„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. ^ ^ia vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen volja s poštnino vred eno krono za colo leto. Posamezne številke e‘Jajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Kapelana so ubili! Udari pastirja in razpršile se bodo Vce I Po tem navodilu se ravnajo nasprotji naše svete vere in našega sloven-je8a naroda. Zato se z največjo besnostjo ^Sanjajo ravno v slovenske duhovnike, j.jjtamujojo jih, obrekujejo jih, napadajo j> skratka oni storijo vse, da bi ločili i^stvo od duhovnikov. Nobena številka ‘"iarburger Zeitung« in nobena številka je*iske »Deutsche Wacht« ne izide, v ka-I r'h bi se ne blatili slovenski duhovniki, j® kar ta dva lista pišeta v nemškem, J? Pike ptujski »Štajerc«, v slovenskem ijiku. V predzadnji številki tega lista so j ^obrekovani štirje duhovniki , v j b^hji številki pa osem duhovnikov. ' vjeno čudo ni, da se na ta način mora Juditi v srcu čitateljev divje sovraštvo upi duhovništu. Nobeno čudo pa tudi l’. da ljudstvo po takem pisarjenju na-y8kano, začne dvigati roke proti du-jvhikom ter jih — ubijati. Prvič je k 1 a nedolžna k r i dne 16. t. m. v I, \k o 1 a h. Tamkaj so ubili nekateri n a-pMskani farani svojega dušnega iztirja in kapelana, častitega gospoda ^tona Mikliča. Kako so ga ubili. ^ Une 16. t. m- okoli pete ure popoldne l0 napotil častiti gospod kapelan ma- kolski na Majšberg, da tamkaj pri svojem spovedniku, gospodu župniku, opravi sveto spoved. A ker je bil gospod župnik po opravilih od doma, moral je čakati. Med 9 in 10 uro se je vrnil domov. Ko pride mimo neke hiše, že v makolski župniji, prileti mu naenkrat kamen v hrbet. Gospod kapelan se ogleda ter vpraša: »Kdo pa je? Kaj pa hočete z menoj!« Približuje se mu starejši mož. Gospod kapelan ga spozna ter vpraša: »Kaj sem vam naredil?« Toda namesto odgovora ga udari mož z neko trdo stvarjo s tako silovitostjo po čelu, da mu prebije klobuk z obrobnim usnjem vred ter mu vseka več centimetrov globoko rano v čelo. Gospodu kapelanu se vlije po čelu vroča kri, zatemni se mu in gospod kapelan pade nezavesten na tla. . . . Hudobneži niso mirovali. Kakor kažejo notranje rane v prsih in čre-vesih, ki so bile istotako smrtnone-varne kakor rana na čelu, so gospoda morali z vso krutostjo nadalje pretepati. Na več krajih je bil, udarcev ves moder. Kakor je eden udeleženec pri poboju izrekel, hoteli so, ko so mislili, da je gospod kapelan že mrtev, odrezati mu še tudi jezik. A temu nečloveškemu nasvetu se je vendar uprla večina navzočih. Ko se je grozovitost izvršila, šli so hudobneži pit v majšberško župnijo — š n o p s a, s katerim so si tudi pred dejanjem napili korajže. Na smrtni postelji. Ljudje pri gostiji niti niso slutili, kaj se je v njihovi bližini dogodilo. Gospod kapelan se je čez delj časa vzbudil ter se z velikim trudom privlekel domov. Tukaj si je začel izpirati rano. Toda prizadeti udarci so bili smrtnonosni. Gospod kapelan je sam čutil, da ne bo več okreval, zato je zahteval spovednika in svete popotnice. Pri polni zavesti je izvršil to sveto opravilo. Bog mu je dal milost, da je vendar opravil sveto spoved, katere dne 16. ni mogel. Pri polni zavesti je še naročil tudi, naj povedo napadalcem, da jim iz srca odpušča in da ne želi, da bi bili kaznovani. Dne 17. t. m. je prišla sodnijska komisija iz Slovenske Bistrice h gospodu kapelanu, kateri je ponesrečenec natanko opisal celi dogodek. Dne 19. t. m. je začel izgubljati zavest, katera se mu ni več vrnila. Dne 23. t. m. je po trdih mukah izročil svojo dušo vsegamogočnemu Bogu . . . Pokojnikovo službovanje. Pokojnik se je rodil v Dobrem polju na Kranjskem dne 24. julija 1. 1869 V mašnika je bil posvečen dne 26. julija 1896. Služboval je kot kapelan v Solčavi, Št. opomin na bitko pod Visom (Lissa). M.Une 20. in 21. julija je preteklo 36 let, S£ie na,a avstrijska mornarica izvo-slavno zmago pri otoku Vis ali C8.a- Bilo je to leta 1866. Dve vojski je Avstrija to leto, jedno na severu l^11 Prusom, drugo na jugu proti Italii Na severu so imeli Avstrijci ne-k 0> bili so pri Kraljevem gradcu pre-Boljše se nam je godilo proti čeprav ni bilo pričakovati us- italijanska nego naša. mornarica je bila Stela . ianska mornarica je bila sijajna: ?5(5V6 34 ladij, med temi 16 oklopnic s te jmloP°vi in 11.000 mož. To brodovje u ^ela navaliti na Dalmacijo. a mornarica pa je bila popolnoma Hi ra*0ena; svet ni znal zanjo in nikdo Sir"rai žni°- Na čelu jej je bil kontre-Jh je j Tegetthof, rojen Mariborčan. Le • s‘romaSno mornarico v Pulju in e sDlnv.naya,^l za voino toliko, kolikor se Ptika^J J^l0! ter se je dne 27. junija dalo, žnjo pred Ankono, kjer je bilo laško brodovje pod admiralom Persano. In čudo: le ta se ni hotel spustiti v boj. Še le pod pritiskom javnega mnenja v Italiji je odplul dne 16. julija iz Ankone, da napade Vis, to trdnjavo Jadranskega morja. Dne 18. in 19 julija je Persano napadal utrdbe viske, ali zastonj mu je bil trud, da bi udrl v luko. Dne 20. julija v jutro se je prikazala avstrijska mornarica pod poveljstvom Tegetthofa. Moč njegova je bila veliko manšja od italijanske. On je štel le 27 ladij, od teh 7 oklopnic, a 626 topov z 7500 mož. Ob 10. in pol je dal Tegetthof ukaz na napad. Ladije so se morale postaviti v tri oddelke v podobi klina; oklopnice spredaj, za njimi lesene ladije. Oklopnice so imele napasti sovražne, z vso silo, prebiti jih in prisiliti jih, da se potope. Italijanska oklopnica »Principe de Carignano» je izprožila prvi top. Tegetthof pa je s prvim udarcem razkropil italijansko brodovje, v katerem je zavladal nered, ker je bila vsaka ladija prepuščena svojemu kapitanu. Začela se je obupna borba. Lesena ladija »Kaiser* se je, če tudi je močno trpela, vendar rešila skrajne nevarnosti. Oklopnica »Ferdinand Max», na kateri je bil sam Tegetthof, se je zaletela z vso silo v italijansko oklopnico »Re d’ Italia*, ki se je potopila. Od 700 mož, ki so bili na njej, se jih je rešilo samo 15. Za nekoliko hipov je vse obmolknilo od groze, a potem se je zopet nadaljevala obupna borba. Ali Italijani so se kmalu začeli umikati proti severu. V sredi njihovih ladij je bil tudi »Palestro*, ki je že gorel. Okolo 3. ure popoludne je udaril plamen iz njegovih bokov in ladija — se je potopila. Bitka je bila končana. Italijani so odpluli nazaj v Ankono, Avstrijci pa v Vis, kjer so (21. junija) pokopali svoje mrtve: 3 častnike in 32 mož, naslednjega dne pa so odpluli v Pulj. Avstrijska zmaga je bila sijajna in popolna. Protestant spremlja sveto popotnico. Pisatelj J Albertus pripoveduje sledeče: V nekem mestu ob Renu, kjer sem dalje časa bival, sem spoznal slikarja in Vidu pri Ponikvi in v Makolah. Ko je ležal na smrtni postelji, prišel je ravno dekret, da je prestavljen v Črešnjevec ... Pokojnik je bil blag, miren in pobožen duhovnik. Liberalni in nemškutarski listi hočejo ga orisati sedaj seveda kot političnega hujskača prve vrste. Toda ti listi hudobno lažejo, ker bi si radi potolažili vest, sedaj ko vidijo grozne nasledke svojega brezverskega, protikatoliškega pisarjenja. Še ob žalostni pretresljivi smrti ne morejo mirovati, da bi ne obrekovali in sramotili duhovnika. Ob mrtvaškem odru mine tudi pri najbolj divjih ljudeh vsako sovraštvo, naši posuroveli liberalni in nemškutarski listi pa še sedaj dvigajo roke za kamenjem ter je mečejo ob rakev pokojnikovo. To je več kot podlo, to je zverinsko. Pogreb pokojnikov. Dne 25. julija leta 1896 je bil pokojnik posvečen v duhovnika — dne 25. julija 1902 je bil njegov pokop. Žalostna obletnica! S Kranjskega so prišli kapela-nov oče, sestre, bratje ... Vili so se od žalosti, da jim je ljubi sin, dragi brat moral storiti tako strašno smrt! Oče se ni mogel udeležiti pogreba. Od vseh strani je prišlo mnogo ljudstva, vse je bilo resno, mnogi so na glas jokali. Duhovnikov je prišlo 41. Ko so pogrebci dvignili rakev