V soboto so v Bistrici pri Tržiču odprli nov otroški vrtec, kar ni le pomembna pridobitev za bistriško krajevno skupnost, temveč za vso tržiško občino. — Foto: Perdan Leto XXVII. Številka 78 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 8. 10. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Mednarodno priznanje Iskri V Festivalni dvorani v Ljubljani je bila včeraj dopoldne pod pokroviteljstvompodpredsednika zveze izvršnega sveta dr. Antona Vratuše zanimiva slovesnost, na kateri je g. Maurice Schumann, nekdanji minister za zunanje zadeve Francije, podelil Združenemu podjetju Iskra mednarodno priznanje Prix de promoti-°n internationale. To priznanje podeljuje Mednarodni inštitut za promocijo in prestiž iz Ženeve gospodarskim organizacijam, znanstvenim in kulturnim ter drugim institucijam v. svetu za mednarodno sodelovanje. Združeno podjetje Iskra je dobilo to priznanje za kakovost izdelkov, organizacijo proizvodnje in trgovine ter za uspele trgovinske stike z deželami v razvoju. V zadnjih letih sta podobno priznanje dobila tudi Dubrovniški festival (na kulturnem) in Ener-goinvest (na gospodarskem področju). A. Ž. Medved-klavec ustreljen Iz Selc v Selški dolini nam sporočili, da je preteklo nedeljo dopoldan skupina devetih tamkajšnjih lovcev na Jelovici izsledila in ustrelila medveda klavca, ki ima — kot smo poročali pred dvema mesecema — na vesti več glav živine. Zver je podrl 22-let.ni Rudi Habjan, po letih in po stažu najmlajši član LD Selca. Gre za izredno lepo, približno 10 let staro žival. Ko so jo že ranjeno zalezovali, je napadla in precej ranila Janeza Berni-ka. Več o dogodku si preberite v naslednji številki Glasa, v petek, 11. oktobra, ko bomo objavili tudi posnetke mrtvega kosmatinca. I. G. Ni še dovolj prostora za najmlajše Letošnji mednarodni teden otroka, ki pri nas v tednu od 7. do 13. oktobra poteka pod geslom »Razširjajmo prostor za otroke«, je poleg vseh drugih akcij družbenopolitičnih organizacij vsekakor priložnost za razmišljanje o problemu varstva otrok pri nas, primernih prostorih za otroke in seveda načrtih za razširitev. Ta vedno hudo aktualna tema bo na dnevnem redu jugoslovanskega posvetovanja o osnovah za organizacijo in racionalno pridobivanje prostora za varstvo in vzgojo predšolskega otroka, ki ga organizira Republiška skupnost otroškega varstva Slovenije 10. in 11. oktobra v Kranju. Verjetno Kranj ni bil ravno naključno izbran kot mesto tega pomembnega posvetovanja, saj je mesto posebno zadnja leta predvsem po zaslugi samoprispevka občanov in delovnih organizacij zelo razširilo prostore za predšolske in tudi šolske otroke. V zadnjih petih letih je namreč število predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah naraslo za več kot 50 odstotkov. Aprila letos je bilo v kranjskih vrtcih 1426 predšolskih otrok. Skok zadnjih petih let je res velik. Le malo manjši odstotek imajo na Jesenicah in v Skofji Loki, sledita pa Radovljica in Tržič. Skupno je v gorenjskih občinah bilo aprila v varstvu 3286 otrok ali okoli 10 odstotkov vseh slovenskih otrok. To pa je številka, s katero nikakor ne moremo biti zadovoljni. Slovenija načrtuje, da bi od letošnjih 34.000 otrok v varstvu, število naraslo do leta 1980 na 70.000 otrok v varstvu, kar naj bi pomenilo po približni oceni, da bi na 100 zaposlenih žensk bilo v varstvu od 25 do 30 otrok. Primerjava letošnjih številk predšolskih otrok v gorenjskih vrtcih pa pokaže, da je varstvo na Gorenjskem pod republiškim poprečjem: v Sloveniji je namreč na 100 zaposlenih žensk 12 otrok v predšolskem varstvu, v kranjski občini na primer, kjer je med zaposlenimi skoraj polovica žensk, pa je na 100 zaposlenih žena 10 otrok v varstvu. V ostalih gorenjskih občinah je ta koeficient še nižji. Številke so dovolj zgovorne. Primerjava med ševilom zaposlenih žena in številom otrok v vrtcih kaže, da še