Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Rušita cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavska dom — Jesenic«, D«l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo zaaia mnečao 10 Din, ut tao-zamstvo m »srčno 15 Dm. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stana Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Dia 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirak*. Štev. 35. Sobota, 2. maja 1931. Leto VI. Sila miSljenja. (Prosto po Fricu Fritschu.) Gospodarske in družabne razmere^ v kakršnih živimo, vplivajo od-ločevalno na naše mišljenje. Toda naše mišljenje vpliva zopet nazaj na te razmere, vpliva izpreminjajoče, če se misel izpreminja v dejanje. Silo misli pa opažamo tudi v življenju posameznika; mišljenje vsakega človeka vpliva na njegovo življenj e, postane sila — poleg družabnih razmer —, ki njegovo življenje takorekoč prikraja in urejuje. S svojim mišljenjem sicer ne moremo svojega življenja popolnoma drugače oblikovati, toda odvisno je, ali znamo svoje mišljenje tako uravnavati, ali ga v dobrefh ali slabem zmislu sugestivno sami pustimo vplivati nase, od tega je odvisno tudi, ali je naše življenje veseleje in sreč-neje ali pa je žalostneje in težje. Nič ni samoobsebi bolj razumljivo, kakor da bolezen in žalost, telesno ali duševno trpljenje naše mišljenje potere. Toda, če dopustimo, da nas te misli premagajo, če vedno mislimo samo na nesrečo, na bolezen, na trpljenje in žalost, postajamo vedno bolj žalostni, naše življenje bo vedno bolj čemerno in težko. Svoje trpljenje vidimo kakor temne sence, ki postajajo večje in večje, se končno prevržejo v obupa Polno velikansko senco, ki zasenči naše življenje, da postane v takem razpoloženju morda brez vsake cene. Toda, če odločno take misli zavračamo, če se poizkušamo prisiliti, da mislimo na druge, prijaznejše stvari, je vendar mogoče pregnali grozeče scnce. Z mišljenjem moremo premagati svojo bridkost. Cela nauka je bila utemeljena na tej možnosti. Francoz Coue je ozdravil tisoče ljudi, ker jih je navajal k temu, da so z mišljenjem premagali svojo bolezen. Avtosuge-stija! (Vplivanje sam nase!) Seveda n> vsaka bolezen ozdravljiva z av-tosugestijo, ne da se z njo pregnati ^saka žalost. Toda silno mnogo venčne pomeni, # če ima bolnik trdno misel: Hočem zopet ozdraviti! Silo takega mišljenja je pač že vsakdo preizkusil, čeprav nezavestno, na sebi. Zahtevaš to ali ono stvar, ki velja denar. Denarja pa nimaš. Toda kljub temu vedno misliš na željeni predmet, vedno iznova se zopet spomniš nanj. Pa začneš varčevati, spoznaš, da vendar utegneš opustiti to ali ono navado, ki te velja nekaj denarja — in končno si vendar tako daleč, da lahko izpolniš svojo željo. Misel je zmagala! Zakaj te sile ne izkoristiš za strokovno organizacijo in s tem na P°tii ki je navidez ovinek, sam zase? Tj ne misliš na to, da bi delavca, ki še ni v strokovni organizaciji, spravil v organizacijo. Težko L- -m.ož se bran>> se izgovarja z vsakršnimi izgovori, mora se posrečiti., potem se ti tudi posreči, da ga pridobiš. Poiščeš razloge in jih končno najdeš, da svojega tovariša prepričaš tako dobro, da sploh drugače ne more, kakor da se pridruži strokovni organizaciji. Misel je zmagala! Misli enako pri agitaciji za tisk! Prepričaj omahljivce, mlačneže o potrebi, da čitajo delavski list! In če se pritožujejo o pomanjkanju denarja, potem jih prepričaj, da lahko na-Toče delavski list skupaj s tovarišem! Zbujaj v njih misel, da morajo citati naš časopis! Poskrbeti moraš, da ta misel polagoma zmaga pri de- Tuji kapital in delavstvo. Tuji kapitalisti se bodo še naučili upoštevati svobodo organizacije. V naši javnosti je bil prepir, če je treba pomagati dotoku tujega kapitala v našo državo in zlasti, če je treba podpirati snovanje industrijskih podjetij s tujim kapitalom. Za nas v tem pogledu nikdar ni obstojal dvom. Kakor smo načelno za svobodo gibanja oseb, tako smo tudi za svobodo gibanja kapitala iz države v državo. In, čeprav je za gospodarstvo, zlasti malih držav, to večkrat neprijetno, če zavlada v njej tuji kapital, je vendar bolje, da se delo razvija, da se naravna bogastva odkrivajo in predelujejo, da se razvija promet in množe prometni pomočki, kakor da bi vse to mirovalo in čakalo, dokler bo domači kapital sposoben, da izvede ta dela. To velja prav posebno za rudarstvo. Rudnega blaga je v naši državi mnogo. Ali treba ga je najprej izslediti. Ko je izsledeno, je treba pripraviti vse pripreme, da se more vršiti Jelo. Organizacija rudniškega podjetja velja več desetmilijonov dinarjev. Za taka podjetja pa ima naš domači kapital malo volje in sposobnosti. Pa tudi v inozemstvu so velika rudniška podjetja v rokah najmočnejših kapitalističnih skupin. Za uspešna rudniška podjetja so potrebni tako veliki kapitali, da se po priliki slaboten kapital res ne more posvečati z uspehom temu poslu. Zato je povsem naravno, da pri nas predvsem zajame veliki tuji kapital rudniško produkcijo. Ker so pa premogokopi v Evropi preštevilni, tedaj bo moral tuji kapital zajeti v eksploatacijo rudnike kovin, bakra, cinka, svinca, pirita itd., kjer je treba izkopano rudo v velikih skupnih tovarnah pre-lapljati, dočim lahko preidejo premogovniki v kratkem v roke države ali naših domačih kapitalistov. Toda. če smo za to, da tuji kapital eksploatira naše rudniško blago, moramo biti energično proti temu, S da smatra našo državo za kolonijo, v kateri naj ima pravico neobzirno izkoriščati narodno delovno silo. Tuji kapital je dolžan naši državni in narodni celoti dati nekakšno povračilo za ogromna bogastva, ki se mu dajo na razpolago. On je dolžan iz- vajati v gospodarsko-socijalnem pogledu pri nas vse one kulturne ustanove in one socijalne odnošaje, ki jih vrši v svoji državi in ki so primerni za dostojne ljudi. Preskrbeti mora ne samo moderne stroje in moderne prometne pomočke, marveč mora poskrbeti istotako za dostojna stanovanja delavcem, šole za njih deco, ambulance za bolnike itd. Zlasti pa mora spoštovati osebno svobodo in državljansko dostojanstvo delavcev. Na žalost smo pa ravno te dni imeli priliko videti, da neki rudarski inozemski kapitalisti tudi premalo spoštujejo državljansko svobodo naših delavcev. Oni so člani združenja rudniških podjetnikov in imajo to pravico. To združenje je v dogovoru z rudarskim odpadnikom Bratkovičem, ki ga je naročilo, da pod firmo Zveze Rudarjev iz Beograda razbija edinstvo rudarjev cele države. Bratkoviča z delodajalskimi priporočili sprejemajo zlasti ljubeznivo tuje rudniške družbe, ga vozijo z avtomobilom in so razvile ves teror nad rudarskimi delavci, da morajo vstopati izključno v Bratkovičevo organizacijo. Povsem je razumljivo, da rudniški podjetniki, tako tuji kakor domači, žele podpreti rumeno zvezo in žele razbiti edinstvo rudarskih delavcev cele države. Pravico imajo, da dajo Bratkoviču svoje avtomobile in prostore v pisarnah na razpolago. In prav je, da tako delajo, ker rudarji lahko takoj vidijo, v čigavi službi je Bratkovič in njegova zveza. Toda rudarski podjetniki absolutno nimajo pravice, da terorizirajo rudarje, jih ovirajo v njih osebni svobodi in jim jemljejo državljansko pravico, da kot svobodni ljudje pripadajo organizaciji, kateri hočejo. Zlasti inozemski kapitalisti naj bi nikar ne pozabili, da mi nismo njih kolonija, marveč smo svoboden narod. kjer imajo delavci pravico do svobode organiziranja. Proti metodam kolonijalnega zasužnjevanja se bomo borili z vsemi silami. To bodo zainteresirani kapitalisti prav kmalu občutiti. Po »Radn! Nov.«, Beograd. Henderson zaupa v razorožitveno konferenco. Da se le ne bi varal! Henderson je podal na večeru časnikarske asocijacije v Londonu svoje mnenje o razorožitvenem gibanju. Rekel je med drugim: Nahajamo se v predhodnem stanju med staro individualistično diplomacijo in novo diplomacijo spravljivosti in skupnega dela. Za ustvaritev novih mednarodnih odnošajev na boljši podlagi je bilo storjenega že prav mnogo. Velika zmota pa bi bilo meniti, da je duh stare diplomacije, duh nezaupanja, sumničenja in negotovosti že izginil... To zlo ne izgine prej, dokler se ne vpostavi med narodi popolno zaupanje v Društvo narodov in sklene v zmislu točke 8. dogovora Zveze narodov obvezna dolžnost izpolnjevanja te točke.... Henderson upa, da pride do londonskega pomorskega sporazuma med Francijo in Italijo. Ta sporazum pa bo mnogo pripomogel, dočim bi neuspeh pokazal prej ali slej pomen rezultata te konference. Italijanske dobave Rusiji. 27. t. m. je bila med italijanskimi in ruskimi delegati v Rimu podpisana pogodba, ki predvideva v tem letu dobavo italijanskih industrijskih produktov za 350 milijonov lir. Lanska pogodba se je glasila na 200 milijonov lir. lavcih, da bodo popolnoma pod vplivom te misli. Misel zmaguje! Služiš strokovni organizaciji s svojo mislijo, če se trdno odločiš ter vse svoje mišljenje usmeriš tako, da svoje strokovne prispevke točno plačuješ, svoje dolžnosti kot funkci-jonar vestno vršiš. Vsak sodrug, vsaka sodružica utegne to storiti. Misliti na strokovno organizacijo, vedno, vedno in povsod — pa bomo ogromno napredovali. Ce vsi posvetite svoje mišljenje strokovni organizaciji — kako silna moč postane misel, kako jako bomo mi in bo svet čutil silo našega mišljenja. Razpadanje meSian-ske vladine koalicije v Avstriji. Povod: kriza v državnem gospodarstvu. Od 24. do 27. aprila se je vršil v Celovcu kongres krščanske socijalne stranke. Sočasno pa se je vršil na Dunaju kongres Velenemcev. V Celovcu sta bila pomembna govora kanclerja dr. Enderja in pa znanega prijatelja fašizma, Vaugoina. Medtem ko zastopa državni kancler stališče, da je treba v sili pritegniti vse sile naroda, to je, da je treba, ako se naj izvede uspešna sanacija državnega gospodarstva, vzpostaviti kontakt s socijalnimi demokrati, ker vlada ne razpolaga v parlamentu z dovolj močno večino, je brambni minister in glava krščanskih socijalcev Vaugoin proti sodelovanju s socijali-sti, česar tudi prelat Seipl noče. Sicer pa je Vaugoin ugotovil še dvoje stvari, in