Hrasteniški kamnolom še ni izčrpan
Za krajane Hrastenice, malega kraja med Dobrovo in Polhovim Gradcem, je njihov stari kamnolom oekaj tako vsakdanjega in samo po sebi umevnega, kot so samo po sebi umevni hribi, ki jo obdajajo in bistra Gra-daščica, ki teče mimo. A vendar je hkrati za večino skorajda neopazen in neviden, kakor da bi ga sploh ne bilo.
»Ta kamnolom tu nikakor ni od včeraj,« pravi vodja samostojnega delovnega oddel-ka Ingrada, ki trenutno upravlja z njim, Aco Bajc. »Obstajal je že pred vojno, koristili pa so ga v glavnem posamezniki, ki so prihajali semkaj iz bližnjih, pa tudi bolj oddaljenih krajev. Po letu je bil izdan zakonski ukrep, s katerim so prepovedali nadaljnje koriščenje kamnoloma brez dovoljenja in tedaj ga je prevzel Megrad. Po združitvi pred štirimi leti pa zdaj upravlja z njim Ingrad iz Celja (TOZD Prevoz Ljubljana).«
Po besedah Aca Bajca kamnolom še zda-leč ni dal od sebe vse, kar je imel. »Predvi-
devamo, da ga bomo še malce razširili,« pravi. »Računamo, da bomo tako v prvi fazi razširitve pridobili iz njega še kakih 6 do 7 milijonov kubikov peska, v drugi fazi, ki še ni raziskana, pa še nadaljnjih 17 milijonov kubikov. Manjka namreč nasipnega tampo-na za ceste in peska po frakcijah, ki je po mnenju Zavoda za raziskavo materiala pov-sem ugoden za vsako zidavo. Ko so gradili obvoznico, smo izdelali tudi do 350.000 ku-bikov peska letno, zdaj pa je ta val nekoliko uplahnil.«
Delovni oddelek kamnolotna, ki šteje vse-ga tri zaposlene, se spopada z delovnimi nalogami povsem tako, kot če bi bil kje v kakem »pravem« delovnem obratu. Moti ga nekoliko le okolje, v katerem dela. Poleti se namreč tu otepajo s hudim prahom, pozimi pa z blatom. Toda, to pa je, kot pravi Aco Bajc, bolezen vseh kamnolomov...
BRANKO VRHOVEC