pri kaplaniji in je zadonela iz mnogoštevilnih grl slovesna, mogočna, a turobno doneča latinska žalostinka, prihajale so vsakemu solze . . . Kakega ubitega duhovnika še od navzočih nihče ni spremljal k večnemu počitku. V slovo je govoril pokojniku v cerkvi slovenjebistriški kanonik preč. g. Hajšek ter je vodil tudi sprevod. Zbor duhovnikov in učiteljev se je s petjem, v srce segajočim, poslovil od pokojnika. Zakaj so ga ubili? Gotovo je, da ni gospod kapelan nobenemu izmed onih, ki so se poboja ga večkrat obiskal. V neki cerkvi me je opozoril na se, ko je molil prav pobožno pred sv. Rešnjim Telesom. Jako sem se čudil, ko mi je razodel, da je bil prej protestant. Prosil sem ga, naj mi pove, kaj ga je privedlo do tega, da je prestopil v katoliško cerkev. Rad je vstregel moji prošnji in tako-le pripovedoval: »Živeli smo v Draždanah. Moj oče so bili uradnik. Žalibog, stariše sem izgubil kmalu. Pustili so mi malo svoto novcev, katero je oskrboval starejši brat. Mene je dal v vajo nekemu litografu. Prebil sem tu mnogo bridkih ur. Kadar mi je bilo najhuje, šel sem v katoliško cerkev in pokleknil pred sv. Rešnje Telo; prepričan sem bil, da le tu prebiva edino pravi Bog. —■ Nekega dne me pokliče k sebi brat. Da mi nekaj denarja, češ tu je ves tvoj imetek in ni mi mogoče dalje za te skrbeti. Bil sem ves obupan in šel tiho v svojo podstrešno sobico. Jedel sem le samo kruh in pil vodo. A moje imetje se je vendar le tako manjšalo, da sem imel nekega jutra le še za malo kruha denarja. Ni mi bilo mogoče prositi trdosrčnega brata za kak dar, in tako mi ni preosta-jalo druzega, nego stradati, dokler me ne reši smrt. Hitel sem v katoliško cerkev in potožil Vsemogočnemu svoje gorje. Tu sem hipoma zadobil mir v svojem srcu. Nato sem se napotil v delalnico. Komaj udeležili, storil nobene krivice ne n a časti ne na premoženju. Kakor se sliši govoriti, jih je bilo pri poboju navzočih 11 oseb, 7 jih je gledalo, 4 so bili pri žalostnem činu. Ljudje pravijo, da je gospod kapelan med službo božjo opominjal včasi nekatere, naj bodo mirni. To je bila njegova dolžnost. Toda to gotovo ni razlog dovolj, da gospoda kapelana pobijejo, ako bi v njih srcih ne tlelo sovraštvo do duhovnikov sploh. Od kod to sovraštvo? Od takih, ki hujskajo zoper duhovnike, ki jih zasramujejo, ki jih obrekujejo. Resen opomin. Liberalni in nemškutarski časniki, kakor smo že omenili, skušajo sedaj na hudoben način vso krivdo zvaliti na ubitega gospoda samega ter s tem opravičiti in oprati pobijalce. To je obžalovanja vredno, to je nevarno delo! Ako se bodo poboji, izvršeni na duhovnikih, opravičevali, nikar s« ne motite, potem hudobni ljudje svojih zločinskih rok ne bodo stegovali samo proti duhovnikom! Nikar se ne moti te, ako se bo tako delalo, potem pridejo tudi drugi stanovi na vrsto! Kdor želi, da naše ljudstvo ne bo posurovelo, naj skuša tudi vse storiti, da se odstrani od njega, kar bi ga znalo storiti surovega. St ariši, ne puščajte mladine v slabe to var šije, kjer se hudobno govori! St ariši, ne puščajte mladini, da po nedeljah pijančuje pri žganju, namesto da bi šla v cerkev. Stariši, ne puščajte brati otrokom časnikov in spisov, ki hujskajo in blatijo cele stanove, ki delajo proti vsem, kar je svetega in blagega. Pretresljiv dogodek v Makolah vas glasno opominja, da gledate s strogim očesom namladino, da se nepohujša in ne pogubi! sem pričel delati, že me pokliče mojster, in mi obljubi odslej plačo, ker je bil z mojim delom povsem zadovoljen. Nisem mislil postati katoličan, dasi sem še bolj goreče hodil molit v katoliško cerkev pred Najsvetejše. — Kot litugral sem si prihranil toliko denarja, da sem z osemnajstimi leti šel na akademijo v Monakovo. Nekega večera sedim v gostilni. Kar čujem zvonček in vidim, da nese duhovnik sv. Rešnje Telo tu memo bolniku. Vedno je spremljalo Jezusa mnogo ljudi, a danes nisem videl nikogar. Sneg in dež sta branila ljudem iz hiše. Mislil sem si: Ako ne gre noben kristijan za sv. Rešnjim Telesom, pa ti skaži Gospodu to čast. — Pustil sem pivo in hitel gologlav za duhovnikom. Hodila sva po mnogih ulicah in se slednjič ustavila pred neko hišo. Duhovnik se je obrnil, da bi dal kot po navadi ljudstvu blagoslov. Prestrašen, mogoče ker je mene edinega videl, je držal sv. Rešnje Telo nekaj časa proti meni. In tedaj mi je srce vzkipelo, padel sem na kolena in glasno sem za-plakal. Ob tej priči sem sklenil postati katoličan. Takoj drugo jutro sem poiskal katoliškega duhovnika, da bi me poučeval. Le malo časa je trpelo in oni protestant je postal katolik, ki je spremljal sv. popotnico.* Politični razgled. Štajerski deželni zbor je zaključen. Sedanji poslanci so dogotovili svoje delo in kmalu bode deželni zbor razpuščen-Potem pridejo nove volitve za dežejni zbor. Volili bomo po starem volilnem redu-Predlog nemške večine v deželnem zborU) naj se volilni red spremeni na korist graj' ščakov, meščanov, in tržanov, ni dobil potrebne večine. Kmečki poslanci nis° hoteli glasovati za predlog, ampak so se rajši pri glasovanju odstranili, in zato za predlog ni bilo potrebne večine. Spodnještajerski poslanci ptujski Ornik; vojniški Stallner in savinjsk' Lenko, ki se tako radi imenujejo Pr‘" jatelje kmetov, se niso hoteli potegnil za kmeta, ampak so pri predlogu o voli'n' spremembi vlekli z drugimi nemškimi P°' slanci, da se dajo meščanom in tržanor« še večje pravice. To si hočemo zapomni1 za prihodnje volitve! — Za splošnOi enako in naravnostno voliln° pravico, kakor smo jo mi razlagali v zadnjem »Našem Domu«, so se izreku slovenski možje na zborovanju v Šmar' tnu pri Gornjemgradu dne 20. jubl® in zborovalci na shodu v Konjicu1! dne 27. julija. Tako je prav I Le po volilni pravici pridejo stanovi, ki moraj0 največ delati in plačevati, to so kmeti6’ do prave veljave. Slovenski mladeniči pri volitvu*1' Na političnem zborovanju v Konjicah dfl 27. julija je g. Korošec iz Maribora g°' voril tudi o mladeniškem gibanju na Sppj Štajerskem. Z veliko pohvalo je omeni*'’ kako lepo se navdušujejo mladeniči ’ naše najsvetejše reči, za sv. vero in vensko narodnost. Izrazil je upanje, da 0 navdušenje mladeničev gotovo dobro-up1' valo tudi na volilce pri letošnjih deželn.|. zborske volitvah. Mladeniči bodo stoi^ gotovo svojo dolžnost, da dobimo krščanske, za kmete vnete poslance. ^ Bog! — Po vojski v Južni Afriki. in Angleži so sklenili mir v Južni A11’' in vojska je prenehala. Toda Buri b* niso nič kaj zadovoljni z mirom. Angle* . židovski listi so sicer na dolgo in. ^ roko poročali, da so Buri izmučen* . veseli, da smejo položiti orožje, resj^j pa je ravno nasprotno in so zelo oddali^ oddelki Burov izvedeli o sklepu še l®) je bilo že prepozno. Komaj 5 stotink l16 jj je in med njimi niti ne vse ženskoj soglašajo za mir. — Angleški listi s%|fc pisali, da je Kriigerjev namestnik Burgher bil v taboriščih z navduS®1 sprejet, resnica pa je, da ga je braniti policija pred razburjenim* \i Kako drže Angleži besedo, je P°6 viti le lega, da se vlada brani zdaj ob*5 .