sicer da imajo krščanski so-cijalci še druge nasprotnike, razen socijalistov, ti so Velenemci, čeprav so z njimi v vladi. Nadalje je priznal tudi, da so Heimwehrovci pri zadnjih volitvah odvzeli glasove samo meščanskim strankam, ne pa tudi so-cijalistom. Velenemci pa so sklenili na svojem kongresu, pozvati vlado, da točno preišče finančni položaj države in stavi primerne predloge za sanacijo. Odklanjajo pa zelo energično davek na plače uradnikov (ker so to njihovi volitci), pač pa so za reformo so-čijalnega zavarovanja — za njegovo poslabšanje, ker so to delavci, ki Velenemcev ne volijo. — Sicer pa so Velenemci za revizijo bračnega spora in proti rušenju državno ljud-sko-šolskega zakona na račun konkordata. Končno so Velenemci za volilno reformo in za depolitizacijo armade. Torej zmeda vlada v vrstah meščanskih strank, medtem ko so so-cijalisti močni, ker so edini, za kar jim ostale stranke zavidajo. Proi z lordsko zbornico! Zahteva angleške delavske stranke. V Angliji imajo dve zbornici: poslansko in lordsko. Lordska zbornica je podobna senatom ali gosposkim zbornicam, ki naj kontrolira delo poslanske zbornice. Angleška delavska stranka namerava, kakor je povedal minister Indije, porabiti ta načrt kot volilno zahtevo pri bodočih volitvah. Stališče delavske stan-ke, da je parlament zastopstvo naroda, ki ne potrebuje nad seboj še posebnih parlamentarnih ustanov, je pravilno, zlasti, ker so ti »nadzorni« parlamenti večinoma ovira svobodnemu razvoju. Herriot zopet lijonski Zupan. Sporazum med socialisti in radikalnimi socijalisti. Lijonski občinski svet je ponovno izvolil Herriota za župana. Zmagal je z dvema glasovoma. Dobil je namreč 26 glasov, proti njemu pa je glasovalo 24 občinskih odbornikov. Proti so glasovali socijalisti in je zmagal le, ker sta zanj glasovala tudi dva desničarja. Kakor je znano, je Herriot zadnjič odstopil, ker so socijalisti zavračali njegovo občinsko politiko. Rumunska politika. Želja žene. Izprememba rumunske vlade se je vršila proti volji parlamenta. Vlada Jorga-Agetoianu ima sicer v svoji sredi tudi bivše politične ministre in pripadnike političnih strank, ki so se izneverili strankam in se požvižgajo na obsodbe strank, ko jih je pozval kralj, da vstopijo v vlado — oseb. To dejstvo je najbolj značilno za politične razmere v Rumuniji, ki pa je končno utemeljeno v morali političnega razvoja. V Rumuniji je že od nekdaj običaj, ki ga je uvedel umrli kralj Karol, da je kralj stranko za stranko klical v vlado. Ko se je stranka izrabila ali se je naveličala vladati ter se je nabralo dovolj očitkov proti nje korupciji, je prišla druga stranka na vrsto, da je čistila, a sama delala prav tako zase kakor ona, proti kateri je prej vodila opozicijo. Dogajale so se korupcije, ki so na javno mnenje tako silno vplivale, da se je ponovno čez noč vladajoča stranka izpremenila ob volitvah v neznatno manjšinsko stranko. Kralj je sedaj označil vse stranke za obrabljene in ni takozvanih zastopnikov narodnega mnenja niti za mnenje vprašal. In naj se presoja ta korak kakor hoče, mogoče kot prelom z dosedanjim demokratičnim običajem, je vsekakor razvidno, da ima kralj Karl dalekosežnejši namen. Hoče nedvomno uvesti absolutistični režim, čeprav o smeri sam ni še prav na jasnem. S strankami ve, da ne more doseči cilja, ne more doseči močne roke, ker se stranke med seboj prepirajo in ugonabljajo. Kralj je boji tudi boljševizma, ki trka na vrata Besarabije, proti kateremu se je treba še bolj oborožiti. Končno meni kralj, da se nobeni stranki doslej ni posrečilo iskreno pridobiti novih pokrajin za Rumunijo. Tako utemeljujejo rumunsko novo politiko kralja Karla sedanji gospodarji. Profesor Jorga je bil učitelj kralja Karla. Za prevzem vlade je bil prvotno določen maršal Prezan, toda izbruh španske revolucije je bil rahlo svarilo, da zaenkrat ne bi bilo oportuno uvajati vojaške diktature. Zato je vsaj za prehodno dobo prevzel vlado profesor Jorga. Parlament bo razpuščen; volitve se bodo vršile jeseni ali pa tudi sploh ne. Jorgu pa namerava ustanoviti medtem novo stranko z geslom »Za kralja v svrho rešitve domovine«, ker se mu utegne posrečiti, ker je strankarsko življenje v Rumuniji na jako slabem glasu ter bi javno mnenje slutilo v diktaturi, ki sloni na politični stranki, v svoji prevari nekako rešitev. Utrinki iz Španske zgodovine. »Španija, dežela — kjer solnce nikdar ne zaide« — je bila ponosna prislovica imperijalističnega vladarja Španije. Ako pa pogledamo le par stoletij nazaj v zgodovino te države, tedaj nam vstajajo pred očmi najstrahotnejše slike črne reakcije, najstrašnejše mračnjaštvo v znamenju cerkvene rimske inkvizicije, absolutizma in zasužnjenja naroda, zlasti delovnega ljudstva. Ti predhodniki pa nam tudi do-voljno in jasno odpirajo oči za razumevanje novonastalih dogodkov, zato se hočemo samo bežno ozreti v prošlost, v zgodovino te zemlje. Zgodovina pač je in ostane najboljši tolmač velikih dogodkov in učiteljica za bodočnost. Samo bežen pregled zgodovinskih dogodkov te zemlje večnega solnca, nam v zgovornejših besedah tolmači zadnje dogodke v Španiji in v neki meri kaže tudi na politično bodočnost španskega naroda. * Znani nemški publicist Herman Wendel je ob priliki smrtne obsodbe španskega organizatorja Frančiška Ferrerja obdržal javno predavanje in osvetljeval to obsodbo, navajajoč pri tem potek dogodkov iz zgodovinskih podatkov. Tudi v Sloveniji so se tedaj prodajale slike Vprašanje je seveda, koliko časa se tak sistem vladanja in stranke ne bo tudi obrabil. No, in tedaj utegne nastopiti maršal Prezan, ki se sedaj še lahko opira na zvesto stranko — vojsko. Graški »Tagesposti« poročajo iz Bukarešte, da je ta politika kralja v zvezi z njegovim kronanjem, ki ga je parlament preprečil, ker je zahteval spravo med njim in kraljico. Karol je sicer opustil takrat razmerje z Belgijski socijalistični voditelj Vandervelde se je te dni ud'eležil v Madridu seje centralnega odbora strokovne internacijonale, na kateri bo govoril. Čeprav je bilo njegovo potovanje določeno že zdavnaj pred revolucijo, je vendar zadovoljen, da se dogodka vršita istočasno. Imel je razgovore s člani vlade, socijalisti Prieto, Callero in d-e los Riosom. Na Španskem ne more ostati dalje, ker Grof Romanones, zadnji zunanji minister kralja Alfonza, je dopisniku »Neue Freie Presse« izjavil: Monarhija je bila smrtno ranjena tisti dan, ko je bila proklamirana diktatura. Po izidu volitev od 12. t. m. je kralj moral odstopiti. Revolucija se lahko pobija z orožjem, proti splošni volilni pravici pa se puške ne morejo uporabljati. Stroga vojaška diktatura bi bila mogla podaljšati monarhiji življenje, ne mogla bi je pa rešiti. Povratek monarhije ni lahko mogoč in ni verjeten. V sedanji republikanski vladi se nahajajo politično zelo sposobni ljudje. * General Damaso Berenguer, bivši ministrski predsednik, je prisegel zvestobo republiki. * Karlisti se javljajo, Don Jaime, sin bivšega španskega pretendanta don Karlosa, ki je Alfonzu osporaval prestol, je izdal manifest, v katerem navaja »pravice« do prestola. Manifest je vzbudil v Španiji veliko veselost. * Tudi papež je priznal špansko republiko. Iz Madrida javljajo, da je papež za vatikansko državo priznal republiko. * Prvi maj narodni praznik. V Španiji je republikanska vlada proglasila 1. maj za narodni praznik. Dne 1. Frančiška Ferrerja, ki je padel 13. okt. 1909 kot žrtev črne rimske reakcije, klerikalizma. Zato hočemo na podlagi tega materijala prikazati v najkrajši formi potek teh jako poučnih dogodkov. Prvi podvigi meščanstva. V poteku petnajstega stoletja je bila konstituirana španska država v svojem sedanjem obsegu. V tej dobi se je počelo meščanstvo in obrtništvo krepko razvijati ter uveljavljati, kmetsko ljudstvo pa se je oddahnilo v daljšem pridobljenem miru, tako da so se stanovi hoteli z rastočim blagostanjem tudi politično meriti s španjolskim plemenitaštvom. Začetkom 16. stoletja pa je že moralo meščanstvo stopiti v bran za svoje stanovske pravice — žal, je tedanji vladar Karl I. pognal v krvavi borbi meščanstvo na kolena, s tem pa tudi gospodarsko in politično upropastil državo. Španski imperijalizem in absolutizem pa je imel še tretjega zaveznika, to je cerkev, na svoji strani. U-stvarjene dobrine in bogastvo je postalo plen besnopožrešnega absolutističnega klerikalizma, ki je bil v silni moči in poleg plemenitaštva edini podpornik vladajočega kralja. Iz temnih dni inkvizicije. Porajajoče meščanstvo in obrtništvo je začelo tvoriti meščanski raz- igralko Magdo Lupescu, ji plačal dva milijona frankov in prepustil sedmo-graško graščino Szigeth, toda zopet poročajo, da se Lupescu nahaja v Bukarešti ter da je prav te dni sprejemala politike in jih skušala pridobiti za politiko kralja Karla. Mnenje kraljevo je, da more doseči svoje namene le pod diktaturo, ko ga ne ovira parlament, ki bi mu hotel vsiljevati svojo voljo in namene. gre v nedeljo že v Ziirich na sejo izvršnega odbora delavske internacijonale. Na povratku pa obišče tudi Barcelono, da govori s tamkajšnjimi socijalisti. Politični položaj je dober in zlasti ugoden za razvoj socialistične stranke. Reakcijonar.ci so s prevratom sicer nezadovoljni, v splošnem pa Evropa simpatizira s Španijo. maja bo vlada ratificirala konvencijo o osemurnem delavniku. * Volitve v španski parlament. Španski ministrski svet je sklenil, da se vrše volitve v španski parlament dne 21. junija. Del Vayo poslaniški kandidat. Španska vlada je namenila poslati v Berlin socialista Alvarez del Vayo kot poslanika. Nemški politični list pa je zagrešil netaktnost, da je uvedel proti tej nameri španske vlade čisto osebno borbo. Španski vladni krogi so pa odločeni, da imenujejo za poslanika v Berlinu socialista del Vayo. Po revoluciji v Španiji — o načrtu nove španske ustave. Španski socialistični minister pravde De los Rios je izjavil poročevalcem lista »Oeuvre« glede vladnega načrta nove španske ustave, da bo Španija postala federativna država, obstoječa verjetno iz šest regionalnih držav. Predvidena je