močno zaostajamo za dejanskimi potrebami po prostoru za varstvo otrok predvsem v mestih in v industrijskih središčih. Prav mestna središča in pa obrobna nova naselja so še dokajšnje pege v sicer velikih prizadevanjih za širitev prostora za najmlajše. Kranj na primer si navzlic hitri gradnji vrtcev kar ne more oddahniti. To šolsko leto so vzgojnovarstvene ustanove v mestu morale odkloniti 384 otrok, od tega 113 dojenčkov, na novo sprejetih pa je bilo vsega skupaj 470 otrok, od tega 71 dojenčkov. Ob takšni rasti zaposlenosti in velikemu prilivu novega prebivalstva v nova naselja bodo potrebe po varstvu še nekaj časa jama brez dna. Zdaj je čas, tako so menili na svetu za otroško varstvo skupščine občine Kranj, da se prouče možnosti za podaljšanje samoprispevka za šole in vrtce v prihodnjem letu: vmesni čas pa bi bilo treba seveda izkoristiti za najrazličnejše oblike varstva otrok od popoldanskih zaposlitev v vrtcih, v krajevnih skupnostih do potujočih vrtcev predvsem tam, kjer vrtcev še ni. L. M. 8 900 udeležencev Vlaka bratstva in enotnosti 20. septembra letos so v Velenju podpisali poseben sporazum, po katerem naj bi potovali z Vlakom bratstva in enotnosti pregnanci iz 26 slovenskih občin in 27 občin Srbije. Tako so se letos prvič tudi vse gorenjske občine oziroma občinske konference SZDL odločile, da z Vlakom bratstva in enotnosti potujejo v Srbijo tisti, ki so bili med vojno tja pregnani in so jim srbske družine iz več mest nudile zatočišče. Ob 30-letnici osvoboditve Srbije so se torej priključile praznovanju tudi gorenjske občine ne le zaradi tega, da hi pregnanci obudili spomine in se srečali s svojimi nekdanjimi gostitelji, temveč predvsem zaradi tega, da se krepi prijateljstvo in sodelovanje med dvema republikama. Do zdaj so bili sicer taki stiki med posameznimi občinami že uveljavljeni, posebno med občinama Skofja Loka in občino Smederevska Palanka, občino Radovljica in občino Brus, občino Jesenice in Valjevo — prav pred nedavnim so se predstavniki jeseniške občine in družbenopolitičnih organizacij odločili, da z Valjevom podpišejo listino pobratenja 1. avgusta 1975 za občinski praznik -Jesenic. Z Vlakom bratstva in enotnosti pa bi se taki stiki prav gotovo še poglobili in postali tesnejši in stalni. Gorenjske občinske konference SZDL so sklenile, da pri jeseniški občinski konferenci zberejo vse podatke o tistih pregnancih, ki bi radi odšli na pot bratstva in prijateljstva. Tako se je z vse Gorenjske prijavilo 100 udeležencev, in sicer iz jeseniške občine 61, iz kranjske 14, iz tržiške 12, iz škofjeloške 2 in iz radovljiške 12. Med temi so uradne delegacije in vsi, ki bodo spremljali Vlak, sicer pa je pravih izgnancev, ki bodo potovali z Vlakom bratstva in enotnosti 77. Iz jeseniške občine jih je 43, iz kranjske 14, iz tržiške 6, škofjeloške 2 in iz radovljiške 12. Ti bodo izstopili v različnih krajih Srbije, največ pa jih bo potovalo v Valjevo, in sicer 47 z vse Gorenjske. Z Vlakom bratstva in enotnosti bo potoval tudi oktet iz Žirovnice, ki bo imel svoj nastop v Valjevu. Sicer pa Vlaku pripravljajo v Beogradu na ropride-ru lep sprejem, ki ga organizira Socialistična zveza iz Beograda, po tem sprejemu pa bodo udeleženec v Kraljevu še enkrat pozd ravili. Vlak bratstva in enotnosti, ki bo lepo okrašen in ozvočen in s katerim ho potovalo skupaj 900 udeležencev, 00 odpeljal z Jesenic 11. oktobra v večernih urah in se vrjiil 15. oktohra. Vsi udeleženci hodo prejeli izdatno malico, dve priložnostni znački, v vlaku pa ho tudi potrehna zdravit vena oskrha. I). S. Iz sredstev sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov, kamor se na-tekajo tudi sredstva iz samoprispevka občanov iz kranjske občine, na Jezerskem gradijo prizidek pri osnovni šoli. V prizidku bodo večnamenski prostor s telovadnico, dve učilnici in prostor za družbene organizacije. V poslopju