■$ jedno porušeno poslopje Burom .. *|0 dati le novčič odškodnine, vse 1 ^ nastavljena past. Kar se tič® P ,ieDje vjetnikov v domovino, se dui® 7VPatob0 za povratek onim, ki prisež®!0 z fr angleškemu kralju, ki imaj°. d0V0!J.volie*1 i štev sami in s katerim* le Luglb! kapski guverner Milner. Vslad tehm dr prevar zavladalo je med Buri tol* » ^ čenje, da se zbirajo že novi od »^.p hočejo nadaljevati vojno in 1« .. pričakovati novih homatij v Južn Gospodarske stvari. Delo v vinogradih in sadovnjakih ^eseca vel. srpana. Pobiranje vseh, od pikca napadenih poganjkov, listov, "'viih poganjkov, vitic in jagod; vse to treba sežgati. — Jagode, napadene od '‘‘seljaka, treba odstranjevati. Tretje Skro-•%‘nje proti strupeni rosi, ako se ni zvrSilo že meseca rožnika. V tem mesecu se na-^adno več ne žveplja, ker se s tako poznim *Vepljanjem ne doseže zaželeni uspeh, 'ezanje v matičnjaku in vinogradih. V ®adovnjakih: Zatiranje jabelčnega in ^Spljevega molja s tem, da poberemo ^Sak dan vse odpadlo sadje in ga po-'“‘mimo. — Uničevanje krvave uSi z mašenjem s čopičem in škropljenjem napadenega drevja. Za uničevanje krvave J*š s čopičem se napravi takozvana petro-ajeva mešanica, ki se za 100 litrov dela takole: V 20 1. tople vode raztopimo " kg. mazljivega mila popolnoma, dodelamo potem 20 1. petroleja, toda mešati 'reba zmirom in na to dolijemo naposled 60 1. vode. — Zatiranje listnih ušic z ''ečkratnim škropljenjem po vrhovih z raz-f°pnino od mazljivega mila in tobakovega ‘Plečka. Za to se vzame l1/* kg. mazlji-Vega mila in V* kg. tobakovega izvlečka Pa 100 1. vode; delo pa moramo, dokler Se kažejo ušice, po 3—4 dnevih ponoviti. ^ Zatiranje gosenic zavrtačevih in ko-Šanjevega prelca. — V drevesnici se CePlienje na speče oko nadaljuje. Gojenje čebule (luka). Glavno pra-o gojenju čebula je, da se ta nikdar P® sme saditi v svežo pognojeno zemljo, l(!>nveč se mora za gojenje luka odbrali ' jeseni prekopana in dobro obdelana Sija. Najbolje je, ako se seje v drugi Plovici svečana ali v začetku sušca. Pfer se goji veliko luka, se priporoča sejati ^iUe v vrste, ker se prihrani na ta način *e|he in tudi poznejša opravila se lažje javljajo. Potem se polje z lahno brano pvleče in povalja. Prvokrat se kopa, ko j*1 bilka nekaj centimetrov visoka. Za : ftkaj tednov se že lahko prične s sa-piem, in tako, da so rastline 5—6 cm. od druge oddaljene. Ako rastline ne ^atejo živahno, ter dobijo žolto-zeleno in so vršički luka prismojeni, se pomoči z gnojem, na pr. amoniakov Ppsifosfat ali čilski soliter. Seveda se ,.0r» gnojiti pravočasno, ker prepozno l^°ienje več škoduje kot koristi. Sprav-čebula se prične, ko je zelenje od-Vfr‘0. Spravljati pa se sme le v suhem emenu, ker v drugem oziru čebul rad tj,1!®- Ko se je luk lepo osušil, kar je ijjP'alo 8—14 dni, se odstrani suho zelenje . korenine. Potem se spravi luk v zato ‘Pravljene shrambe, ki naj bodo na zrač-Sg111 Prostoru. Ako je listopad mrzel in šan? mraza, naj se čebul pokrije s Preh' ^ milem vremenu se mora luk se • šdi in gnili odstraniti. Za seme naj ?bere le najbolj razviti luk. Hi o medu. Med je hrana, da ji tliln kake’ k31, se tiče lahke prebave hra-*a g snovi- Med preide v kri, kjer služi bao^jkoto telesa, ter za razvoj krepke vŠed ^l.P1,82118 domišljija, da je človek o iCa)^avž^e8a medu veliko bolj čil, kakor tukaj * hrani. Seveda se mora tudi St)w’ kakor pri vsaki hrani, vpoštevati bitj . °, vž‘vanje. Pristen med — ne more-^Ba • a “a®31108 — stori človeka gib-m krepkega. Za otroke ni boljše slaščice kot med, in mesto, da jim dajete kake dvomljive sladkarije, dajajte jim rajši medu. Med služi pa tudi kot zdravilo, in je gotov pripomoček za kašelj, za prsne in vratne bolezni. Starejim ljudem, kateri trpijo radi tesnobe v prsih, se priporoča zavživanje medu. Za hripajoče in kašljajoče osebe je najbolji čaj iz lipovega cvetja, kateremu se pridene med. Ako se vname grlo, je žabeljnš (žofja) čaj, mešan z medom, gotovi pripomoček. Za pljučno bolezen se priporoča hren, pomešan z medom, katerega naj bolnik zjutraj in zvečer vsakokrat eno žlico vzame. Ljudje, ki bolehajo na želodčni bolezni, kakor želodčni krč itd., naj pijejo čaj od pelina, pomešanega z medom. Ako otroke napade davica (difteritis) jim dajajte med. Otrokom, katerim se rado zapre, dajajte čaj, pomešan z medom. Tudi odraslim je že pomagalo. Za otekline'naj se vzame med, kateri se pomeša z rženo moko tako, da nastane gosto testo; in to se potem položi na oteklino. Ne samo kot zdravilo, temveč tudi kot hrana služi med. Mnogo bolj zdrava je kava, osladjena z medom, kakor s sladkorjem. In za potice, česar pa mi ni treba tukaj razkladati, ker je že vsaki bralec »Našega Doma« poskusil to imenitno umetnost mater in gospodinj. Mladeniško gibanje. Kako lepo se naši mladeniči na Štajerskem pripravljajo, da postanejo značajni krščanski možje in spretni zagovorniki vere in milega naroda slovenskega, glas o tem je prekoračil že tudi meje naše zelene štajerske dežele. Posebno se naši bratje na Kranjskem vrlo zanimajo za življenje med slovenskimi štajerskimi mladeniči. Urednik izvrstnega lista »Domoljuba« g. Smolnikar je prišel celo proučevat mladeniškega gibanja na Štajerskem. In mla-dinoljubi na Kranjskem so se zbrali pod predsedstvom kneza in škofa ljubljanskega, dr. Antona Bonaventura Jegliča, na posvetovanje, kjer so se razgovarjali, kako bi tudi na Kranjskem mladeniče vzbudili in vzdramili iz spanja. Marsikatera pohvalna beseda se je izrekla pri posvetovanju o naših krščanskih in narodnih mladeničih. Slovenski mladeniči, le naprej po poštenih potih! S tem delate čast sebi in naši ožji domovini. Na posvetovanju se je določilo, snovati tudi mladeniške zveze. Zanimalo bo menda naše mlade čitatelje, kak delokrog se je določil za take zveze. Evo Vam ga, prijatelji ! Delokrog naj bi bil približno ta-le: 1. Skrb za dobro knjižnico. Ta naj se zlasti d£ v roke mladeničem. Postavi naj se spreten knjižničar ali naj se polagoma v to vpelje. Vodi naj redno zapisnik nabavljenih, kakor tudi izposojenih knjig; kdo drugi naj ima v skrbi časopise itd. 2. Od časa do časa naj mladeniška zveza v društvenih prostorih prireja shode, včasih morda za vse ude bralnega društva, včasih samo za svojo zvezo. Na teh shodih naj se vrstč: a) Predavanje o občekoristnih st var 6 h, ki naj jih ima duhovnik, dokler polagoma tudi mladeniči sami ne začnč nastopati. V začetku naj jim duhovnik izdela kratke govorčke, da se jih naučijo in potem predavajo. Milota je gledati in poslušati, kako na Štajerskem priprosti kmečki 'fantje pogumno na shodih drug druzega navdušujejo za sveto stvar vere in domovine. Kmalu začno s samostojnimi poskusi . . . Dosti je tam mladeničev, ki izvrstne članke pošiljajo v »Slovenskega Gospodarja« in »Naš Dom«.. . Vse sad predavanj. b) Deklamacije (predavanje pesmi), posebno za začetnike. Štajerci nameravajo izdati posebno zbirko primernih pesmi za take deklamacije. c) Predstave; v »Zbirki ljudskih iger« je izšla že lepa vrsta primernih iger za take predstave, ki se bo še vedno nadaljevala. Na Štajerskem s takimi predstavami prav veliko dosežejo. Fantje s takimi nastopi vsestransko pridobijo. č) Pevski zbori, katerih velikega pomena zlasti za mladeniče mi ni treba povdarjati. 3. Ob primernih prilikah naj se s fanti napravi kak izlet. Na Štajerskem imajo že vpeljane skupne shode fantov, ki spadajo pod eno dekanijo. Sedaj se zberč tu, drugo leto tam, pod vodstvom duhovnega pastirja, nastopajo z govori, petjem, predstavami itd. Gosp. Gomilšek mi je zatrdil, da se še nikdar niso pripetile kake nerednosti, temveč da taki sestanki na vse jako blagodejno vplivajo. Polagoma bi se dal napraviti morda na Brezjah velikanski shod naših in iz-venkranjskih fantov, ki so organizirani v Marijinih družbah. Vodja krščanskih socijalcev na Kranjskem in znani pisatelj dr. Ivan Krek je pridjal še te nasvete: a) Za mladeniško družbo se morajo pripraviti posebni prostori, kjer se morejo shajati; brez posebnih prostorov se društveno življenje nikakor ne bo moglo razvijati; b) mlada narava hoče spremembe, drugače se dolgočasi in zanimanje preneha, zato so potrebne razne zabave, predstave; posebno koristne bi bile deklamacije, kratki govori in razgovori o tem, kar se je bralo v knjigah in časopisih, ali o tem, kar se je govorilo; c) mladeniško srce je dovzetno za vzore, navdušeno za požrtvovalnost, za delovanje v splošno korist; ta dobra stran se mora v društvih posebno razvijati; d) priporočajo se vsakoletne duhovne vaje samo za mladeniče, ki bi mogle močno koristiti za izomiko mladeniškega srca; k sv. zakramentom naj bi se vodili štirikrat v letu, saj bi zavoljo utrujenosti od težkega dela večkratno prejemanje skoro nemogoče bilo; 6) mladeniči naj se utrdijo