tudi ločitev cerkve od države. Značajen možak ... General Anido, prejšnji notranji minister Prima de Rivere, ki je veljal za enega glavnih stebrov španskega monarhizma, se je sedaj izjavil za republiko. Porotna sodišča. Ministrski svet je sklenil, da se zopet uvedejo porotna sodišča. red, iz katerega se je začelo porajati odporno gibanje tega razreda proti fevdalnemu rimskemu izkoriščanju. Katoliška cerkev in njeno razvito in organizirano duhovništvo pa je bila mogočna pobornica španske krone, osvajajoča si polagoma vso oblast v deželi. Cerkveni kler se je polastil vsega obrtništva in trgovine, ne oziraje se na vrste trgovskih kupčij in prezirajoč pri tem vse, tudi moralne predsodke. In pričela je najstrašnejša doba, kjer je cerkev igrala rablja španskemu narodu. Strupeni fanatizem ni imel meja in pod krinko boja proti hujskačem se je »Sveta inkvizicija« obrnila najprej proti španskim židom, potomcem Mavrov, Mo-režanom, kot nosilcem obrtnega razvoja in jih — pokončala. Široka in globoka reka krvi in solza teče skozi špansko zgodovino in to iz »delovanja« Svete inkvizicije. Ta brezmejna oblast Cerkve nad ubogim španskim ljudstvom je sploh nepopisna. Inkvizitorji Deza in Tor-quemada sama imata na vesti nad 13.000 žrtev, ki so zgorele na grmadah, ki so jih zažigali ob nedeljah in praznikih, — kazoč ljudstvu nazorno veliki sodni dan. Tem strašnim predstavam je prisostvoval sam najbolj krščanski kralj s svojim dvorom in dvornimi damami. Bogastvo Cerkve se je kopičilo bajeslovno, saj je vse premoženje ob- Volitev predsednika francoske republike. Kandidati. Dne 13. maja t. 1. skliče predsednik vlade veliko narodno skupščino, na kateri bodo volili novega predsednika republike. Velika narodna skupščina sestoji iz obeh zbornic poslancev in senata ter zboruje v Versaillesu. Med kandidati so predvsem predsednik senata Paul Doumer; Briand odklanja kandidaturo in so zlasti desničarji proti njegovi kandidaturi, češ, da dela za ojačenje Nemčije. Drugi kandidat bi bil Albert Le-brum, Poincarejev prijatelj. Imenujejo se pa tudi imena Ferdinand Bouisson, Painleve in Maginet. Nemški fašisti zahtevajo odstop Hindenburga, ker se jim je izneveril. Ostro se pritožujejo nemški nacionalni socialisti, ker se jim je prepovedalo pobijati sodržavljane. — Predsednik Hindenburg naj odstopi, pravijo, če jih ne more varovati pred kršitvami zakonov. V javnosti, zlasti med velenemci, je zadeva vzbudila pozornost. Uporni deželni ministrski predsednik. Thiirinški deželni zbor je izrekel fašističnemu deželnemu ministru nezaupnico. Dr. Frick je bil tako vnet za nacijonalno-socijalistično gibanje, da se je ostentativno upiral državni vladi. No, ugled fašistov vidno pada, zato je tudi dr. Frick (in njegovi tovariši) odstopil. Dopolnilna volitev v vlado se je izvršila dne 14. aprila. Elektrifikacija angleških železnic. Angleška delavska vlada je izdelala načrt za elektrifikacijo angleških železnic. Vlada predloži v kratkem načrt parlamentu s predlogom, da se dovoli potrebni kredit. Na velik odpor je naletel načrt pri konservativcih, ki se boje, da bo vlada železnice ob tej priliki podržavila in so izdali poziv železniškim družbam, da se načrtu upro, ker pomeni elektrifikacija z državnimi sredstvi državno kontrolo in končno podržavljenje železnic. Ce se veliki načrt elektrifikacije železnic izvede, bo pri tem delu 15 let zaposlenih 100.000 delavcev in obrat železnic se bo pocenil skoro za osem odstotkov. sojencev zapadlo — Črni roki — to je Cerkvi. Število duhovništva in menihov je rastlo v stotisoče, cerkve in samostani so rasli kot gobe in vsa ta množica je nemoteno in neomejeno pila kri španskega naroda in to kot absolutni vladar španske zemlje. Prvi solnčni žarki — začetki liberalizma. Napoleon francoski je na svojem španskem pohodu. Leta 1808. je zmagujoči Napoleon izdal kratko lakonično povelje: Bourbonska vladarska hiša je v Španiji prenehala vladati. Revolucijski veter je odnesel špansko inkvizicijo, premoženje Cerkve je bilo konfiscirano in pojavilo se je nacijonalno hotenje po meščanski svobodi. Stranka levice, prepojena z duhom meščanskega povzdiga in idejami francoske revolucije je dala deželi leta 1810. novo ustavo, v kateri je proklamirala suverenost naroda in skrčila kraljevske pravice ter je bila posneta po ustavi francoske konstitucije. Ta nova stranka levice se je nazivala liberalna stranka, vendar za njenim hrbtom ni stal dovolj močan meščanski razred, da bi se zaščitno okoristil z novo ustavo in že leta 1814. se je vrnil Bourbonec Ferdinand VII. kot kralj Španije. Kakor njegovi predniki, se tudi ta vladar ni iz zgodovine ničesar naučil ter ničesar pozabil. (Dalje prihodnjič.1 Navdušen sprejem predsednika Spcija-listične delavske internacijonale v Španiji. Vandervelde v Madridu. Glasovi iz Španske republike. Doma in po svetu. Tudi Ti! Delavec je borec in borec rabi orolje. Konferenca Male antante se bo vršila dne 3. maja v Bukarešti. Zu-nanji ministri se bodo bavili na tej konferenci predvsem z vprašanjem o nemško-avstrijskem carinskem dogovoru. — Za Jugoslavijo je po današnjih trgovsko - političnih razmerah srednja Evropa najzanesljivejši eks-portni teritorij. Čehoslovaška je seveda v drugačnem položaju, ker sa-jua rabi trg za industrijo — na Balkanu. Izhod iz vseh teh zagat je in ostane carinska unija cele Evrope, ker carinska vojna utegne prinašati e še večjo anarhijo in. izkoriščanje konzumentov. Italija se pripravlja na bojkot ju-u°.s*?yanske2a blaga. Italijanski listi beležijo z zadovoljstvom nazadovale izvoza iz Jugoslavije v Italijo. . 0 P°meni pričetek akcije za bojkot jugoslovanskega blaga. Tudi nam se zcll;.da galija ne more nikdar postati trajnejši in zanesljivejši kupec Jugoslovanskega blaga. Jugoslavija J e agrarna država, ki utegne imeti trg v srednji Evropi. Obenem Pa mora postati posredovalka prometa med Orientom in Evropo. Ita-ma ima dovolj sosedov in zaveznikov, da jo zalagajo. Kar še ni, lahko se zgodi. Ne in-teresira nas sicer, a vendar moramo zabeležiti, da se šušlja o spojitvi »Jutra« in »Jugoslovana«; To šušlja-nje popravljata lista, češ, da se taka pogajanja sploh niso vodila. To torej vemo, videli pa bomo, kaj prinese bodočnost. Za novo cerkev Kristusa kralja v Hrastniku so nabrali že 400.000 Din. edtem pa bolnice zavračajo težko p° *|e, ker nimajo zanje prostora. tuberkulozne lige bi rade sani- lQ2e naibolj kričeče brloge tuberku- jj 1 a nimajo sredstev; na stotine P°selnih se obrača za podpore urade, ki nimajo kredita, na nj Cf !®. °^r°k, ki ostanejo vse življe- L s abiči, ker nimajo zadostne pre-nranp »V«- •< > c- »tvaj pravite« pa zanima sa- o število porodov, ženska moda in 2ne nepotrebne abstraktnosti. Hrvaški peklenski stroj pred so-Oiscem za zaščito države v Beogradu. Ob kmetiški manifestaciji v Zagrebu so dne 21. aprila lani odkrili na železnici kmalu za postajo Vr-Polje peklenski stroj s 5 kg ekrasita. Storilca M. Seletkovič in M. Kirch-majer sta bila odkrita, na kar je bilo tekom preiskave obtoženih v celoti 15 oseb. Nekaj osumljencev je pobegnilo v inozemstvo. Obtožnica smatra, da je teroristična akcija frankovska in da sta sokriva pobegla dr. I avelič in O. Perčec. Mednarodnost XI. velesejma v Ljubljani, le -6 VJ^' 30. maja do 8. junija t, 1., naj-pse dokazuje pregled razstavljalcev. Naj-novrstnejše bla/j£o po tovarniških cenah azstavi na prostoru od 40.000 kvadratnih 'letrov skoraj 800 tovarn, od teh ena tretjina d *nozem8^va, >n sicer iz Anglije, Avstrije, “elgije, Brazilije, ČSR, Danske, Francije, Finske, Grčije, Holandske, Italije, Litve, Nemč;jei Ogrske, Poljske, Švedske, Švice in Neverno Amerike. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, ve-‘>aio Din 30.—. Društva, organizacije itd., ki imajo za ‘košnjo pomlad predvidene svoje kongrese ® slične prireditve, prosi uprava ljubija*-le|£lia. V€lesejma, da iste postavijo v čas ju»i 'e^a XI. velesejma od 30. maja >do 8. ,ri4v'|a' Svoje sklepe naj društva sporoče na-v pri upravi velesejma, ki jim bo šla Vl” oz'ru na rt>,ko. j. *®kreno prijateljstvo pomaga to r more. Dobra gospodinja za-0 svetuje prijateljici: »Vporabljaj edno le Zlatorog milo, ker Ti varuje perilo!« Tak svet bo vedno hvaležno sprejet! * Na vojno se pripravljajo ne samo 5Pbstične države, ampak tudi Rusija. Vojni komisar Vorošilov je namreč rekel na kongresu žen in deklet v Moskvi, da se bo moralo mnogo zen in deklet boriti skupno z moškimi na frontah. Nadomestovale pa bodo žene moške tudi v tovarnah, pri železnici in drugod. Zato sovjetska vlada uvaja vedno več žen v industrijo in prometno stroko, pa tudi v rdečo armado. — Naša kapitalistična javnost seveda utemeljuje s tem okoriščanje žene pri nas. Italija rogovili na vse strani. Odločno se je postavila sedaj na stali- šče, da nemško-avstrijski dogovor ni kar tako sprejemljiv. Avstrija hoče igrati vlogo na Podunavju potom Nemčije, kar je pa nevarno. Dogovor mora iti v Ženevo, potem v Haag in Italija bo odgovoru odločno nasprotovala. Tako se stvar lahko zavleče mesece in leta. Manj nevaren je Habsburžan na avstrijskem prestolu kakor ta dogovor. — V Italiji so pa pričeli tudi rogoviliti proti jugoslovanski trgovski mornarici. Preprečiti je treba ta razvoj, ker je Sredozemsko morje italijanska domena. Itd. — Ce Italija gospodarsko ni sposobna, z besedičenjem ne bo zadosti čuvala svojih kapitalistov. Albanija se oboroži na morju. Komična novica. Vrše se pogajanja med Albanijo in Italijo gled'e ustanovitve albanske vojne mornarice. Italija odstopi Albaniji vojno križarko, druge ladje bodo gradili sami. Vzdrževati bo pa nedvomno morala to mornarico — Italija. Tako namesti Italija svojega zaudarja ob Jadranskem in vhodu v Sredozemsko morje. Zopet Cankov. Vladna kriza v Bolgariji traja že cel teden. Po neuspehu Malinova, da bi sestavil novo vlado, je kralj poveril Ljapčeva, ki pa je odklonil. Na to pa je dobil poverilnico Cankov, ki nam je še v dobrem spominu izza meščansko-vojaškega državnega udara v letu 1923, ko je težko izkušana Bolgarija tonila v krvi. Kupčije bolgarskega cara Ferdinanda Koburškega. Svetovna vojna je bila grda stvar. Še grša bi pa bila, če bi vedeli, kakšne koristi so imele nekatere osebe in kapitalizem od vojne in kako grde kupčije so se sklepale med vojno. Tako objavljajo sedaj, da je sklenil bolgarski car Ferdinand z Nemčijo pogodbo, po kateri je dobival precejšnjo plačo in šele potem pognal bolgarski narod v svetovno vojno. To je samo en primer. Koliko jih je ostalo prikritih; seveda ni znano in diplomati molčijo. Rumunski parlament pred razpu-tom. Prva seja rumunskega parlamenta bo dne 2. maja. Neglede na to, ali dobi vlada zaupnico ali ne, bo parlament razpuščen dne 15. junija. Vlada je imenovala več novih velikih županov. Značilno je, da so postali v novih pokrajinah častniki veliki župani. To bi pomenilo zopet le, da je novi režim nacijonalistično-diktatoričen. Madžari se pripravljajo na parlamentarne volitve. V nedeljo so imele madžarske vladne stranke okoli 500 shodov, na katerih so govorili o razpustu parlamenta. Nove volitve utegnejo biti že junija meseca. Na Ogrskem so javne prvomajske manifestacije prepovedane, vendar smejo socijalisti majhne svečanosti prirejati v zaprtih prostorih. Socijalno-demokratska organizacij.