007:  Skrivnosti gozda. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 167 pp. Tom e , S. (ur.), 2014: Živela evolucija!. Ljubljana, 123 pp. Prirodoslovni  muzej Slovenije,  S. Tom e (ur.),  2016: Naše malo veliko morje. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 285 pp. Trampuž, L., 1990: Jaz in Prirodoslovni muzej. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 28 pp. Trampuž,  L.,  1998:  Prirodoslovni muzej Slovenije. Pedagoški vodnik po razstavnih zbirkah. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 75 pp. Trilar, T., A. Gogala &  M. Jeršek (ur.),  2004: Narava Slovenije: Alpe. Prirodoslovni  muzej  Slovenije, Ljubljana, 144 pp. Vrezec, A., U. Kačar, T. Trilar, B. Gosar Hirci, K. Meke, D. Fekonja, P. Vrh Vrezec, J. Gregori, 2017: Vpijati (Coraciiformes) (Coraciiformes).  Scopolia 91: 1-220. Vrezec,  A.  &  D.  Fekonja,  (ur.), 2017:  90 let organiziranega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji : koledar dogodkov. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 31 pp. Wraber, M., 1954: Prirodoslovni muzej v Ljubljani.  Gozdarski vestnik, 12: 234-239. Wraber, T., 1963: Naše zaščitene rastline. Vodnik  po razstavi.  Prirodoslovni  muzej Slovenije,   Ljubljana, 40 pp.   Žorž, M., M. Jeršek, G. Mladenovski, R. Ilič, K. Krivic, T. Dolenec, T. Serafimovski, 1999:  Skrita  bogastva  Makedonije  (Hidden treasures  of Macedonia).  Scopolia, Supplementum, 2: 1-69. 155 Breda Činč Juhant Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 /  Slovenian Museum of Natural History since 1944 Spletni viri, dostopni 16. 3. 2021 http://illiesia.speciesfile.org/ https://twitter.com/PSlovenije https://www.facebook.com/prirodoslovni/ https://www.gov.si/novice/2020-11-06-odziv-ministrstva-v-zvezi-s-stavbo-na-metelkovi-ulici-6 https://www.instagram.com/prirodoslovnimuzej/ https://www.nationalgeographic.si/o-reviji-national-geographic/dr-ignac-sivec/ http://www.pms-lj.si https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/direktorica-prirodoslovnega-muzeja-selitev-na- metelkovo-prepoznava-kot-mogoco-resitev/542070 https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-obnovitvena-dela-na-gradu-borl-v-polnem-teku-bazen- ze-na-pol-zasuli/147953 https://www.tednik.si/druzba/23449-cirkulane-obnova-gradu-borl-za-tri-mesece-podaljsana? fbclid=IwAR32HNM9vV7ZsWAeCw7_zqADg-lYwOqfuuidS2EFD03TauNSrauAeNIAI DQ, https://www.vecer.com/lokalno/podravje/zivljenje-v-gradu-borl-zamisljeno-kot-preplet- narave­in ­ljudi ­ 10201281 https://o-sta.si/22721/naravoslovna-skupnost-proti-drugemu-aleksandrijskemu-pozaru