tudi za one čase, ko zapuste domovino, pa gredd v tuje, nevarne kraje; za ta čas naj se pripravijo, da ostanejo zvesti krščanskemu življenju in bodo tam tudi apostoli za svoje tovariše. Tak delokrog se je določil za mladeniške zveze na Kranjskem! Slovenski mladeniči in mladenke, kličemo Vam: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Eazne novice in druge reči. Hujskanje proti duhovnikom. Ptujski »Štajerc« se drgne v zadnji številki i ob nič manj nego osem duhovnikov. Najprej se huduje, da sta župnika 2 i č k a r in Lendovšek tudi poslanca. Župnika in kapelana pri S v. Barbari v Halozah gleda s »spictiirna«, kako baje Citata — »Štajerca«. Kapelana pri Sv. Križu na Murskem polju pa ne mara neki »faran«, ker ima gospod kapelan lovsko puško, in zato hujska gospoda župnika, naj kapelana »v red vzamejo«. P o 1 i-čanskega župnika krivi, da je on kriv, da je ljudstvo zaradi volitev tako »razkačeno«, a volitve so bile že pred pol letom, in takrat in pozneje nihče ni bil razkačen. Kranjce šunta proti gospodu župniku Sattlerju na Ptujski gori, ker baje misli oditi na Kranjsko. Največji pa je napad šolovodje Janeza Adamiča v Črešnicah na tamošnjega župnika, ki obsega kar 4 predale. Neprestano hujskanje. Vse kar ni nemški ali nemškutarski kramar ali krčmar, vse pride v »Štajerčev« mlin. Razven naštetih duhovnikov so v zadnji številki napadeni še tudi drugi slovenski možje. Gospod nadučitelj Stoklas vLeskovcu jih seveda največ dobi. Ni čudo, urednik Drevenšek je v Leskovcu doma. Pri Sv. Barbari v Halozah vzbuja »Štajerčevo« jezo »gospod Korenjak«, ker udriha po tem listu. Res, grozen zločin! Pri V e 1 i k i Nedelji se je spravil listič na narodnega trgovca g. Veseliča. Tudi ta gospod ima velikansko napako, da namreč preganja »Štajerca«. V Poličanah pa »Štajercu« in gospodu Ludviku nič kaj ne ugaja g. Gajšek in njegova gostilna, ker g. Gajšek klesti v gostilni po »Štajercu«. Čast za vsakega, ki ga napada »Štajerc«! Ni najslabše sadje, ob katerem glodajo ose! „atajerčeve" liberalne laži. 10. št. »Štajerca« je prinesla dopis pod zaglavjem »Črešnjeviški župnik«, v katerem z običajno liberalno surovostjo blati g. župnika Sušnika, češ, da je dne 21. sušca imel na prižnici prepoved, v kateri je kričal v največji jezi nad farno ljudstvo, napadal in zmerjal ter ga šuntal k puntariji! Zraven tega mu očita v svoji liberalni resnicoljubnosti, da je rekel na leci: jaz sem največji gospod, vsak se mi mora klanjali, naj bo učitelj, uradnik ali častnik; da, še celo kralj se mi mora uklanjati itd. itd ! Gosp. župnik je poslal popravek, v katerem dokaže, da dotični dan ni niti prepovedi imel, ker je bil — petek. Resnicoljubnega »Štajerca« je to razkačilo. Začel je zopet blatiti g. župnika, češ, da je to največja nesramnost od g. župnika, da si upa popravljati. Res je sicer, da dotični dan ni bilo pridige, a bila je pa 23. sušca pridiga. V omenjenem dopisu se je vrinila le tiskovna pomota. A pošteni resnicoljubni liberalni »Štajerček« se je tudi sedaj hudo opekel. Dobil je popravek, v kateren dokaže g. župnik, da tudi 23. sušca ni bilo nikake propovedi, ker se je bral le pasijon ali trpljenje Kristusovo. No, liberalni »Štajerček« je nato utihnil, a popravka pa si ni upal natisniti. S takimi liberalnimi častniki se moramo boriti. Ako imajo korajžo oblatiti poštenega človeka, naj knajo tudi pogum, da popravijo in prekličejo svoje neresnične trditve. Sicer pa dobi »Štajerc« priliko, da dokaže svoje neresnične trditve. Iz Leskovca. (»Štajercu« v o d-g o v o r.) Ako psu na rep st< piš, zacvili. Tudi ptujski »muli« se je nekaj enakega pripetilo, ker je v zadnji številki grozensko zamijavkala, mahala in butala je okrog sebe, da je bilo joj! Poglejmo kup slame, katero je »mula« namlatila pod napisom »Leskovška nova šola.« Hek (domače ime) piše v nje: »Prosili pa nismo mt ubogi kmetje za novo šolo, prosila je za njo častihlepnost Stoklas-ova.« Dobro, gospod! Če je Stoklas res vložil prošnjo za novo šolo, potem se mora dotično pismo nahajati pri višjih šolskih uradih. Ako Hek tega pisma ne spravi na dan in svoje trditve ne dokaže, — tedaj piše neresnico. Kdo pa je prosil po drugih haloških krajih za nove šole ? Tudi gospodje nadučitelji ? Hek piše dalje: »Stanovanje za naše učitelje ni? Zakaj ne?« Ako ima Hek korajžo, naj gre v Strmec k Stoklasu; pokazal mu bode prepis komisijskega protokola, kjer so vzroki natančno popisani. Nadalje kvanta Hek, da je Stoklas odišel iz stanovanja zaradi lepe Menice, a pozabil pa je povedati, ali so tudi drugi tukajšnji učitelji zaradi lepe Menice zapustili svoja stanovanja? Res je, da je nadučiteljevo stanovanje vzela neka stranka v najem; res je pa tudi, da je dotična stranka pobrala šila in kopita in se preselila v drugi kraj, ker je imela v štirih tednih dovolj prilike, da si je razpadljivo poslopje natančno ogledala. Hek trdi, da zna brati in pisati boljše, kakor Stoklasovi učenci. Ni čuda! celih deset let trgal je hlače po mestnih šolah in vendar si ne upa povedati, kaj je dosegel. Sicer pa Stoklasovi učenci ne menjajo z Hekom, ker njih čaka lepa bodočnost in v to pomozi Bog! Konečno zbere Hanzek vse svoje moči in ves vspehan zakliče: »Brezsrčni slavo-hlepnež, poberi se iz naše sredine!« Bodi prepričan, Hanzek, da tebi in pa tvojim ljubim 6 naročnikom na ljubo, katere imaš v Leskovcu, Stoklas ne gre iz Leskovca, ampak on bode tudi v prihodnje deloval neustrašeno, kakor je prisegel, »vse za vero, dom, cesarja! — Hanzek se podpiše v »Štajercu« zdaj kot »Varničan«, zdaj kot »kmet in občinski odbornik v Leskovcu«. Gotovo bi bilo lepo, da bi bil Hanzek kmet in občinski odbornik, pa kaj, tristo medvedov! ko je up za obojim splaval po vodi. Iz Slovenskih goric. Gospod urednik, naj vara povem nekaj čudnega, smešnega in ob jednem žalostnega. Nekako po naključbi je prišlo, da sem imel opraviti z nekaterimi tukajšnjimi župani. Sprva sem se veselil tega, ker sem mislil, da bom občeval s samimi narodnjaki. Ali, glej šmenta! Tukaj sem se pa hudo vrezali Ne bom Vam na dolgo in široko razkladal, kaki so, le to povem, da uradujejo večinoma nemški, akoravno jim kislo gre. Tako sem naletel na jednega, ki je dal dovoljenje nekemu posestniku — seveda nemško, kar se samo ob sebi razume — »darf sich vor seinem Haus erschiesen«. Slovenski bi se to glasilo: Se sme pred svojim hramom ustreliti. Bes te plentaj! sem si misUl. To pa že, to! Tako dovoljenje sme dajati le ta župan! Vseh teh žalostnih nasledkov in trmoglavosti je kriv »Štajerc«, ki vedno hvali nemščino; ljudje pa, ki berejo — in teh je tukaj precejšnja kopica — mislijo, da jje res zveličavna. Iz Okoslavc pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dne 13. julija popoldne je tukajšnja posestnica v Okoslavskem vrhu, Marija Meglič, padla z črešnje devet metrov globoko in se pri tem padcu hudo poškodovala, da je malo upanja, da bi okrevala. Bog nas varuj takih nesreč. Stekel pes ugriznil. Iz Hajdine se nam piše: V ptujskem okraju je steklina psov v zadnjem času že ponehala. Ni bilo slišati o nikakem napadu. Psi so zategadelj dobili zopet svojo prostost. Ali kaj se zgodi! Na Gornjem Hajdinu je šel po noči 25. julija mladenič Franc Metlič*r proti domu. Ni bil več daleč od doina^6 hiše, kar zagleda par korakov od seb« nekoliko psov, ki se grizejo, tepejo itd; Fant stopi bliže, in kakor bi trenil, skoč1 nek črn velik pes proti njemu in ga ugrizi na dveh krajih leve noge. Metličar se n® to pripogne in misli kamen pobrati, deS, da se bo s tem psa rešil. Ali glej! PeS skoči s posebno spretnostjo nadnj in z®' sadi ostre zobe mladeniču v vrat. Pes 1® nato zbežal. Za druge pse ne vem, kai® so odšli, le o enem, ki je prišel zjutr®! domov, mi je znano, da ga je moral g°' spodar takoj odstraniti, ker so se pokaza11 prvi znaki stekline. Metličar je šel druŽ1 dan k zdravniku, ki je dognal, da ga l0 v resnici ugriznil