-' n?. Dunaju. Dunajska socialnodemokratska organizacija je objavila poročilo za leto 1930. Stranka ima na Dunaju 415.170 članov, in sicer 262.888 moških in 152.282 ženskih. Od socijalno-demokratskih volilcev je na Dunaju organiziranih 59 %, in sicer od moških volilcev 88.1 %, od ženskih pa 40.1 %. V okraju Sim-mering je socijalno-demokratsko organiziranih skoro 100% volilcev in 61 % volilk, v Floridsdorfu 98 % volilcev in 53% volilk, v Brigit-tenauu 91% volilcev in 51% volilk. V okraju notranje mesto je organiziranih 25 % volilcev. Člani stranke so po poklicu razdeljeni tako-le: roč- nih delavcev 232.846, zasebnih nameščencev 49.170, državnih in javnopravnih uradnikov 35.558, trgovcev in obrtnikov 17.875 in inteligenčnih poklicev (zdravnikov, inženijerjev, odvetnikov, profesorjev, pisateljev, umetnikov) 6319. — V splošnem je več kakor polovica vseh odraslih Dunajčanov organizirana v socijalno-demokratični stranki. Avstrijska vlada hoče proračun vojnega ministrstva znatno reducirati. Leta 1926 je znašal ta proračun 60 milijonov šilingov, leta 1930 pa že 110 milijonov šilingov. Zakaj je delavec borec? Boriti se mora za svoje pravice, za svoj obstanek, za svoje človeško dostojanstvo. Vse, kar že ima, si je moral tekom več generacij priboriti z bojem v svojih organizacijah in vse, kar še nima in mu je potrebno, si bo mogel priboriti edino z bojem. Kakšna pa so sredstva tega boja? Organizirana ustna in tiskana beseda; predvsem delavski tisk. Veliki bojni pomen tiska so nasprotniki delavstva že davno spoznali, zato skrbe za svoje časopisje kakor za svoje najdražje dete. Kajti krilatica, da je časopisje sedma svetovna sila, ni brez pomena. Časopisje pobija ali ustvarja in dviga nove ideje, podpira trhle tvorbe in ustvarja nove države; ono je lahko frivolni zatiralec, ali pa pomoč in to-lažnik v potrebi. Brez časopisja si danes ne moremo več predstavljati civilizacije in kulture v splošnem, kakor tudi ne izobraženega posameznika. Samoumevno je, da tudi noben zaveden delavec, ki zasluži ta naziv, ne izhaja brez časopisja, saj ga muči nebroj vprašanj, ki nujno zahtevajo I1IIIIIII1IIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN Tone Maček: April. Dnevno devetkrat nam solnce posije, devetkrat spet vlije se ploha na dan; zdaj v vetru čez ceste siv prah se vije, zdaj z blatom pokrita je mrka ravan. Danes brez suknje se lahko sprehajaš, julri se lahko spet vsedeš v sani. Silno počasi se zima nam tajaš, kmet že nestrpno za plužnik drži. Čuj, že prihajajo vesne znanilke, lastovke-pšice cvrče že krog streh; pregnale nam bodo te megle - aprilke, nebo bo odkrilo svoj majski nasmeh. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllll^ Stranke se bodo še enkrat merile pri celovških občinskih volitvah. Občinske volitve so se vršile dne 8. februarja t. 1. Na treh sejah so volili župana brez uspeha. Sedaj je izvoljeni občinski svet razpuščen in se bodo vršile nove volitve dne 31. maja t. 1. Glavna bitka se bo vršila pri teli volitvah med liberalci na eni strani in fašisti ter krščanskimi so-cijalci na drugi strani. Socijalna demokracija je imela v sedanjem občinskem svetu 11 odbornikov. Jamstvo za trgovino z Rusijo. Avstrijski narodni svet je sklenil prevzeti jamstvo za plačilo iz trgovine z Rusijo v višini 75 odstotkov z veljavnostjo do največ 15 let. Enaka jamstva sta prevzeli tudi nemška in italijanska vlada. Trgovina z Rusijo vendar ne more biti čisto brezpomembna, da celo čisto meščanske vlade prevzemajo zanjo taka jamstva. Hindenburg dosmrtni predsednik. Nemška ljudska stranka namerava predložiti Reichstagu zakonski načrt, po katerem naj bi bil Hindenburg dosmrtni predsednik. Za sprejetje tega zakona pa je potrebna dve-tretjinska večina, ki pa je najbrže predlog ne bo dobil. Berlin pred konkurzom. V tekočem letu bi morala mestna uprava odplačati 600 milijonov zapadlih dolgov, za katere pa nima niti enega pfenika pripravljenega. Pogaja se z neko kapitalistično družbo o odprodaji mestne elektrarne, da bi na ta način prišla do denarja, vendar družba stavi nesprejemljive pogoje. Vse kaže, da bo prišlo do konkurza. Pacifizem je zločin. Znani češki pacifist in tolstojanec Prmysl Pitter je bil radi nekega svojega pisma, ki so ga hoteli prečitati na neki pacifistični skupščini in v katerem pravi, »da se mladine ne bi smelo poučevati v umetnosti ubijanja«, obsojen na dva meseca ječe. Zagovornik je vložil priziv pri višjem sodišču v Brnu. Čeprav se je sam generalni prokurator pridružil argumentaciji zagovornika in sam predlagal umak- odgovora. Ni pa vseeno, v kakšnih časopisih išče teh odgovorov; zaveden delavec si jih bo znal izbrati. Časopisi, ki jih vzdržujejo in podpirajo banke in kapitalisti, niso njegovi, pa čeprav včasih pretakajo krokodilove solze nad delavčevo bedo. Delavčev časopis je oni, ki ga vzdržujejo delavci s svojimi prispevki in v katerega tudi delavci pišejo. Svoje težave najbolj vsak sam pozna. Pomilovanja vreden je pa oni delavec, ki se ne zanima za vse ono, kar tvori njegovo usodo; takemu ni pomagati. Kar je vojak brez puške, to je delavec brez svojega časopisa. Zato pa je tudi njegova dolžnost, da skrbi za izgradnjo, izpopolnitev in razširitev svojega časopisja. V lepem mesecu maju, ko dobri katoličani kažejo svojo zavest s tem, da hodijo k svojim majskim pobožnostim, pokažimo mi delavci svojo zavednost s tem, da gremo na delo za svoje časopisje. Vsak naročnik »Delavske Politike« naj pridobi še enega naročnika. Mesec maj naj bo posvečen temu delu. nitev obsodbe v prvi instanci, je višje sodišče obsodbo potrdilo. — Pacifizem je dovoljen samo na mednarodnih razorožitvenih konferencah, kjer se ni bati, da bi imel kak uspeh. Brezkonfesijonalci na Čehoslova-škem. Po ljudskem štetju na Čehoslo-vaškem leta 1930 je bilo 727.084 prebivalcev brez konfesije. Leta 1921 je znašalo število brezkonfesijonalcev 658.084. V desetih letih je naraslo število brezkonfesijonalcev za 69 tisoč. Brezkonfesijonalci so se dvignili za 10 48 odstotkov, kar je znaten odstotek, ker se nanaša večinoma na dorasle prebivalce. London bo sedež razorožitvene konference. Diplomatski dopisnik lista »Daily Herald« piše, da je London' najprimerneje mesto za bodočo razorožitveno konferenco, ki bo štela od tri do štiri tisoč delegatov, tajnikov, strokovnjakov ter zastopnikov časopisja. Sovjetsko zastavo so raztrgali v Atenah na avtomobilu sovjetskega mornariškega atašeja ruski emigranti, ki jih je policija aretirala. Madrid in Barcelona sta se pobotali, Obisk predsednika začasne španske vlade, Alcala Zamora, v Barceloni je zelo utrdil ugled centralne vlade pri Kataloncih. Njegovega sprejema na barcelonskem kolodvoru se je udeležilo nad 300.000 oseb, ki so ga navdušeno pozdravljale, ko sta se s predsednikom Katalonije, polkovnikom Macijem, na balkonu palače »Generalidad« javno objela in ni bilo navdušenju množice meja. Oba predsednika sta ponovno povdarjala nerazdružnost obeh republik. Vandervelde je došel v Madrid s svojo ženo, da se udeleži kongresa socijalistične strokovne internacionale. Na kolodvoru ga je sprejelo na tisoče španskih socijalistov, ki so prepevali »Internacionalo«. Vsi španski oficirji dobe pravico, da se puste upokojiti pri polni plači. To pomeni začetek redukcije odviš-nega oficirskega staleža. Nadaljno izplačilo polnih plač pomeni v začetku sicer obremenitev državnih financ, ki pa se bo kmalu zmanjšala, ker odpadejo napredovanja. Izgube na aktivnosti ne bo nobene, ker ti oficirji tudi dosedaj niso nič delali. Bivši policijski generalni ravna« telj Mola v Madridu bi moral biti radi neposlušnosti napram vojnemu ministru aretiran, končno je bil pa samo obtožen pomanjkljive brige za svoje dolžnosti. Denar se vrača v Španijo. V dnevih revolucije so kapitalisti dvigali svoj denar iz španskih denarnih zavodov in so ga pošiljali v inozemske banke, kjer se jim je zdel bolj varen. S tem je bila država občutno oškodovana in vlada je izvažanje denarja strogo prepovedala. Sedaj so se pa duhovi že pomirili; kapitalisti so uvideli, da španska revolucija ni mogoče take vrste, kakor je bila na primer ruska in denar več ne uhaja čez mejo. Celo one vsote, ki so že Cvetko Kristan: Delavske strokovne organizacije za konzumno zadru2niStvo. bile v inozemstvu, se zopet vračajo v domače banke: samo 24. aprila je beležila državna banka 140.000 novih vlog. Vsi španski bančni instituti so ponudili vladi svojo pomoč. Naraščanje ruskega izvoza. Februarska številka mesečnika »Sow-jetwirtschaft und Aussenhandel«, ki ga izdaja sovjetsko trgovsko zastopstvo v Berlinu, piiuaša številke ruskega izvoza 2.H lansko leto, ki jih primerja z onimi v letu 1928-29. Številke so presenetljive: pri vseh produktih se je dosegel 30- do 300-odstotni porast izvoza, kar se pa tiče žitaric, so pa številke naravnost neverjetne; tako se je izvozilo v