sedanje šole pa bo tudi mlečna kuhinja. Doslej dela potekajo po programu. Tako naj bi bila šola dograjena do januarja prihodnje leto. —A. Z. — Foto: F. Perdan Na proslavi v Gozdu, organizirani v počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Sebenje in 30. obletnice požiga vasi, je zbranim domačinom, gostom, borcem, aktivistom in internirancem govoril Miloš Rutar- Ružo. — Foto: J. Košnjek I 6. STRAN: Lepši časi V za '^f| soriški turizem Avtobus zgorel V petek, 5. oktobra, ponoči je nenadoma začel goreti na parkirnem prostoru v Preddvoru avtobus last podjetja Creina. V'roke požara še raziskujejo. 0 VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Štipendije za 1000 mladih delavcev V Srbiji se je doslej v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev včlanilo več kot 4000 delovnih organizacij in približno 12.000 posameznikov. Sklad razpolaga z več kot 73 milijoni dinarjev. V letošnjem šolskem letu bodo iz Titovega sklada štipendirali 1000 mladih delavcev in otrok delavcev. Mesečna štipendija pa bo znašala v poprečju 930 dinarjev. Cimos tudi v Novi Gorici Tovarna avtomobilov Cimos iz Kopra je del proizvodnje avtomobilov preselila v Novo Gorico, kjer ji je nekaj prostorov odstopila tovarna Iskra. Montirali bodo avtomobile GS 1220 berlina club. Poleg montaže teh vozil pa bodo izdelovali tudi vozila GS 1050 berlina special. Prva vozila iz nove tovarne bodo na trgu že prihodnji mesec. 6. srečanje otrok V četrtek se je v Beogradu začelo 6. srečanje otrok »Vesela Evropa« na katerem se je zbralo okrog 1000 pionirjev iz 14 evropskih držav in Jugoslavije. Ta tradicionalna manifestacija je pod pokroviteljstvom UNICEF, z njo pa otroci proslavljajo Teden otroka in Svetovni dan otroka. Premalo skladiščnega prostora Zmogljivosti vojvodinskih skladišč — 180.000 vagonov — za letošnjo letino ne bodo zadostovale. Že sedaj je v skladiščih več kot 150.000 vagonov pšenice in vprašanje je, kam bodo shranili približno 60.000 vagonov koruze. Predelava pšenice teče prepočasi, da bi se sproščale skladiščne zmogljivosti. Zato že razmišljajo o izvozu koruze in pšenice, seveda le tržnih viškov, ki jih doma ne bomo porabili. Prihodnje leto 60.000 traktorjev Upravni odbor poslovnega združenja za mehanizacijo kmetijstva je ocenil, da bo treba prihodnje leto zagotoviti jugosloua nskemu km etijstvu okoli 60.000 novih traktorjev oziroma 14.000 traktorjev več kot letos. Gospodarski zbornici Jugoslavije in drugim pristojnim organom so predlagali, naj s posebnimi ukrepi zagotovi, da bo kmetijstvo imelo dovolj strojne opreme. Poudarili so tudi, da bi morali drugo leto preprečiti vse nesporazume okrog nakupov traktorjev in druge kmetijske mehanizacije iz dot.iače proizvodnje in uvoza. Še vedno premalo V zasavskih premogovnikih so septembra nakopali 129.400 ton premoga. Še vedno premalo, saj so kar za 8550 ton pod planom. Posvetovanje zgodovinarjev V soboto se je v Piranu sklenilo 4-dnevno posvetovanje zgodovinarjev. Osrednjo temo, ki je posebej aktualizirala in ovrednotila srečanje, je izčrpno obdelal dr. Metod Mikuž. Govoril je o vprašanju jugoslo-vansko-italijanske meje od vojne do leta 1954. Profesor je v svojem referatu izčrpno obdelal preračunano spletkarjenje velesil okrog rešitve tržaškega vprašanja. Z zgodovinskimi podatki, med katerimi je omenil nad 500 izjav državnikov tedanjega časa, je dokazal, kako je bila Jugoslavija vedno pripravljena jta miroljubne, vendar častne pogovore, na koncu pa je bila izigrana. Srečanja se je udeležilo več kot 200 strokovnjakov s pod ročja zgodovine iz več držav in številni gostje. V Gozdu slovesen zaključek praznovanja Jesenice V partizanskem Gozdu, vasici pod pobočjem Kriške gore, se je s prisrčno dopoldansko slovesnostjo in s partizanskim srečanjem v gostišču Podvogar v nedeljo proti večeru končalo praznovanje praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Sebenje