stekel pes. Kapela pri Radincih. Tudi pri «®s smo začele spoznavati, kaj koristi dobr° berilo, kako blaži duha in razvedruje src®1 nasprotno pa, kak strup so slabe koji?0 in časopisi za naše ljudstvo. Odkar j« * nam začela kobacati ptujska žaba, sr®0 spoznale, kake vrednosti je »Naš Dofl5'1 kako nas on zbira pod našo narodu® streho. Ponosni smo mi Kapelčani, da n®, je tako lepo število deklet in mladenič* naročeno na »Naš Dom«. Sestre predra?01 od danes za naprej pokažimo onemu kr®' marju vrata ali peč! Mnogo nas je ž® vrstah narodnih, ali vendar so še tak0’ katerim ni mar za naš klic, ampak i'j je bolj mar za brezvestne fantaline, katcr ponujajo svojo robo, »Štajerca«, kak0' smo same videle. Sestre, tudi me atojj^j trdno, kakor zidi grada. Napovejmo »g^/J kroti« boj, kakor so že nekatere nared1*0 Naj bo naše geslo: ptujskega lažnji^ kljukeca v peč, »Slov. Gospodarja* 11 mizo, »Naš Dom« pa v roke. Kapelska dekleta' Sv. Miklavž pri Ormožu. Pon®'^ je minila in tudi poletje nam bo n®?' izginilo. Tudi pri nas je bila pomlad, |0 sicer dvojna pomlad. Kakor zbudi solnce spečo naravo k novemu življe13* tako je zbudil vrli »Naš Dom« ®Pej mladeniče pri Sv. Miklavžu. Odkar je z® ■ zahajati med nas ta vrli boritelj slovenj’ zasijalo nam je lepše solnce, solnce d rodnega probujenja. Zalibog da ne vse** Mnogo še jih tava v temi ptujskega jerca«; mnogo še noče poznati svoi0L lepega slovenskega doma, temveč ka*1 pravi pesem: Le za tm'e ima hvalo, Tebe, domovina, čisla malo, Nina za-te nič solzi. Ljuba mati, al’ pustila Boš ga, ih mu ne zdramila Samo enkrat še srca? Za te je letošnja pomlad bila vspeha. Vroče poletje jih ne bo zdr®^ je hladna jesen z mrzlo zimo daja n®*^ malo upanja. Rojaki preljubi, ki še d .|fl v vrstah boriteljev za sv. vero in n 0-domovino, pristopite, da bo prihodnj® mlad našla slehernega mladeniča, mladenko delujočo za blagor dorn0^, Poglejmo krog sebe, povsod vse .^(tise združuje, ne zaostajajmo torej odi jii več z geslom mladinskim: »Z Bog01^.^ Marijo za slovensko domovino«, .9UhnJilo* uma bridki meč, za vero, domovi«0 ^jji In mogočna pesem naj doni, da v Sloven poln moči! v> Eden izmed miklavževskih _jpji Sv. Tomaž bi. Ormoža. , , številki »Štajerca« je čitati med 0 ^ kako sem neki jaz javno priznal, da n nič proti »Štajercu.« Da, priznal sera proti nekemu trgovcu iz Ptuja, — kateri je pridno popraSeval, ali dobivajo ljudje »Štajerca« redno po pošti, — da jaz kot Poštar, nimam nič proti »Štajercu.« S tem mojim priznanjem pa še nima »Štajerc« pravice trditi, da bi jaz lahko kaj za njega storil. Na to trditev le zaraorem izjaviti, da predno bi se to zgodilo, mogel bi le zblazneti. Dotični dopis je podpisan z »kmet naročevalec«. Zakaj tako barvate »vet? Pisec dotičnega dopisa more biti le *sti gospod trgovec iz Ptuja, s katerim sem govoril, ker o »kmetu naročevalcu« ni bilo pri tem pogovoru niti duha niti sluha. J. Skerlec. Iz Pavlovec pri Ormožn. Dne 17. iulija smo pokopali blago ženo, skrbno mater in prijateljico sirot, Marijo Keček. Kakor vsakemu človeku, tako je tudi njej bilo veliko trpljenja odločenega in le malo veselih dni. Večkrat v življenju je bila nevarno bolna in vselej zelo potrpežljiva ter v Božjo voljo udana. Skrbela je za svoje domače kakor le najboljša mati, kteri so služabniki ravno tako pri srcu, kakor lastni otroci. Lepo je bilo opazovati, kako so že dorasli sinovi ji bili udani in io ljubili kakor mali otročiči. Vsezkozi bila je najlepši vzgled. Za njo žaluje do-domača hiša in mnoga sirota kakor vsi, kteri smo žnjo občevali. Blaga žena, v miru počivaj, nad zvezdami se vidimo! Sv. Peter v Gornji Radgoni. Ljube tovarišice! Tudi pri nas je umazani list »štajerc« precej razširjen. Zato smo sklenile, me petrovska dekleta, ga ugonobiti, kakor najhitreje, ter pokazati, da ljubimo slovenski narod, akoravno je v naši lepi župniji nekdo, ki ga rajši čita, kakor sveto Wsmo, kakor se je nekdo izmed njegove fodbine izrazil. Skrbeti hočemo, da bo Prekoristni list »Naš Dom« prihajal v vsako bišo. Pa naša navdušenost naj ne traja samo nekaj časa, naj ne bo jednaka slami, k> se sicer užge z velikim plamenom, in Potem kmalu ugasne. Ne ustrašimo se nasprotnikov in ovir, ampak bodimo po-jlhmne in vstrajne. Delujmo pa složno, ker ‘e v slogi je moč. Skrbimo tudi, da bodemo * vzglednim vedenjem v narodnem in grškem oziru čast in ponos našega bralca društva in naše matere Slovenije, ^a to pa: „Daj, o Bo£, nam lepo slogo. Reši domovino vbogo! Ti rod ravnaj, Ti ga vodi K velikosti in svobodi 1“ j Laporje. Prosim, gospod urednik, °Volite tudi za te vrstice majhen prostorček v »Našem Domu«. Tudi pri nas J® gibljemo in radi prebiramo »bloven-j^ga Gospodarja« in junaškega »Našega oma«, imamo navdušene rodoljube, ki j n®go storijo, da se širijo dobri časniki ^ knjig6. Imamo tudi Marijiho družbo, v V tori je lepo število mladeničev in deklet. tepi11 ^a’ dra8' mladeniči in dekleta, ka-pft. niste v tej družbi, kličem: pristo-jJj ® in ne bojte se hudobnih opravljivih 'n h°V' ^aiibog) da tudi pri nas ni Oni K nara zahaja nesrečni zapeljivec, NU*/581?* potepuh, ta ničvredni »Štajerc«. {)r{lv?niei »n dekleta! skrbimo, da ga od-*uPnlrn0’ ne k° omadeževal naše lepe benpJlf' Delajmo in ne zaostajajmo v no- oen ■ m ne zaostajajmo v no- t,0ricah°ZirU naS‘b sorojakov po slovenskih vdu8nn-’ leniv®fi je posnemajmo. Vsej nabili ^1 -mladini po celej Sloveniji kliče Pozdrav! Bog in domovina! Laporčan. Iz Poličan. Če še kdo ni prepričan, da ptujski list nesramno laže in hujska, naj si pogleda zadnji dopis iz Poličan. Našega župnika napada, da hujska ljudstvo, in da je ljudstvo grozno razkačeno zaradi njegovega nastopanja pri občinskih volitvah. Toda čujte, občinske volitve so bile pred pol letom. Vršile so se izvanredno mirno, vsi odborniki so se izvolili enoglasno. Šlo je vse tako tiho, da mnogi niti vedeli niso nič, kaj se vrši. O raz-kačenosti ljudstva še smo le sedaj iz »Štajerca« izvedeli. Vsakdo sedaj lahko razvidi, kako hudoben je torej list, ki krivi župnika, da je razkačil ljudstvo, ki niti razkačeno ni bilo. Gospoda župnika tudi napada s temi besedami: »Naš župnik ščuje Slovence zoper Nemce, čeravno Nemcev tukaj nimamo.« Ta je pa modra! Ščuvati v Poličanah zoper Nemce, katerih ni, tega pa še nismo slišali. »Štajerc« naj si da patent pritisniti na to svojo neumnost. Rogatec. Dne 17. julija je bil v Rogatcu in okolici velik vihar. Vtrgal se je oblak in napravil veliko škode. Povrh je padala še toča in pobila poljske pridelke. Iz Teharjev. Tukaj je utonil pri kopanju dne 17. julija t. 1. ob 2. uri popoldan sedemletni učenec Anton Vengust. Ker se je kopal v tovaršiji s samimi svojimi malimi bratci in sestricami, mu na njegovo klicanje nikdo ni na pomoč prihitel in za ponesrečenega ni nikdo vedel dotlej, da ga je voda prinesla na površje. Starši, ne pustite otrok nikoli samih pri vodi. Iz Sv. Pavla v Sav. dol. se poroča, da je udarila strela dne 19. t. m. v lipo, pod katero je posestnik Jakob Vodlak p. d. Brici, stoječ na kolesu, metal les raz voza. V tem hipu zadene strela tudi v kolo in v njegovo desno nogo, mu črevelj čisto raztrga in tudi spodnji del hlač mu je odgorela. Druge nesreče ni bilo. Sreča in nesreča. Rečica v Savinjski dolini. Ta mesec so v Št. J a n ž i ustrelili lovci jelena, ki je tehtal 196 kg. Pač redka lovska sreča v našem kraju! — Zadrečko liberalno »kmečko društvo« je baje dobilo sušico. — V nedeljo, dne 20. t. mes. zvečer po 11. uri je začelo goreti p. d. pri Grozi v Rečici. Zgorel je le samo živinski hlev. Ogenj je gotovo zanetila hudobna roka. Orožniki so prijeli znanega socijaldemokrata Vida Perchlina, ker ga sumijo zaradi požiga. — Jožef Jeraj p. d. Kolenc v Goršovljah se je v nedeljo, 20. t. m. napotil v cerkev, med potom mu je slabo postalo in je šel v sobo Jožefa Žlemik p. d. Martin; tam se je vlegel za mizo in umrl, zadela ga je srčna