poslovnem letu 1929-30 pšenice 922.962 ton (napram 1 toni v letu 1928-29), rži 323.145 (370), ječmena 795.658 (—), ovsa 133.789 (458), koruze 35 tisoč 740 (4), lanu 71.583 (40.110), lesn. materijala 1,529.372 (2,628.215), kemičnih in farmacevtskih produktov za 22.843 (6.891) in tako dalje. Te številke dajo misliti. Japonski sindikati groze vladi. Voditelji japonskih strokovnih organizacij so naslovili na vlado zahtevo, da takoj izpusti onih 200 tekstilnih delavcev, ki so bili pred kratkim radi prestopka proti svobodi dela aretirani. V slučaju, da bi se tej njihovi zahtevi ne ugodilo, groze strokovne organizacije s proklamiranjem generalnega štrajka. Od navedenih 200 aretirancev je 15 stopilo v gladovno stavko. Njih stanje je tako resno, da so jih morali prepeljati v bolnico. Nemiri na Formozi. Otok Formo-za je v oblasti Japoncev, ki so si ta-mošnja domača plemena podjarmili. Samo pleme Musa uživa njihovo posebno protekcijo, ker ga izrabljajo kot protiutež proti ostalim plemenom, ki Japonce smrtno sovražijo. Pripadniki plemena Muša žive v posebnih rezervatih pod policijskim varstvom. Pred kratkim so pa ostala plemena napadla Muše in jih 184 pobila, 13 težko ranila in 104 osebe se pogrešajo. Naselbina Mušev je vpe- peljena. Japonska je poslala na For-mozo 3 bojne ladje. Novoizvoljeni župan mesta Čika- ge, Čeh Čermak, že energično pometa avgijev hlev: 3000 mestnih nastav-ljencev, ki jih je po protekciji zloglasnega Al Caponeja nastavil njegov prijatelj, bivši župan Thomson, je že odpustil. Sledilo jim bo še drugih 3000. Župan Čermak je obljubil v dveh mesecih očistiti Čikago vseh zločinskih elementov. Na nekatera važnejša mesta mestne uprave je postavil svoje rojake, Čehe. Čermak se odločno izjavlja proti prohibiciji. • Križarka A, radi katere je bilo svojčas v Reichstagu toliko govore-nja, bo 19. maja po Hindenburgu krščena in svečano spuščena v vodo v ladjedelnici Kiel. SOS-klici sovjetske odprave. Neka sovjetska polarna ekspedicija se nahaja nekje severno od Nove Zemlje, odkoder so slišali v Arhangelsku SOS-klice na pomoč. Sovjetski ledolomilec »Maligin« se je takoj odpravil na pomoč iz Arhangelska in upa v ugodnih vremenskih prilikah doseči ekspedicijo v dveh dneh. Velike poplave v Rusiji. Vsi nižji deli mesta Moskve, ki leže ob reki Moskvi, so pod vodo. Preplavljenih je 150 ulic. Tudi v drugih krajih Rusije so reke radi taljenja snega silno narasle: mesta Kaluga Tula, Minsk in druga so deloma poplavljena. V Sibiriji je reka Irtiš tako narasla, da je mesto Semipalatinsk popolnoma preplavljeno. 1800 glav odsekanih v par dneh. Kitajska nacijonalistična vlada v Nankingu priznava, da je res v zadnjih dneh dala obglaviti 1800 članov raznih band, kar se ji je zdelo potrebno, da prepreči rdečo nevarnost. Hud morski vihar se je dvignil v Kanalu med francosko in angleško obalo ter resno ogroža promet. Ceste v Doverju je močno preplavilo. Nekaj desetletij je že .preteklo od tedaj, ko so proglašale delavske stranke in delavske strokovne organizacije delavske produktivne zadruge za edino zveličavne. V 90. letih minulega stoJetja so začele delavske organizacije tudi oficijelno priznavati potrebo organiziranja delavskih množic v delavskih konzumnih zadrugah, ki naj kot celica zadružne organizacije prehajajo polagoma tudi k zadružni produkciji, k zadružni štednji, k zadružnemu gradbenemu delu, k zadružnemu bančništvu itd. Konzumne zadruge naj regulirajo dnevne cene in naj pomagajo dati n. pr. izboljšanim delovnim pogojem strokovno organiziranega delavstva in njih mezdaim pravo vrednost. In tako so se tekom 40 let marsikatere strokovne organizacije, pojmujoč zadiružno gibanje, kar nekako zlile s svojimi zadružnimi organizacijami in tvorijo nerazdruž-Ijivo celoto, kjer si ene organizacije brez druge sploh misliti ni mogoče. Današnja gospodarska kriza pa kaže še veliko bolj kot v prejšnjih letih Pogubno gospodarstvo današnjega kapitalističnega družabnega reda in radi tega je po celem svetu prišlo tudi v strokovnih organizacijah do podvojertega zanimanja in propagande za delavske zadružne in gospodarske organizacije. Podjetniška hydra je začela dvigati glavo in da podjetniki še bolj privežejo delavstvo nase, so marsikje za-če!'i s podvojeno silo ustanavljati svoje lastne podjetniške »konzume« in aproviza-cije. Ali na drugi strani so se pa delavske konzumne zadruge začele z vso silo boriti proti kapitalističnim trgovskim zvezam, proti trustom, kartelom itd. in uspehi niso izostali. Znano je, da sta Socijalistična delavska Internacijonaia in pa Amsterdamska delavska strokovna Internacijonaia že letos v januarju sprejeli na svoji skupni seji resolucijo, v kateri naglašata, da je danes delavčeva najuspešnejša obramba Proti napadajočemu kapitalu, napadajočim koncernom, trustom in kartelom njegova konzumna zadruga, ki bo mogla marsikje ublažiti, ako že ne preprečiti, kvarne posledice današnjega gospodarskega nereda in ž njim združeno napačno racionalizacijo. Tudi v Češkoslovaški so začele strokovne organizacije novo, pojačeno akcijo. Nedavno je izšel na vse češkoslovaško delavstvo skupen manifest, ki so ga podpisale Skupna državna centrala »Češkoslovaška strokovna zveza«. Osrednja zveza češkoslovaških zadrug v Pragi in Zveza nemških gospodarskih zadrug v češkoslovaški republiki. Ta manifest je tako zanimiv, da Samomor nekdanjega nemškega poveljnika podmorskega čolna. Iz Rio de Janeire poročajo, da je v Cali (Kolumbija) storil samomor nekdanji nemški pomorski častnik in poveljnik podmorskega čolna št. 69, D. Baldt, ki je baje potopil 69 sovražnih ladij. Po vojni pa je imel neko afero radi nepokorščine, vsled česar je bil vklenjen priveden v Leipzig, od koder pa se mu je posrečilo pobegniti. Na Poljskem je v neko železniško postajo vrgel nepoznanec dve ročni granati, ki sta napravili precej škode in ubili enega vlakovodjo. se bom pri njem mak) dalj zadržal in citiral ra^ne njegove navedbe. Manifest pravi: »Mogočni razvoj našega strokovnega gibanja in stalno naraščanje članstva teh organizacij je najboljši dokaz, kako velik pomen .pripisuje delavstvo tem organizacijam. Naše strokovne organizacije vršijo članom posameznih strokovnih skupin gotovo v vsakem oziru neprecenljive usluge. So danes edino uspešno sredstvo, s katerim se brani proti vsem tendencam za poslabšanje mezdnih in delovnih pogojev; so pa tudi najbolj smotreno sredstvo, s katerim dosega delovno ljudstvo boljše pogoje na delovnem trgu. V znamenju strokovne organizacije so bili odbiti že mnogi napadi na interese delavstva in izvedenih je bila že cela vrsta uspešnih bojev. Ako tu povdarjamo pomen združenja na strokovnem polju, nimamo namena trditi, da obstoj strokovnih organizacij že sam na sebi zadošča za ureditev kompliciranih gospodarskih vprašanj v splošno zadovoljstvo delovnih slojev. Četudi nudi ta organizacija stotisočem svojih članov neprecenljive usluge, vendar ne more pri najboljši volji delovati na vseh poljih, slediti vsem vzrokom gospodarske bede in prispevati k njih odstranitvi. Radi tega je pa ravno namen teh vrst opozoriti članstvo strokovnih organizacij na enak pomen drugega faktorja v gospodarskem boju proletariata, na zadružno gibanje in pokazati na njegovo najožjo zvezo s strokovnimi organizacijami. 2e leta in leta stalno opazujemo, da razvrednoti vsako povišanje mezd, ki ga izbojujejo strokovne organizacije, takoj povišanje cen življenskih potrebščin. Celo, ako cene na debelo začasno padejo, ne zaznamujejo cene na drobno za konzumenta nikakega ugodnega razvoja. In ta konzu-ment je v prvi vrsti delavec, ali nameščenec. Ako prinese povišanje mezd delavcu večjo vrednost njegovega dela in s tem gotov gospodarski dobiček, ga pripravijo povišane cene redno ob ta dobiček. Z drugimi besedami: povišanje nominalne plače ne pomeni veliko, ako ga ne spremlja obenem povišanje realne kupne moči taiste plače oz. mezde. Potrebno je, da delavca in nameščenca ne bosta pripravila povišanje cen blaga ali pa poslabšanje blagovne kakovosti odn. zmanjšanje mere ali teže ob mezdno doklado. Ravno tu ima zadružna organizacija konzumentov veliko nalogo, napraviti mezde in plače več vredne, s tem da deluje poleg strokovjie organizacije in da to podpira. (Konec prihodnjič.) Naroiniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, Id so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Hkrati za podnevi in ponoti je Nivea-Creme ker omogoča njena najvažnejša sestavina Eucerit, ki pospešuje nego kože, da se Nivea-Creme globoko vlcze v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. Podnevi Vas varuje vpita krema pred grdim vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemljeta veter in grdo vreme, kožo pa dela voljno In gibčno. Ponoči deluje Nivea-Creme na ta način da Vam oživlja in krepi polt in da dobite živahen in mladosten videz Nivea-Creme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi ime'a v sebi Eucerit, ki kožno staničje hrani ln oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoče ln blago delovanje Nivea-Creme. škatle po Din 5 —, 10 — tri 22'—. Tube iz čiste pločevine po Din 9 — in 14'—. P. Belersdorf & Co., d. s. o. J. »rCICava ulica Slev. 24 Izdeluje v Jugoslaviji: Jligosl. Iv. Vuk: Strnjene, Čvrste, naše so vrste . . . (10 letnica ptujske »Svobode«.) »Vojsko vidim silno rasti, a »Svoboda« ji je voj...« Vsakikrat, ko se me polašča dvom, ko v meni nekaj bojazljivo gomazi, tiho šepetajoč: »Preveč razmaha v besedah, a sil ni za izvršitev,« se zgodi, da ostanem tiho osramočen. Zakaj dejanski stan, da rabim uradno besedo sodišč, me prepriča: »Smo... Strnjeni... Naraščajoči... Mi--.« In v meni, tajno tam nekje v prsih, se pojavita dva svetova. In govori novi, današnji, staremu: »Vedno se loviš okrog dvomov! Tista tvoja privzgojena natura ne more verjeti, da Ml smo in da se nas ne zlomi več z nobeno silo. Kjer stopinjo in kamor stopimo, se pozna naš korak. Otresi s sebe večne dvome, ki so samo znak preteklosti, znak slabosti, znak nesamostojnosti!« Tisto staro, skrito v meni, pa tiho odgovarja. Sram ga je, ali nerado prizna to, ker mu škoduje, tako se mu zdi, na avtoriteti: »Casi so resni. Zato treba na vse misliti. Kakšna škoda za pokret bi bila, če bi se ne obneslo. Zato sem se bal, kajti iskren sem.« Tisti novi v meni pa mahne z roko: »Metode umirajočih. Ce bi tako mislili, bi nikdar ničesar ne napravili.« Vzbočil je prsi in rekel: »Korak brez dvomov je zmagovalen... Dvomov ne poznamo...« * Ko sem stopil v dvorano Društvenega doma, se je tisti stari, vedno dvomeči in vedno debatirajoči umaknil nekam in se potuhnil. Tisti novi, odločen in misleči pa je dvignil glavo še višje... Prijatelj Ciril je sedel tam v drugi vrsti. Pomignil je z roko, in mi pokazal sedež zraven sebe, ki me je čakal. »Kaj?« je rekel. In v tistem »kaj« je bilo zadovoljstvo, čudenje, veselje. »Imenitna dvorana,« sem dejal. »Nalašč za koncertne prireditve. Do 600 obiskovalcev sprejme vase.« »Z balkoni ali galerijami vred, da.« Gledam po dvorani, na balkone. »Še Ljubljani bi tak obisk delal čast.« »Čeravno je v Ljubljani mnogo več industrijskega in drugega delavstva... Le poglej... Sami delavski obrazi...« »Vidim tudi gospodo,« pripomni Ciril. Ptujčan »Svobodaš«, sedeč za nama, reče: »Iz radovednosti... Mislijo, da ne zmoremo zamišljenega koncerta... Pa hočejo videti. Kajti dvorana Društvenega doma se ne najema kar tako za vsakdanje prireditve.« Tedaj je zazvonil zvonec. Še prazni sedeži so se do malega zasedli. Ptujčan se ozre in pripomni: »Skoro vse zasedeno.« Nekaka zdrava bahavost je bila v teh besedah. * Zagrinjalo se razmakne. Tišina. Zbor pevcev Ptuja, Celja, Maribora, Bistrice pri Limbušu... Nad 70 pevcev, v naglici in površno preštetih ... Pevovodja ptujske »Svobode« dvigne roko. Zamahne in pesem »Slava delavstvu« zazveni z odra. Kakor glas trobent. Skladba je zvočna in nekako, v prenešenein smislu harmonizira-na recitacija. Nad 70 pevskih delavskih grl recitira-poje v mogočnih akordih, v katerih je moč, zdravje, ustvarjajoča sila: Strnjene čvrste naše so vrste, zlomil ne bo jih grom, ne vihar. Že za gorami zora se drami, cilj se že bliža — Svobode žar. (Iv. pl. Zajc.) Tisti odločni in novi v meni je poiskal tistega starega, vedno dvomečega, mu potrkal na ramo in dejal: »Še dvomiš?« V njestovem glasu je bilo toliko moči in samozavesti, da je tisti moj stari, dvomeči, ki sedi v meni, rekel ves presenečen: »Čudeže delate!« Koncert je občinstvo dvignil v rožnate višine lepote. V očeh vseh je blestelo življenje radosti, življenje cvetov ... Celjski »Svobodaši« so zapeli pesem za pesmijo. 2e na celjskem koncertu sem jih občudoval. Od tedaj so se dvignili še v lepše višine umetnosti. Ruska pesem v ruskem jeziku »Dvanajst razbojnikov«, kjer se slišijo basi, kakor daljni grom izza ogromnih pečin in skal, se je morala celo ponavljati. Pevovodja Pregelj, skladatelj, žanje lepe sadove svoje setve. »Svobodaši«, mariborski mešani zbor, je dobro šolan z liričnimi glasovi. Nežno so božale pesmi srca poslušalcev. Pevovodji je treba priznati, da je mojster. Še en mešani zbor. Mladi pevski zbor »Svobode« iz Bistrice pri Limbušu je zapel zvočno in ubrano, da se je smehljalo srce v prših nam vsem. Mladi pevski zbor ima dobrega pevovodjo, ki ume ustvarjati iz delavskih grl mične akorde. Pozdravljeni vi vsi, pevovodje in »Svobodaši«. Jubilant — ptujska »Svoboda« — je nastopil kot poslednji. Pevsko društvo »Naprej« se je zlilo s »Svobodo« in pevovodja s svojo simpatično brado je pokazal, kakšni zveneči glasovi se dajo izliti iz pevskih grl ptujskega delavstva. Ploskanje je sledilo ploskanju in ta in ona pesem se je morala ponavljati. Ko je padel zastor, se je obrnil Ciril in rekel ves razigran: »Na takih koncertih, ko stoje na odru delavski pevski zbori iz raznih krajev, vi- diš, kaj je proletarijat in kako raste njegova zavednost... Kdo plača stroške pevcem za njih potovanje?... Sami. Iz svojih borih mezd si jih pritrgajo. In to vse samo zato, da pokažejo sodrugotn, ki proslavljajo 10 letnico svojega dela, da so z njimi solidarni in kakor eden...« Zunaj, na nlici, ko sem šel domov, sem slišal razgovor: »Kdo bi pričakoval kaj takega?« »Mislili smo, da bo ta prireditev slaba skušnja.« »Prcdrznili so si najeti takšno dvorano.« Za trenutek je bilo vse tiho, samo koraki so udarjali ob kamenita tla. Nato pa je glas odgovoril: »In rešili so ulogo sijajno. Ni me sram. Ptuj še takega koncerta ni doživel. Ptujčan sem. Saj je delavstvo naposled tudi naše.« »Kosajo se z našimi društvi.« Nato je glas pripomnil s povdarkom: »Frohe Leute singen, b8se Leute kennen keine Lieder.« » V nedeljo je bila svečana seja. Dvorana pri »Slonu« je bila zasedena. Celje, Maribor, Bistrica, Ljubljana, Varaždin... Petje... pozdravi... čestitke. Pregled preteklosti, program v bodočnosti. Mi rastemo... Ciril je govoril v imenu centrale »Svobode«, jaz v imenu »Cankarjeve družbe«, Ivanuša v imenu varaždinske »Svobode«. # Gledališče mesta Ptuja se je odprlo. Bilo je ob pol treh popoldne. Vse zasedeno. Delavstvo je danes v gledališču. Pred zastor stopi Talpa. Beseda zida stavbo desetletnice, nebotičnik bodočnosti. Iz srca gre, v srca se zgrinja. »MI smo to!« Nato se razgrne zastor. In Cankar-Skrbinškov »Hlapec Jernej« zaživi na odrp. Ljubljana. Moste pri Ljubljani majhno me !‘o. V Mostah pri Ljubljani so nadeli 7279 prebivalcev. Moških je '^620, žensk 3659. Stanovanjskih hiš je v občini 692 in 24 barak. Vič-Glince pri Ljubljani je tudi delavska kolonija. Ta občina šteje Po sedanjem štetju 6948 prebivalcev. Leta 1900 je štel Vič več prebivalcev kakor Moste, letos pa jih šteje nad 330 manj. Maribor. Znižajte pretirane cene mesu! — Naš list je že ponovno opozarjal na visoke in pretirane cene mesa, kakor tudi mesnih izdelkov, vendar je do danes ostalo vse pri starem. Državno tožilstvo je pred kratkim hvalevredno nastopilo proti visokim kruš-nmi cenam, istotako je tudi mestno rzno nadzorstvo za velikonočne Pr®povedalo navijanje cen eku. Ti strogi ukrepi pa očividno *so prav nič uplivali na mariborske esarje, ki še vedno prodajajo meso ln mesne izdelke po starih cenah, čeravno je cena živini medtem zelo Padla. Kakor je razvidno iz uradnih rznih cen v Mariboru, se prodajajo voli po 4 do 8.50 Din, krave po 3.50 do 7.50 Din, svinje od 8 do 9 Din za Kilogram žive teže. Meso pa se prodaja: volovsko po 14 do 20 Din, telečje po 12 do 35 Din, svinjsko meso po 14 do 24 Din. Te cene veljajo za uieso s priklado. Medtem je za Praznike cena mesu pri nekaterih mesarjih poskočila, kakor tudi pri ®ku. Razume se, da si revnejši oji vsled teh pretiranih cen zamo-j®]0 le redkokdaj privoščiti košček hra^ za priboljšek k svoji sicer borni bašnt1! čeravno bi bilo želeti, da bi Zaška j k* opravljajo povečini teščih z a! S’ večkrat privo- GotovoSVOi° ?ra"° tudi. grižljaj mesa. teio in ,C' *e raz^a med živo da ne °^n0 mesa mnoŽ° previsoka, snW„ rečemo pretirana; zato je pač le t ,? Zahteva konsumentov, da se |a- U 1 mesarje enkrat prisili, da zni-nai uC?na. mesu- Merodajne oblasti nro i j v tem- P°žledu skoro na- pravile red. sl> ^arM°Va SUYa, iz Studencev v II in- e kV H ?eCa fA^rUarK- lPor°-čali, da le bil delavec Alojz Drvjak iz Studencev y°tozen po zakonu o zaščiti države, češ, da |e izobesil pri veselici društva »Svobode« v gostilniški dvorani sliko Karla Marxa in s em vršil politično propagando. Alojz Div-!w.pa >e hi! pri razpravi pred okrajnim so-. * _ oproščen. Proti tej oprostilni tožbi sodiš^ T -i ^°*^ec priziv na okrožno žikt,,,6' pa >e s»d,ai priziv državnega to- zivnn Z,avf kot neosnovan. Tudi prijaj, sodišče je ibilo mnenja, da Alojz Div- nikat ?s,?.n'em Marxove slike ni zagrešil Polnom P° ^ne .propagande ter se je po-Prveda 3 Priključilo oprostilnim razlogom Pričal, so'dnika in še dodalo, da je po “Ugotovljeno, da je visela Marxova ^elavsk^oder" V mislfh mi ie bubljanski »Ciril... Koliko zaostaja ptujski delav-i oder za ljubljanskim?« Ciril je popravil očala. Nato je rekel: »Rekel bi... Prav nič. Še nadkriljuje v nečem.« »V čem?« ve HSvoiega režiserja imajo. Delavca, ki ]j ’ “a je delavec. Neintelektualca. Ljub-‘Ski pa je odvisen — vsaj bil je odvisen onih Poprav'l s povdarkom. — Bil je eden z delave-vSer^ev’ k‘ so slu^a3no poskušali »Kd •*' m°čm' pokazati samega sebe.« sednik« 0, vaš režiser,« vprašam pred-»Ka' iske »Svobode«. »Svobodi cga ne- Poznaš? Jagušič, delavec, čaju v i • t®a* bd Ila dramatičnem te- Predlan«^ ^a,li’ ki Ka ie imela lan> ali iškim centrala »Svobode« »‘n tak talent?« »videl si,« je odgovoril Ptujčan, bila .s^m Pokimal. Zakaj, predstava je ravnost ž"va &fek' ScenaIfv, fporu ,,a-zor k« o-nri •,nja scena, kolektivni pri- završila tako^dnh tako naravna in se ie gled UrUi fti« i, °rbro' da i c zapustila pri gledalcih vtis, kakor da je vse resnica.« sti „.Dv0m’ *kie Si’“ ie 'zz'valno pozival ti-^ll novi svet v mem staremu kniti ia A dvom se ni oglasil. 1osti*Skvanc A'dr iC tVT, d?ba v pretek-• ’ kai? Sedaj živimo Ml. In če je Ptuj svojo desetletnico »svobodaštva« 25 in d‘-Kaprila 1931 pokazal jasno smeri nove dvomiti?0 iC ‘Z Star'h Č3S0V' k' Upa po' Vojsko vidiš silno rasti, >n »Svoboda« ji je voj... jUK(^]0^drav vam, »Svobodaši« Slovenije in slika na istem kraju že več mesecev in torej obtoženi Divjak ni mogel s tem delovati proti naredbam oblastev. S tem je torej ta zadeva definitivno končana. Obtoženega Alojza Divjaka je zagovarjal odvetnik dr. Reisman. Proračun železniške delavnice za 1,000.000 dinarjev nižji od lanskega. V novem proračunu je predvideno, da se kredit za delavnice državnih železnic v Mariboru zniža za 1,000.000 dinarjev. Od tega se mora prihraniti pol milijona pri izdatkih za plače, pol milijona pa pri nabavi materijala. Delavstvo, ki je že dosedaj slabo plačano, bo vsled tega v bodoče še hujše prizadeto, ker se je bati, da bo vodstvo primorano skrčiti obrat. Navijanje cen mleku in nadure. Neki tukajšnji list se je te dni bavil z odredbo, ki jo je za praznike izdalo mestno tržno nadzorstvo proti navijanju cen mleku. Med drugim navaja na pr. tudi, da se morajo celo nadure plačati s 50% poviškom, le kmetica bi ne smela ničesar zaslužiti. Reči moramo, da je takšna primerjava silno šepava, če ne tudi skrajno demagoška. 