kap. Mož je bil ubogim dober. — Dne 23. t. m. je utonil na Letuškem jezu sin Franca Golič-nika p. d. Roglica v Rečici; bil je pri splavu Franca Rakuna p. d. Kosa v Var-polji. N. p. v m.! Bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, ko nas Bog k sebi pokliče. Napad in samomor. Pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic je nek potujoč rokodelec napadel mlado gospodinjo Ano Lokovšek. Hudobnež je vlomil v hišo, stikal po sobah, da bi kaj ukradel; ko ga je gospodinja hotela pregnati, jo je prijel za vrat in usta ter vrgel na tla. Komaj je nekoliko zakričala, sta prišla njen mož in še nekdo drug ter ženo rešila. Prijela sta napadalca in ga oddala orožniku. Ko ga je ta zvezanega pred seboj gnal, je v Vrtečah naenkrat skočil v močno naraslo Savinjo, nekaj časa je še z zvezanimi rokami na hrbtu plaval, potem pa utonil. Pisem ni imel nobenih. Rekel je, da je sodar iz Zaprešiča. Ta napad je grozovito predrzen, v nedeljo pri belem dnevu, v sredi vasi, blizu toplic, od koder ljudje vedno skozi vas hodijo. Iz Pilštanja. Dragi »Naš Dom«! Me pilštanjska dekleta, me zveste hčere naše mile slovenske domovine, te srčno pozdravljamo in ti ob enem tudi obetamo, da se te hočemo zvesto okleniti in držati. Brale smo v zadnji številki, kako je »Štajerc« poln laži in obrekovanja, kako posebno dekleta obrekuje! Pa le naj govori, kar hoče, saj itak dobro vemo, da »Štajerc« druzega ne zna, nego grdo lagati in obrekovati. Me dekleta pa se hočemo vkljub temu še bolj okleniti tebe, preljubi »Naš Dom«. Ne damo se tudi odvrniti od naših dušnih pastirjev. Cim bolj jih »Štajerc« in njegovi podrepniki zaničujejo, tem bolj jih hočemo mi vrli Slovenci in verni kristjani spoštovati. Nova sola. Iz Artič se nam poroča: Dne 23. t. m. je bil ob lepem vremenu med pokanjem topičev položen in blagoslovljen vogelni kamen za novo štiriraz-redno ljudsko šolo. Zidarji in delavci pod nadzorništvom svojega delodajalca g. C. Scagnetti-ja so na to pričeli z noyo gradbo. Bog daj svoj blagoslov. Bizeljsko. Čudno, gospod urednik, namreč, da bo baje po novem letu »giftna krota« prikobacala vsak teden iz luže. Tukaj se nekdo baha; da je že dobil več naročnikov; menda med šnopsarji, med nami bizeljskimi mladeniči in dekleti nimate nobenega. Tudi nekaj »Rodolumpov« imamo pri nas. Pa dovolj za sedaj. Ako se ne poboljšajo, bom Vam naznanil še kaj več o teh »Rodolumpih« in »Št—ercih«. Vrli »Naš Dom« pa sprejmi pozdrave od mladih Bizeljancev. V slovenjegraškem okraju bo dne 3. avgusta ob 3. uri popoldne velik politični shod v Doužah pri g. Času. Poročali bodo gg. poslanci Zičkar, Robič, V o š n j a k. Volilci, na noge! Velika nesreča pri streljanju zoper točo. Blizu trga Weiz na Gor. Štajerskem je streljalo 10. julija pet posestnikov, oziroma posestniških sinov iz ute zoper oblake. Naenkrat se je začula močna razstrelba. Prihiteli so sosedje ter našli uto razdejano, vseh pet strelcev pa je ležalo okoli skoraj čisto nagih ter kakor oglje ožganih. Nobeden še ni prišel k zavesti ter tudi ni upanja, da bi se rešili. Najbrže je udarila strela v uto. Trije ponesrečenci so baje že umrli. Koroške novice. Avtomobili iz Pariza na Dunaj so se vozili skozi Koroško. Ljudje so radovedno in začudeno ogledovali nove vrste «živino», ki je marsikateremu prestrašila bistre pa tudi ne bistre konjičke in voličke. V Pusterskem klancu blizu Velikovca je eden obtičal, popravljali in krepčali so ga 2 uri; drugi pa je popolnoma obnemogel na Pesnikovem klancu pri št. Petru. — Stekel pes se je pritepel iz Pustrice v Grebinj, oklal 46 kužetov, ki so vsi morali k «šintarju». Vs-led tega so imeli v Grebinjski okolici trimesečni pasji domači zapor. — Po krajih Koš, Rute in Važenberg je pobila 10. julija toča. V ruski občini je neurje napravilo velikansko Škodo; Šteje se nad 80.000 gld. Poslanec Greg. Einspieler je v koroškem deželnem zbora predlagal, naj se ponesrečenim in poškodovanim krajem dovoli podpora; veliko Škodo trpi cela velikovSka okolica. — Dne 6. julija je bilo v Št. Stebnju pri Krajgerju prvo zborovanje globaške Ciril in Metodove podružnice, ki se je dobro obneslo. Govorila sta gospoda Poljanec in Uavnik, popevali so ubrano Skocijanski pevci in tudi štebenj-ski lantje, neumorno so igrali «Biser-ničanje* iz Celovca. Podjusnka dolina se vzbuja in vstaja. — V Hodišah je padel 14 letni Svetejev pastir Iv. Šiberle, doma iz Kranja iz visokega javorja 4 metre globoko na spodaj stoječi plot. Kol mu je predrl prsi, da je nesrečni fantič takoj izdihnil. — Strela je udarila 10. julija med tri ženjice, mlada dekleta iz Tinj. Ena je obležala takoj mrtva, drugi dve so težko ranjeni spravili domov, kjer sta bili spre-videni s sv. zakramenti. — Po novi volilni postavi bi naj dobil Celovec mesto dveh tri deželne poslance, tisoče kmetov in delavcev pa nič. Liberalci so pač povsodi jednaki; prostost poznajo le za svoj žep. Drugih pa, kateri ne trobijo ž njimi, ne pustijo k dobro obloženi mizi. Le potrpljenja, polagoma bo visoka gospoda se že privadila drugače in ljudstvu morala priznati pravice. Naj se na Koroškem predrugači po pravici sedanji krivični volilni red, naj se poboljšajo žalostne Šolske razmere in lepSe solnce bode prisijalo koroškemu slovenskemu kmetu. Iz Koroškega. (Viharji.) Letošnje leto obeta biti za naSe kmete slabo, po nekaterih krajih prav žalostno. Po zimi je delal pri naših Gorjancih, po djeSki in sosednih farah, velikansko škodo silen veter. Medtem, ko je bil april lep in gorek, smo meseca maja dobili snega in mraza dovolj; v juniju je vedno deževje zabranje-valo rast in delo na polju, potem pa je nastala v juliju huda suša. Sedaj pa se poroča malo ne dan na dan o hudih viharjih, toči in silnih nalivih. V sredo, dne 16. julija, je bil za Celovec in okolico žalosten in straSen dan. Opoldne Se je bilo lepo in jasno, popoldne ob treh pa se nebo stemni, nastane silen vihar, ki je nosil cele oblake prahu. Začne bliskati in grometi, kmalu pa padati toča, debela kakor kurja jajca. Napravila je mnogo Škode po vrtovih, okenskih Sib pa je pobila na tisoče. V žrelskem drevoredu je padlo mnogo starih dreves, častitljivih lip, mnogo so trpeli gozdovi in sadonosniki, ki so po nekaterih krajih uničeni. NajbujSa nesreča je zadela spodnjo krSko dolino, Celovec in okolico Zrele, Št. Tomaž, RadiSe, Grab-Stanj, Galicijo in Apače. V Št. Tomažu v Rigarjivesi je vihar odnesel 12 streh in močno poškodoval mnogo poslopij; Vi-harjaves pod Zrelcem pa je trpela naj-hujSe. Popolnoma uničenih je v tej vasi 12 skednjev in precej drugih poslopij, 26 pohištev je močno poškodovanih. Največ je trpel posestnik Tomažič, ki se je lani popravil svoje hiSe. Tri velika njegova poslopja so v razvalinah, toča mu je pobila vse žito, pred tednom so mu radi svinjske kuge zaklali 17 svinj. Ubogi Tomažič je moral s 3 otroci bežati iz podirajočega se poslopja, da je vsaj sebi in svojim reSil življenje. Mnogi posestniki so v par trenutkih prišli takorekoč na beraško palico, resili si samo golo življenje. Iz Celovca je prišlo 100 vojakov reSevat in pomagat. — Bil je toraj straSen dan za naše kmete. Najbolj Se je letos hudega vremena na slovenskem koroškem bila obvarovana rožna in del podjunske doline; leva, dravska stran je bila že hudo prizadeta. Varuj nas mili Bog slabega vremena in potolaži obupano naše ljudstvo! Škocjan na Koroškem. Znano Rusovo posestvo in gostilno v Samožnivesi je kupila Serajnikova rodbina iz Tinj. — Ob klopinjskem jezeru je letos že precej tujcev, nevem koliko Abrahamovih sinov; menda Se jih ni dosti. Nesreča na železnici. Pri Vuhredu je vlak povozil 601etno Marijo Cern, ki je ostala na mestu mrtva. Velikansk vihar je razsajal te dni v velikovSki okolici na Koroškem. Škoda po njem povzročena je jako velika, posebno po gozdih, kjer je bilo podrtih kakih 10.000 debel. Vihar je podrl tudi več poslopij ter znaša škoda v treh občinah okrog 400.000 K. Švabek na Koroškem. Pri volitvi dne 17. junija je bil izvoljen za župana zopet gosp. Jakob Mihev in za načelnika krajnega Šolskega sveta gosp. France Ke-harnik. Oba dva sta, kakor tudi vsi odborniki obeh zastopov, vrla Slovenca. Slava volilcem! Iz Gnštanja na Koroškem nam piSe vrla Slovenka: Pozdravljeni! Prosim pošiljajte mi zanaprej »Slovenski Gospodar« in »Naš Dom«, ker se mi bolj dopada, ko pa »Štajerc«. Toliko sreče sem tudi že imela, da mi je ta umazanec prišel v roko, pa pokazala sem mu takoj, kje je zidar naredil luknjo. Josipina J.