50.000 prebivalcev bi štel Maribor, če bi se mu priključile bližnje občine. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja šteje Maribor 33.117 prebivalcev, Studenci 4335, Pobrežje 3965, Košaki 2253, Radvanje 2006, Krčevina 2159, Tezno 1675. Skupaj bi bilo torej okrog 50.000 prebivalcev. 2837 Nemcev, pa take skrbi! Pri zadnjem ljudskem štetju se je priznalo v Mariboru in bližnjih občinah 2837 občanov k nemški narodnosti. To malo število tujerodcev pa še vedno vznemirja »Jugoslovanovega« dopisnika, ki je k temu številu prištel še kar 15.000 do 20 000 mlačnežev, oziroma Nemčurjev. Ali bi dopisnik iz nemške manjšine rad izkonstruiral nemško večino? Razburljiva eksekucija v mariborskem gledališču. V torek je v mariborskem Narodnem gledališču gostovala gdč. Marica Lubejeva. Po predstavi okrog 11. ure iponioči pa se je prikazal za odrom nenadoma sod-nijski izvršilni organ z uradnico odvetnika dr. K. in šiviljo1 go. Kitzlerjevo iz Maribora, ki so hoteli izvršiti rubež premičnin .pri igralki gdč. Lubejevi, ki dolguje šivilji za narejene obleke več tisoč dinarjev. Igralci pa so vzeli gdč. Lubejevo v zaščito in začel se je velik prepir in ropot za kulisami Narodnega gledališča, tekom katerega so morali poklicati tudi stražnika. Medtem je prispel na lice mesta tudi sam odvetnik dr. K., Kateremu pa je en igralec pograbil klobuk, mu ga vrgel na tla in se končno še dejansko spustil v odvetnika dr. K. Medtem je ugasnila tudi luč, tako da sta bili obe fronti nekaj časa s policijskim stražnikom vred v egiptovski temi. Rubež je končal s tem, da je igralka1 gdč. Lubejeva izročila nek nakit drugemu igralcu in tudi denarja ni bilo najti. Odvetnik dr. K. pa je bil ranjen na roki in se bo zadeva nadaljevala še pred kazenskim sodiščem. Nočni rubež v gledališču je vzbudil seveda pravo senzacijo v mestu, še bolj pa je bila razburjena šivilja, ki ne more priti do svojega denarja. Otvoritev mestnega kopališča na Mariborskem otoku bo dne 10. maja-Za letošnjo sezono je pripravljenih 120 novih klopi za solnčenje. Mariborsko gledališče. V soboto, dne 2. maja ob 20. uri: »Odgodena noč«, zadnjič; v nedeljo, dne 3. maja ob 15. uri: »Začarana žaba«, kuponi; ob 20. uri: »Kavalir Miško«, premi-jera. Izven. Kolo je bilo ukradeno minulo sredo slugi Očišniku izpred glavne pošte, iz veže sodišča pa kmetu Cviklu. Tatu so že na sledu. Savez strojnikov in kurjačev kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor, poziva vse člane k sestanku, kateri se vrši dne 3. maja 1931 ob 9. uri dopoldne v gostilni »Beli zaje«, Maribor, Meljska cesta. Vabljeni so tudi neorganizirani, ki nameravajo pristopiti. Odbor. Opozarjamo! Pred kratkim ustanovljena trgovina z živili A. Lesjak v Gosposki ulici 11, si je že doslej pridobila vsesplošen ugled in priljubljenost. G. Lesjak je Mariborčan, bil pa je več let vodja velikih domačih in tujih tvrdk. Opozarjamo na današnji oglas. Celje. Pevski koncert priredi podružnica »Svobode« v soboto, dne 2. maja ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Celjskega doma«. Kakor vedno, jodo tudi to pot naši vrli in izborni pevci, pod vodstvom priljubljenega pevovodje C. Preglja zadovoljili vse obiskovalce koncerta z izvajanjem epega in užitkapolnega pevskega programa. Pridite, ne bo vam žal! Vstopnina skromno nizka. Protltuberkulozni dnevi v Celju. Kakor lansko leto, se bodo tudi letos priredili po vsej državi protituberkulozni dnevi v času od 2. do 5. maja pod geslom: »Dajmo otroku solnca in zraka!« Ti dnevi imajo namen, opozoriti javnost na važnost proti-tuberkuloznega gibanja, služiti zdravstveni propagandi in zbiranju sredstev za pomoč tuberkuloznim. Krajevna protituberkulozna liga v Celju priredi javno propagandno predavanje v mestnem kinu v Celju v nedeljo, dne 3. maja 1931, ob 10. uri dopoldne s filmskimi slikami. Vsa celjska javnost, zlasti člani protituberkulozne lige, šole, društva in druge korporacije vljudno vabimo, da se tega predavanja zanesljivo in polnoštevilno udeležijo. Predava zdravnik šolske poliklinike g. dr. Fišer Josip. Vstop-nine ni._______________________________ Trbovlje. Redni občni zbor »Prijatelja Prirode« se vrši v nedeljo, dne 3. maja ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah I. z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Izlet »Prijatelja Prirode«. V nedeljo, dne 26. aprila smo priredili člani »Prijatelja Prirode« iz Hrastnika in Trbovelj skupni popoldanski družinski izlet v Retje. Med petjem (članov iz Hrastnika) in igranjem so nam prehitro pretekle popoldanske ure. Tolažilo nas je to, da se zopet kmalu snidemo v prosti naravi. Bili smo ena velika družina. Tudi je bil to prvi skupni družinski izlet. Vreme smo imeli zadosti lepo, nekoliko viharno, a to nas še bolj okrepi. — V nedeljo, dne 3. maja se vrši I. redni občni zbor naše podružnice ob 9. uri dopoldne v dvorani delavskega doma. Hrastnik. Turistično društvo »Prijatelj Prirode«. Poročilo o poteku. Dodatno k našemu občnemu zboru smo še prejeli: Občni zbor je otvoril predsednikov namestnik sodrug Jože Jager ter obrazložil pomen društva. Tajniško poročilo je podal s. Ferdo Verdaj. Blagajniško poročilo in poročilo vodniške skupine je podal s. Martin Pfeifer. Novi odbor je sledeči: Predsednik Franc Beutl, namestnik Jože J^ger; tajnik Ferdo Verdaj, namestnik Gvido Urlep; blagajnik Martin Pfeifer, namestnik Mirko Knez. Revizorja: Karl Malovrh in Franc Gačnik. Odborniki: Henrik Gačnik, Anton Shur in Edo Toplak. Vodje skupin: Martin Pfeifer, Ferdo Verdaj, Anton Shur in Mirko Knez. K točki razno so sledili pozdravi in čestitke. V imenu novo osnovane podružnice v Celju je govoril s. Koželj, v imenu trboveljske podružnice pa s. Leopold Majdič. Me2ica. Delavsko kulturno društvo »Svoboda« bo ponavljalo igro »Davek na sanice« v nedeljo, dne 3. maja s pričetkom ob 3. uri popoldne. Vljudno Vas vabimo in Vam zagotavljamo, da se bodete dobro zabavali in prav do srca nasmejali. Med odmori pa Vas Praznik jeseniških kovinarjev. Jesenice, 26. aprila 1931. Danes dopoldne se je vTšil v Delavskem domu občni zbor jeseniške podružnice SMRJ, sekcija težke železne industrije. Pred pričetkom je koncertirala godba SMRJ pod vodstvom s. Čelešnika. Ob otvoritvi so zapeli pevci jeseniške in javor niške »Svobode« pod vodstvom s. Mencingerja dve krasni pesmi. Udeležba na občnem; zboru je bila zelo povolj-na. Predvsem so bili pa častno zastopani različni gosti, ki so se udeležili te lepe delavske manifestacije. Zborovanje je vodil s. Jurij Jeram. Centralo SMRJ je zastopal sodrug Kunčič iz Zagreba ter prvi pozdravil zborovalce in v zgoščenem govoru podal izčrpen referat. Za njim je govoril oblastni tajnik sodrug Vrankar iz Ljubljane, nato predsednik Strokovne komisije sodrug Jernejčič. Pozdrave delavstva iz Guštanja je sporočil s. Luka Juh. Za Moste in Saturnus je govoril s. Golob, s. Jordan za ljubljansko podružnico SMRJ, sodružica Justinova za podr. Lesce. V imenu centrale »Svobode«, Cankarjeve družbe in Zveze gospodarskih zadrug je učinkovito govoril s. Cvetko Kristan, za njim pa ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo s. Kobler. V imenu jeseniške »Svobode« je pozdravil kovinarje s. T. Čufar. Nato je povzel besedo s. Kopač iz Ljubljane. Poročila o delu organizacije so podali: s. Jerani (predsedniško), s. Toman (tajniško) in s. K. Ažman (blagajniško). Poročila so bila izčrpna in so pokazala veliko in naporno delo jeseniških kovinarjev, ki se že nekaj mesecev nahajajo v mezdnem gibanju. Sledile so volitve, potem ko je bila dana vodstvu podružnice soglasna zaupnica. Ta občni zbor je bil za jeseniško delavstvo pravi praznik. Pokazal je, kaj zmore organizirano delavstvo. bo kratkočasila prijetna glasba šra-mel-kvarteta. Črna- Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad so darovali ob priliki udeležbe delegatov Mežiške doline na občnem zboru 11. skupine rudarske zadruge, ki se je vršil dne 19. aprila t. 1. v Celju: Topler Valentin, Mežica. Din 5.— ; Lampreht Robert, Mežica, Din 5.—; Potočnik Karl, Mežica, Din 5.—; Sekavčnik Martin, Helena pri črni, Din 5.—; Stanouscliek Hinko, Leše pri Prevaljah, Din 5.—: Matvos Rupreht, Leše pri Prevaljah, Din 5.—; Topolovec Anton, Prevalje, Din 10.— ; Šuler Avgust, Črna, Din 5.—; Raušer Anton, Črna, Din 5.—; skupaj Din 50.—. — Požrtvovalnim sodrugom, ki se ob takih prilikah spominjajo »Delavske Politike«, naša iskrena zahvala. Še posebej pa pohvala vsem tistim, ki omogočijo take zbirke s svojo inicijativnostjo. — Sodrit-gi in sodružice, posnemajte. — Uprava. Doc. dr. Matko Ivan: Crepe-satin Crepe-de chin Crepe-georgettfe Crepe-mongole Crepe-suede Crepe-faille Crepe-marochin Crepe-jeanette Foular Brokat Flamenga AngleSkl In čeSkl kamgarnl od Din 150*— naprej Cisto volneni Trench-coati od Din 1200*-naprej Hubertus-plaščl iz fine velblodje dlake, tudi v Trenchcoat-fazonl Ugodne cene! L. Ornik / Koroška Plačilne olajiave! | Mariborj ( cesta 9 I S Književnost. Protltuberkuloznl dlspenzar v _ službi _so-cijalno-higijenske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni. Pred nekaj meseci je izšlo v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani pod gornjim naslovom impozantno, 810 strani velike oblike obsegajoče poljudno - znanstveno delo znanega strokovnjaka v pobijanju tuberkuloze, primarija splošne bolnice v Mariboru, docenta praške medicinske iakultetc, dr, Ivana Matka. S širokim temeljitim znanjem zasnovana knjiga je sestavljena iz dveh delov, katerih prvi obravnava na 342 straneh vsa vprašanja, ki se nanašajo na oživotvarjanje in notranje delo dispcnzar-jev vobče. Ta del je namenjen predvsem zdravnikom in upravnim oblastvom, ki sc bodo morala prej ali slej lotiti širše izvedbe tuberkuloznega skrbstva in postaviti to panogo zdravstva na povsem samostojno podlago. Po splošnem uvodu o nastanku protitu-berkuloznega dispenzarja prihaja avtor na dispenzarske naprave, ki so v raznih državah namenjene skrbstvu jetičnikov, omenja njih današnji ustroj ter navaja nato či-niteljc, v katerih dolžnost spada ustanavljanje in vzdrževanje dispenzarja. Poslednja štiri poglavja so posvečena ožjemu notranjemu obratu dispenzarja, kakor n. pr. skrbstveni uri, prijavi bolnikov, zajetju jetičnikov in slednjič stališču dispenzarja glede sprejema bolnikov v zdravljenje. Drugi de! knjige, ki obsega 468 strani, obravnava izključno le vprašanja, ki se nanašajo na bolnika kot kužni vir ter na njegovo ožjo in širšo okolico. V prvih poglavjih opisuje avtor ves postopek pri obisku na domu bolnika in specijalni postopek s posameznimi vrstami jetičnikov in njih rodbinskih članov. Temeljito obravnava nato bistvo jetične kali in navaja vse zadevne razku-ževalne možnosti zakuženega stanovanja in posameznih zakuženih predmetov. Važni so nasveti, kakšno bodi stanovanje jetičnika in ogrožene rodbine. Nato sledi obširno poglavje o socijalnem, gospodarskem in poklicnem položaju jetičnika in po jetiki ogroženega v Jugoslaviji. Važna so tudi poglavja o sklepanju zakona, o usodi zakonskih drugov in otrok v jetičnem zakonu, o nosečnosti, o prekinitvi nosečnosti, o dojenju in o skrbstvu noseče žene vobče. Ker v veliki meri odloča poklic usode jetičnika, je tudi temu vprašanju posvečeno posebno, obširno poglavje, ki se deli v poklicno posvetovanje glede odraslih in glede mladoletnih. To poglavje, ki ga je avtor obdelal s posebno izčrpnostjo, strokovnim znanjem in s posebnim ozirom na učečo se mladino, na potrebo njene higijenske prosvetitve in na njeno vlogo v rodbini, zasluži zanimanje z vsakega vidika. Brezdvomno bo tvorilo to poglavje važno točko učnega in vzgojnega programa v naših šolah. Zaradi tega je avtor dovolil izdajo tega poglavja v posebni brošuri in sicer ne le v slovenskem, marveč tudi v srbo-hrvatskem jeziku. Toliko o vsebini tega velikega, za našo zdravstveno literaturo tako pomembnega dela. Priznati je treba, da v slovenskem jeziku doslej še nismo razpolagali z delt: m. ki bi v poljudno-znanstveni obliki podajalo tako ogromno, pestro in do podrobnosti izdelano snov za udejstvovanje v pro-tituberkuloznem skrbstvu. Priznati je treba avtorju, da mu je s tem delom uspelo sestaviti kompendij odgovorov in nasvetov' na raznotera vprašanja, ki doslej v tako pregledni in izčrpni obliki v naši zdravstveni literaturi še niso bila obdelana, v številnih točkah razmotri-vanj pa sploh še nikjer objavljena. Knjiga, ki jo vsakomur toplo priporočamo, se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šclenburgova ulica 3, in stane v obeh delih mehko vezana Din 270.—, v platno vezana pa Din 300.—. TVOR NIC A CIKORIJE Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori svojo dolžnost takoj I REDILtn K*VA 1 Naša hrana Kolinska cikorija 1 Nalagajte svoje prihranke g Štajerski hranilnici In posojilnici o Mariboru, RotooSki tri 6. RAZPIS. Krajevni šolski odbor v Hrastniku razpisuje za zgradbo nove osnovne šole z 12 razredi oddajo sledečih del: 1. Težaška in zidarska dela 2. Tesarska dela. 3. Krovska dela. 4. Kleparska dela. 5. Mizarska dela. Ofertalne pripomočke in informacije se dobe do 3. maja t. 1. vsak delavnik od 11.—12. ure pri upravitelju deške osnovne šole v Hrastniku proti odškodnini nabavnih stroškov. Isto-tam so na vpogled načrti. Ponudbe je vložiti do 20. maja t. 1. ob 12. uri. Odbor si pridržuje pravico oddati delo posamezno ali skupno brez ozira na višino ponudbe. Reflektanti se morajo izkazati s potrdilom pristojne TOl o usposobljenosti podjetja za izvršitev ponudenih del. V Hrastniku, dne 21. aprila 1931. Poslovodja: Fr. Lebar. Predsednik: K. Malovrh. Podpisana pivovarna in iganjarna priporoča vsem cenj. odjemalcem svojo priznano prvovrstno marčno- in bok-pivo slivovko lastnega izdelka, zalogo vina in piva, ruma in likerja itd. Pivovarna In iganjarna Josip Tscheligi Maribor Podružnica Ivan Jf. Adamič, Celje vrvarna Zaloga vseh vrvarskih izdelkov, motvoza itd. Tvrdka BRATA SUM ER Sporočava v-etn prijateljem in znancem, da imava trgovino od 20. aprila naprej v Celju, Prešernovo ulico št. 15 nasproti nemške cerkve ali zraven okrajne sodnije (magistrat). Prodajava po istih konkurenčnih cenah kakor zadnje čase na Glavnem trgu štev. 8. Za obilen obisk se priporočava Brata Sumer III FRANC KLEMENC Tvornica mesnih iz~ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii del kov in konzerv TELEFON ST. 278S ta birmo ure, zlatnino in srebrnino pri HUIAUCU urar*u’ v Harib°ru? Kra,l®.Petra tra (pri mostu). —- Oglejte si kvaliteto in ceno. Šiviljske in modne potrebščine kakor: nogavice, srajce, kravate, čipke i.t.d. i.t.d. v modni trgovini Anton Paš Maribor, Slovenska ul. 7. LJUBLJANA • VIČ Higi jensko moderno tehnično urejena parna pekarna PARNA PEKARNA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA Postojnska cesta 11 Telefon štev. 3171 PRODAJALNE: Dunajska cesta 31 Jegličeva ulica 10 Vidovdanska cesta 1 Izgotovljene moške in deSke OBLEKE površnike, jopiče, hlače, dežne plašče, kakor vsakovrstna manufakturno blago po zelo nizkih cenah, Vam nudi znana manufakturna in kon-fekcijska trgovina Ivan Mastnak Celje, Kralja Petra c. 1* A DIVJAK™ OTROŠKI VOZIČKI PRODAJALNA: GLAVNI TRG 17 • MARIBOR Izdelovanje in popravila: Ključavničarska 1 MALINOV SOK / LIKER / KONJAK RUM / ŽGANJE F. S. LUKAS CELJE NA VELIKO! H. KOVAČIČ restavracija in delikatese LJUBLJANA Dunajska c. 82, se priporoča. ~ od PapU/mkjl 3% I. KUŠAR tovarna vinskega In špirit kisa VIČ PRI LJUBLJANI Nudi najfinejši vinski in špiritov kis iz pristnega vina in špirita. Najstarejša tovarna kisa v Sloveniji. Ustanovljena leta 1860 Zahtevajte ponudbe I STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM“ ===== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ==—- •• ~ Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D NAČELSTVO. s Naročajte in Sirite »Delavsko Politiko". A. LESJAK, MARIBOR GOSP OSKA ULICA 11 nudl_pojiajniži^ceiu^prlznan^ toj^£;_J5aj;^J{akaa>l>lllllllllll>ll>lll>llllllllllllll!ll!lllllllllll!lllllllllllllll!lllllll Frankopanova ulica 37, v lastni hiši. O Priporoča svoje izdelke od sodavice in limonade. Specialiteta Hermes-ov biser, „C O K O L A T“ (limonada in „1 T O L“ specialna limonada. Hranilne vloge se obrestujejo s 5 \ 1« odnosno 7 °|0 proti odpovedi. Vrsta 2142-03 Platneni čevlji za otroke z usnjatim podplatom in podpeto. Vrsta 2645-28 Apartni čevlji za sprehod s polvisokim podpetni-kom. Izdelani so iz črnega mat-boksa z lakom ali drap-kože z rujavim. ZA MESEC MAJ udobne in lahke I e v I j e. 199.- Vrsta 9805-61 Odprti čevlji za sprehod, dovršeni spomladanski model, okrašeni s pasom in sponkami. Izdelani iz laka ali v svetlih barvah. K lahkim kostumom. Apartni okras s pasom iz laka, z imitacijo kačje kože in na svetlih raznobarvnih brilant-kožah. Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, rabite za spomlad lažje čevlje. Evo jih s trpežnim podplatom za neverjetno nizko ceno. Vrsta 2651-05 Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za boljšega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. 235-Ur. JVtoč močne mišice, mirni živci in ravnotežje v otganizmu razvijajo v človeku ono samozavest In delavno voljo, ki fa usposabljata za izredne napore današnjega načina ivovanja. Izrabljene sile se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če natarete svoje ude pred počitkom a par kapljicami pristnega ,])iana‘, franc, žganja si zagotovite mirno in osvežujoče spanje, zbudili se bcte zjutraj odpočiti iii bodete opravljati lahko In brez utrujenosti svoje delo. Mnosri ulivajo v vodo za umivanje in kopanje par žlic ,,DIANA*4 francoskega žganja, kar stori dobrodejen občutek. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In bolj$lh trgovinah. Cena; Mala steki. Din »O*-, srednja Din 26 -, velik* Din 52*-. Pazite in prepričajte se, da dobite .DIANA* ker se ponareja! Franc Iglic, Ljubljana PRAŽAKOVA ULICA ŠTEV. 10 Krojaški atelje SE PRIPOROČA NI POTREBA skrbeti, kje si boste nabavili obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebitine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trs Z. Oglejte si izložbe in zalogo! Prva parna pekarna priporoča cenj. odjemalcem svoje izdelke belega in črnega kruha kakor tudi luksusno pecivo. O Spoštovanjem Henrik Hulec Studenci pri Mariboru Na obreiju 3 Maribor, Sp. Radvanjska cesta 5 Tomaž Bizilj GOSTILNA KOLOVRAT Ljubljana PRED ŠKOFIJO se priporoča Delavci pomnite, da mehanična delavnica Justina Gustinčiča v Mariboru, v Tattenbachovl ulici nasproti Narodnega doma, pozna Vaše težnje in se nato ozira pri vsakem popravilu koles, otroijiti vozil kov, Šivalnih strojev, gramofonov, kratko vseh popravilih ki spadajo v to stroko, kakor tudi poniklovanje ter izvrši ista solidno in trpežno. In če so popravila dobro izdelana, so tudi najcenejša. 1 PopoMnt pri šiSlanla 'in prt kavi prav rada Zlatica vsem damam pravi: da vam všeč le mole stanovanje in delo. ki ga laz opravilom zanje, ‘da belo je in čisto, vedno snažno Za mene io le vedno najboll važno, da milo Zlatorog se uveljavi, ker vse čistilne posle mi opravi.« h Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse le terpentinsko milo Zlatorogi (Nadaljevanje sledi.) & 2 ms. Tivnr obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po najnižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE................ ZA DEČKE:................ GAMBETA OD 11 DO 14 LET: Din 240*— do 750-—; Din 200*— do 330*—; do 270*—; do 150*—; do 270-—; Din 210' MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: . . Din 130' OBLEKA Z,4 OTROKE OD 3 DO 10 LET. . . Din 110' RAGLAN:................................................. Din 650*—; HLAČE:.................................................. Din 90*— do 180*—. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. I. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se vred ponaredbami! Vrsta Tek. štev. - o^S na gornjo ceno Pazite Tiska: Liudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitel) Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urelule Viktor Eržen v Mariboru.