« »Štajerc«, kaj pa ti daš za to pismo?! Kakor oreh debela toča je padala 16. t. m. ob 6. uri popoludne v občini Radeče na Kranjskem ter v sosednih občinah. Škoda je zelo velika. Med nevihto je treskalo in udarila je parkrat strela v župno cerkev, kjer je strelovod, tako, da se je po Radečah vse streslo. Pred krog ljami varni oklepniki. Laški inženir Benedetti je izumil oklepnik, katerega ne predere nobena kroglja. Nedavno so delali ž njim v prisotnosti vojnega ministra poskuse, ki so se prav dobro obnesli. Streljali so na osle, ki so bili oblečeni v oklepnike in sicer najpreje z angležkimi ordonančnimi revolverji, in nato tudi s puškami. Kroglje so večinoma popadale na tla, ali so pa obtičale v oklepniku. Strašen nmor. V Parizu je neki ne človeški sin v jezi umoril svojega očeta s tem, da mu je z železnim loncem prebil čepinjo. Po umoru se je morilec vlegel hladnokrvno v posteljo in spal do druzega dne. Šele drugi dan so našli mrtvo telo nesrečnega očeta. Sina so prijeli, ko je ravno popival v gostilni. Kaj je sramotno pod solncem? Sramotno je, ako je kedo čevljar, pa psuje čevljarstvo; sramotno je, ako je kedo Slovenec, pa psuje Slovenstvo; najsramotnejše je, ako je kedo katoličan, pa psuje papeža in katoličanstvo. Strašna kazen bo^ja! V Genovi zgodilo se je nekaj strašnega, kar se sicer ne godi redko, kakor bi kdo mislil. Poročajo nam priče, ki so videle z lastnimi očmi. Blizu cerkve sv. Teodora, ko so ravno ljudje šli iz cerkve po dokončani službi božji, prigodilo se je nekaj, kar je pretreslo vse pričujoče ljudi. Pri cerkvenih vratih postavi se mož, kateremu se je že na zunanjosti videlo, da ni rad hodil v cerkev in mu tudi ni ugajalo, da so drugi hodili. Kar začne mahati z rokam' in vpiti nad ljudmi, ki so iz cerkve hodili ! Ne zadosti! Začel je preklinjati Bogai Sv. R. Telo in Devico Marijo na straSne načine. Delal je, kakor da bi bil obseden ali znorjen. Verni, vsi prestrašeni na<1 grozovito kletvijo, si ne upajo ziniti be' sede in gredo memo, umikaje se na desno in levo. Kar naenkrat pa mož vtihnei strašno zbledi in se ves spremeni v obličju: zvrne se na tla kakor zadet od božje strele. Ljudje priskočijo, ga stresajOi toda bilo je zastonj. Bil je mrzel. Bog ie pokazal, da je živ, v svarilo vsem grdin1 preklinjevalcem 1 Kakšna je bila Eva. V šoli s0 čitali zgodbe sv. pisma. Katehet pokli^ malega Mihca. Ko ta prečita stavek; »Človeku ni dobro samemu biti, ustvari11 ti hočem tovaršico«, po nesreči obrne 'd zgrabi več listov in čita v pripovesti 0 Noetovi ladji dalje: »ki bo 300 čevlji dolga, 50 široka, 30 pa visoka. Namaži i° zunaj in znotraj s smolo«. . Poljski kmetje štrajkajo. V ^ okrajih Gališke so začeli kmetje štrajkf' ter nočejo več opravljati dela na polj11! ker jih tamošnji veleposestniki, takozvsd1 »žlahčiči« in judje slabo plačujejo. Kme^ hočejo zabraniti vsakemu, ki bi prišel 0 koder si bodi ter jih hotel nadomestek pri poljskem delu. Zaradi tega je bilo P°j slano na lice mesta vojaštvo, da brfjl pred kmetskimi napadi one delavce, bi prišli od drugod ter bi namesto dom8 činov opravljali poljska dela. 30 miljonov Madjarov. Madjaf^ šovinisti vidijo rešitev »madjarskega vprj! šanja« v tem, da bi poraslo število jarov na 30 milijonov. To naj bi se P doseglo s tem, da se množi madja^L prebivalstvo in da v madjarski paPrj\ potone še nekaj drugih narodnosti. A Pj jedno ni drugo ni mogoče, kajti Mad)3.3 so vsled paprike in nemoralnega živIi0llL v naraščanju najbolj nazadovali i*1 |j0$; Francozje so jim v tem pogledu še ^ po drugi strani pa se druge narodu0^ čedalje bolj zavedajo svojih pravic, da se Madjarom nikdar ne posreči Lj popolnoma potujčiti, to velja v prvi vr.|j, o Hrvatih. Danes je Madjarov slabih 8 P5 ^ jonov in pri tem številu tudi ostafl0, |(j očigled temu je dejal glasoviti je državnik Szecheny: »Tako malo Madjarov, da bomo morali še ječe ip šala podreti«. ^ Rodbinska žalolgra radi kloPp \e Gospej Davida Thomasa v Ameriki 3 dopadel nek klobuk. Mož ga je h°te ^0'i piti za 18 dolarjev (1 dolar ie. c,d-5 K našega denarja). Gospa je „ p- klonila. Radi tega se je unel prep'r> J ju terem je gospejin brat ustrelil mož* njo, naposled pa še samega sebe. ,, Čuden blisk. V Flone, maihnem p gijskem mestu, so ravno Prfl(v Pri 00' sali, kar naenkrat udari strela v ^ Plesalci in plesalke so kar okamen svojih prostorih. Ko so se zopet z , so s strahom zapazili, da so postan , ko zamorci. Strela je šla namreč ^ dimnik v zemljo in je pri tej prilog razpršila vse saje po plesni dvoranii.^^, zun par osmojenih oblek ni bilo no druge škode. Mladenič — z živosrebrnimi sol-a®i. Medicinski listi poročajo sedaj o ekem posebnem slučaju. Nekega 25 letaka mladeniča so zdravili z živim srebrom. °siedica tega je bila, da so mu začele ®či živosrebrne solze. Ker bolnik radi p8a ni mogel gledati, šel je v bolnico, ler so ga zdravili z jodom. Gez 15 dnij '6 točil že navadne solze. . Dvoboj med dvema — 14 letnima jekoma. Te dni vršil se je v mestu ^rfurtu 6a Nemškem pravcati dvoboj med yema 14 letnima smrkovcema. Kot orožje ,ta rabila žepne samokrese. Eden izmed dečkov je dobil težko, smrtno nevarno ra«o v prsa! p Kako evropski vladarji pojejo. r&ncoski časnik «Cri de Pariš* poroča tem tako-le: Evropski vladarji ne pojejo fateo dobro, ampak nekateri kažejo na-avnost talent, kakor cesar Viljem, ki ppolaga s krasnim baritonom. Španska teljica bi bila gotovo velika pevka, da bila vladarica; njeni mezosopran bi ji t.etal krasno bodočnost. Kraljica Vikto-.'ia se je šolala pri znani Patti. Oskar II., jtedski kralj ima lep tenor. Car Nikolaj M Poje, pač pa prav fino — žvižga. Ab-. Hamid je celo komponist in ima ^°numentalne orgije, na katerih impro-h'*tea svoje kompozicije. Leopold, kralj .e*8ijcev, je imel v mladosti krasen tenor; j/teaša se še sedaj z izvrstnim muzikalič-Jte spominom. Na klavirju igra celega ^?gnerja brez pomote. Viktor Emanuel III. pe navadno le bolj žalostne in še te vetrna ne ravno — prefino. Viljemina, ^ozemska kraljica, ne more trpeti glasbe, jjted česar mora njen soprog, ki je po-ei)en prijatelj godbe, marsikaj pretrpeti. y. Mišji „dež“. Nedavno se je pojavila v, fjbžini mesteca B o u g i e v Algeriji čudna žr|*azen. Naenkrat se stemni nebo in na »teljo so začele padati črne miši tako |)0ate, da so bila tla v malih sekundah jj Mnoma pokrita samih miši. Mnogo teh Labc se je nataknilo v padcu na špičaste L e> s katerimi so ograjena domovja. I)t.abci, ki prebivajo v teh krajih, so se te jjjtezni tako prestrašili, da so bežali in «Alah, Alah!* misleč, da je kazen Ta prirodna uganjka pa je bila ij ate raz vozi jana. Močen vihar (ciklon), Hjte pribučal iz puščave, kjer vse mrgoli iiip je te živalice dvignil tam od tal ter L besel po zraku pred mestece Bougie, so popadale na zemljo. ^Mladi španski kralj in Najsve-v Ko je dne 2. julija kralj Alfonz III. [i^Pfemstvu kraljice matere in drugih za-^raIjevsko palačo v Madridu, je za-' nekega duhovnika, ki je nesel ne-Lu bolniku sv. R. Telo. Takoj sta padla ‘Jh kraljica na kolena in ž njima vse te? stvo' Kralj ni vstopil v pripravljeni Vise’d anJpak je prosil duhovnika, naj se te] j v voz, in je na to z odkrito glavo pa vozom do bolnikovega stanovanja, btehdava morska kača. Blizu Ber-t|®ko,ao*'0*fov 80 vieli početkoma junija tev]je neznano morsko žival. Dolga je 6 teflii v> Podobna kači, a ima dolg kljun, te 2 gobec in velike, hude oči. Pokrita o* ^aVut SkAnami. kakor riba, a nima nič *‘teli ■ ®osedaj še nihče ni videl take ^teodosiov*1-0 86 Zan^° zanimai°’ z*ast* k’la strašna povodenj. je P°^ vodo. Mnogo hiš se je 0l Skoda je velika. Pojav na nebu. Dne 22. julija okoli pol 9. ure, se je na zahodni strani neba videl svetel, jako velik pojav v okrogli obliki na nebu. Nakrat se je pojav razločil in je padal 40 sekund kot raketa v nižino ter je zginil za oblaki. Spodnji del je bil podoben velikemu meteorju. Kako se hudič izžene. Naslednja prigodba se je izvršila pred kakimi petdesetimi leti nekje na Dolenjskem. Tedaj sta živela v dveh vaseh dva bogata in mlada posestnika, ki sta bila nekako iste starosti ter menda zato tudi prav velika prijatelja. Obema je bil krstni patron sv. Jožef; a radi blagoglasja, razločka in ne vem še česa, je bilo enemu ime Pepe, drugemu pa Jozl. Pepe je užival slavo in veljavo študiranega človeka. V svojih mladih letih je namreč vsled očetove volje in materi na veselje raztrgal par domačih hlač v ljubljanskih latinskih šolah ter se navadil poleg »vilius gnoj kidius* še marsikaj drugega. Ko je oče uvidel, da mladega Pepeta nikakor ne spravi do lemenata, ga je pozval domov, ga pošteno naklestil zakaj se v šoli ni učil, potem pa ga je »posvetil* kmetijstvu. Pepetov oče namreč ni nikdar upošteval svetopisemskega reka, da moli požro zaklade tega sveta in zato si je z oderuštvom in drugimi dobrimi deli nakopičil veliko premoženja. Po vseh sosednih občinah je nakupil od zadolženih kmetov posestva in ker ni mogel sam vseh obdelovati, jih je dal v najem. Prav tako je vse to po svoji smrti prepustil nadebudnemu Pepelu, ki je rad posnemal vzgled očeta. Pepe ni bil posebno vstvarjen za delo ali kake druge resne namene življenja, zato pa je bil očetu še posebno hvaležen, da mu je pripravil tako zložno bivanje na tem svetu božjem. Pepe je večinoma samo »gospodaril*, postajal, pil, uganjal šale in burke ter pobiral najemnino. Spomlad se je selila v deželo in Pepe je pobiral najemnino za prvo polovico leta. Nekega dne pa pride k njemu žena enega njegovih najemnikov iz bližnjih hribov ter se začne s solzami v očeh opravičevati, da ne more plačati najemščine, ker je mož obseden od hudiča. Prosila ga je, naj za božjo voljo počaka do jeseni, da bo moža peljala k sv. krvi na Laško in da bodo vse poravnali, kadar se jim bo boljše godilo. Pepe je bil spočetka osupnjen, pozneje pa je ženo potolažil, da bo prišel sam v kratkem na dom in da bo že videl tedaj, kaj se bo dalo storiti. Žena je potolažena odšla, Pepe pa se je podal k Jozlnu v posvete. In po kratkem pa jedrnatem prevdarku sta sklenila možakona, da pojdeta izganjat hudiča. Pepe je imel doma še latinsko slovnico, Jozl pa si je preskrbel črnega kozlička. To je bilo vse, kar sta rabila za svoj težavni posel, vse ostale pripomočke sta imela v glavi ali pa v mazincu. Ko sta se nekega lepega popoldneva okrepčala z domačim cvičkom, ki je bil tako kisel, da je kozliček zameketal, ko sta mu ga zlila za vrat, sta se napravila na pot v hribe. Med potjo sta se do dobra dogovorila o vsem potrebnem ter določila potrebna znamenja, s katerimi sta se lahko razumela. Med tem je nastala noč in tako je prišel čas, ki je kakor nalašč ustvarjen za izganjanje hudiča. Jozl je ostal s svojim kozličkom pod oknom in krepko stiskal mladega meketača k sebi, da ga ni izdal, Pepe pa je vstopil pogumno s svojo čudodelno latinsko slovnico v vežo. Tam je. žena najemnika ravno kuhala večerjo. S potrebno spoštljivostjo je pozdravila gospodarja svojega imetja. Ko ji je povedal Pepe, da hoče izgnati hudiča iz njenega moža in da ima že vse potrebno s seboj, se je žena tega tako silno razveselila, da bi bila najrajši kar zavriskala. Pozabila je na večerjo in Pepeta peljala h postelji, na kateri je ležal njen mož, ki se je pričel o Pepetovem prihodu še bolj zvijati in kremžiti ter nekam živalsko tuliti. Pepe je hitro odredil vse potrebno. Žena in otroci so morali poklekniti k oknu in na glas moliti, Pepe pa se je postavil tik postelje in je začel čitati spreganje nekega latinskega glagola. Gez nekaj časa je napravil Pepe primerno znamenje z roko in Jozl je dvignil pod oknom črnega kozlička v tako višino, da se je videla glava v sobo. Otroci in žena so na ves glas zakričali in skoro bi bili popadali v znak, da jim ni bil Pepe poprej zabičil, da se ne smejo ganiti z mesta, ker sicer ne bo mogoče moža več rešiti. Preplašeni krik otrok in žene je tudi moža preplašil in ves radoveden je vpiral svoje oči na okno, kjer se je tedaj pokazalo nekaj črnega kosmatega z brado, svetlimi očmi in malimi zavitimi rožički. Prepričan je bil, da ne more biti to drugega, kakor hudič sam in mrzla zona ga je obšla po vsem životu. Pepe je »molil* nevstrašeno svoje molitvice naprej iz slovnice, otroci in žena so gledali s prestrašenimi očmi v okno in čakali, če pojdejo vsi skupaj v pekel. Tedaj pa je prišel čas, da je Jozl pokazal celega skozi okno, celega »hudiča*. Učinek je bil naravnost velik. Obsedenec je skočil s postelje med otroke in ženo, pokleknil na tla in začel goreče moliti. Pepe pa je slovesno zaprl »črne bukve* ter zahteval žegnane vode. Ker ni bilo te slučajno nič pri hiši, se je zadovoljil z navadno vodo. Prijel je par kozarcev vode in jo zlil na strahu se tresočega moža, ki je boječe stegoval roke in gledal plašno proti oknu, kedaj bo prišel po njega hudič. Pepe se je kmalu poslovil, ker se je bal, da bi mu ne ušel smeh. Poprej pa je dal še najskrbnejša navodila, kako morajo ravnati, da se hudič ne bo povrnil. V temi za vasjo sta se Jozl in Pepe sešla in oba je pričel viti krč od samega smeha. O izganjanju hudiča nista nikomur ničesar povedala, sama pa sta praznovala veliko slavnost, pri kateri je igral veliko ulogo oni kozliček, ki je igral hudiča. Samo da je moral za to ulogo zlesti iz kože in celo v ponvo. Gez nekaj dnij pa je Pepe dobil od najemnika polletno najemnino in poleg denarja še polno zahvalnih besedij, da ga je tako srečno rešil peklenske oblasti. »Moskito*. Ustnica uredništva. Mala nedelja. Ve6 mladeničev. Hvala lepa, a zdi se nam vendar prepozno. Pozdrav! — Mladenič G. I. Št. Andraž v Slov. goricah. Za ta list pre-požno. Mladeniški pozdrav I — G. I. P. Žiče. Ali je zanesljivo? Prosimo imenujte nam v privatnem pismu nasprotne odbornike. Občinski odbor Jurij ol> TTuboru se izjavlja, da naš velečast. gospod župnik nikakor ne zaslužijo tako grdega obrekovanja, kakor prinašajo „Slovenski Narod" in „Rodoljub" se svojimi napadnimi dopisi, pač pa zaslužijo kot vnet dušni pastir, delaven narodnjak in vsestranski pospešitelj gospodarskega napredka največjo zahvalo in spoštovanje. Mi obžalujemo dotičnega dopisnika in obsojamo njegove podle napade. Sploh si pa bralec „Našega Doma" lahko misli, na kake osebe dohajajo napadi iz preje imenovanih listov, n i-i_________Odbor. Jožef Ullaga, trgovina z manufakturnim blagom v Maribora, Tegetthoff-ova ulica 21 priporoča svojo veliko in raznovrstno zalogo manufakturnega blaga, platna in sukna, posebno lepo izbirko sukna za možke in ženske obleke po najnižji ceni, ter odeje in perilo lastnega is 26—8_____izdelka.__________ Zavarovanje pogrebnih stroškov. Nravna dolžnost sili vsakogar, da oltgža v slučaju svojega umretja svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je n^jlo^je po zavarovanju pogrebnih stroškov za 60, 100, 160, 200, 260, 800, 360, 400, 460 in 600 K z -meseč, doneli po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od 16. do 60. leta. — Zavarovanje pogrebnih stroškov na Dunaju je v teku desetletij đo 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okol 1,100.000 K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je najujjudniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom celč zaupa. Mesečni doneski in novi u