združeno s počastitvijo 30. obletnice požiga Gozda. Nemci in domobranci so namreč 7. oktobra leta 1944 po ogorčeni borbi s partizani partizansko vasico upepelili, vaščane pa izselili. Pri spomeniku sredi vasi, kjer je bila osrednja proslava, je zbranim spregovoril borec kokrškega odreda, ki je v Gozdu dobil vsak trenutek varno in gostoljubno zatočišče, Miloš Rutar-Ružo. Omenil je številne prireditve, ki so jih v Križah, Pristavi, Sebenjah in Seničnem organizirali ob prazniku ter se zahvalil Gojžanom in prebivalcem sosednjih vasi v dolini za nesebično pomoč med vojno. Spoštovanja vredno je junaštvo teh ljudi med vojno, čeprav se je zaradi tega nasilje okupatorja in njegovih po-magačev še stopnjevalo. Govornik se je spomnil padlega partizana Mirana Cizlja, Mežnarjeve Katre, ki sojo Nemci julija leta 1944 blizu doma v Gozdu ubili, ter junaškega in sposobnega komandanta Staneta Do-breta-Karla, ki je padel v oktobrskem boju v Gozdu. Tradicija NOB in kokrškega odreda, ki je v teh krajih pod gorami zanetil iskro upora, se ohranja, je dejal Miloš Rutar. Odredovo ime so si nadeli učenci osnovne šole v Križah, kriški taborniki, partizanska enota, ki deluje v tržiški občini, ter planinci, ki so po odredu imenovali dom na Kališču. V kulturnem programu pred spomenikom so sodelovali pevci osnovne šole kokrškega odreda iz K rižev, Tržiški oktet, recitatorji osnovne šole in člana amaterskega gledališča iz Tržiča Anka Ahačič in Miro Vrhovnik. V imenu internirancev in izgnancev, ki organizirajo vsako leto v Gozdu srečanje, pa je spregovoril Niko Slapar. Pripadniki partizanske enote so ob spomeniku izstrelili častne salve. V počastitev praznika in 30. obletnice požiga Gozda je bila v soboto zvečer v Križah slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Sebenje, delegacij skupnosti in družbenopolitičnih organizacij omenjenih krajev. Na seji je govoril predsednik krajevne skupnosti Pristava in podpredsednik občinske skupščine Tržič Franc Kopač. Uspelemu praznovanju v Gozdu so se pridružili tudi križki taborniki, ki so v nedeljo popoldne zaključili pohod od spomenika do spomenika. J. Košnjek Delegatska s kranjske Po končani skupni seji vseh zborov kranjske občinske skupščine minuli teden so se delegati vseh treh zborov sestali še na ločenih sejah. Kot zadnja točka dnevnega reda so bila na vrsti delegatska vprašanja. Medtem, ko v zboru združenega dela ni bilo delegatskih vprašanj, je na seji družbenopolitičnega zbora postavil vprašanje Milan Novak. Vprašal je, kaj bo z izpraznjenimi prostori v osnovni šoli Trboje. Na to vprašanje bo izvršni svet skupščine odgovoril pismeno. Več vprašanj pa so postavili delegati v zboru krajevnih skupnosti. Delegat iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp je vprašal, kakšno je stališče skupščine ali izvršnega sveta glede predlaganih urbanih središč v Sloveniji. Predsednik izvršnega sveta Franc Šifkovič je povedal, da so o tem v občini že razpravljali in da je bilo sprejeto tudi ustrezno stališče. Vendar bo delegat dobil obširnejši pismeni odgovor. Delegat krajevne skupnosti Jezersko pa je opozoril na problem prevoza otrok z Jezerskega v matično šolo v Preddvor. Ker se učenci vozijo lahko le z rednim avtobusom, se ne morejo vključevati v različne izvenšolske dejavnosti na šoli. V krajevni skupnosti predlagajo, da bi redni avtobus vozil uro kasneje, ali pa naj uvedejo izredni-avtobus. Tudi na to vprašanje bo odgovor pismen. Delegat krajevne skupnosti Kranj-center je vprašal, kako je vprašanja skupščine ureditvijo Mohorjevega klanca v Kranju. Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da so klanec že lani nameravali asfaltirati, vendar so strokovnjaki opozorili, da je najprej treba izdelati načrte za ureditev klanca. Načrti so zdaj sicer že gotovi, vendar bo do rekonstrukcije prišlo najbrž prihodnje leto. Na vprašanje delegata iz krajevne skupnosti Bela, kdaj bo položen fini asfalt "na cesti na Srednji Beli, je bil odgovor, da moja Cestno podjetje asfaltirati ta del še letos. Delegata krajevne skupnosti Tr-stenik pa je zanimalo, kdaj bo urejena in asfaltirana cesta Tenetiše— Trstenik. Pojasnjeno je bilo, da bo to cesto treba temeljito rekonstruirati, koliko bo veljala ta rekonstrukcija, pa še ni jasno. Šele ko bo znana vrednost vseh del in asfaltiranja, bo stekla razprava o roku za ureditev ceste. Na naslednja vprašanja bodo delegati dobili pismen odgovor. Tako je delegat iz krajevne skupnosti Preddvor predlagal, da bi bilo v Preddvoru glede na potrebe treba preučiti gradnjo novega vrtca, ne pa zgolj adaptirati stavbe, v kateri je bila postaja milice. Delegata iz Zaloga je zanimalo, kdaj bodo v Zalogu dobili telefon, delegata z Brnika pa kdaj bo položen fini asfalt na odsek ceste od Brnika proti letališču. Nazadnje je delegat iz Besnice opozoril,, da je junijsko neurje povzročilo precej škode na cesti v zgornjem delu Besnice. Dobil je odgovor, da bo posebna komisija pregledala A. Zalar z cesto yn jl# #nH^ -Sli Torek, 8. oktobra 1974 Vpis šolskih novincev Osnovne šole v občini Kranj bodo vpisovale šolske novince, rojene leta 1968 in do marca 1969 po naslednjem razporedu: Osnovna šola France Prešeren Kranj s podružnicami Osnovna šola Simon Jenko Kranj s podružnicami Osnovna šola Stane Žagar Kranj s podružnicami Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor s podružnicami Osnovna šola Stanko Mlakar Šenčur s podružnicami in Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje v soboto, 12. oktobra, od 8. do 12. ure Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj: — centralna šola v četrtek, 10. oktobra, od 8. do 18. ure v petek, 11. oktobra, od 8. do 18. ure v soboto, 12. oktobra, od 8. do 12. ure — podružnične šole: Orehek — ponedeljek, 14. oktobra, od 10. do 18- ure Zabnica — torek, 15. oktobra, od 15. do 18. ure Besnica — sreda, 16. oktobra, od 15. do 18. ure Podblica — sreda, 16. oktobra, od 15. do 18. ure Mavčiče — četrtek, 17. oktobra, od 15. do 18. ure Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem: — centralna šola — sobota, 12. oktobra, od 8. do 12. ure — podružnična šola Zalog — ponedeljek, 14. okt., od 12. do 18. ure — podružnična šola Šenturska gora — torek, 15. okt., 12.—15. ure K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list. Kranj Radovljica V jeseniški Železarni so že sprejeli antiinflacijski program, o katerem bodo še razpravljali. Predvsem se zavzemajo za boljšo delovno in tehnološko disciplino ter odgovornost zaposlenih do dela. V Železarni Jesenice so zadnja leta, ko so premagali hude težave nelikvidnosti, poskrbeli za hitro reševanje stanovanjskih vprašanj. Tako so odvajali precejšen odstotek za stanovanja in v zadnjih letih zgradili precej družbenih stanovanj. Ta skrb delovnega kolektiva Železarne za reševanje stanovanjskih stisk zaposlenih bo ostala tudi v prihodnje, v naslednjih nekaj letih, ko namerava jeseniška Železarna reševati tudi problematiko samskih domov. Obnoviti nameravajo samski dom na Plavžu, ki je zelo dotrajan ter obenem zgraditi modernejšega za več sto samskih delavcev. D. S. Danes dopoldne se bodo v Kranju sestali predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij, občinske konference socialistične zveze in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogovorili se bodo o osnutku samoupravnega sporazuma o konstituiranju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji in o statutu skupnosti. Uvodne misli in podrobnosti v zvezi z načinom konstituiranja skupščine skupnosti bo podal direktor kranjske podružnice skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jože Kacin. A. Ž. V petek se je sestal na enajsti redni seji izvršni svet skupščine občine Radovljica. Obravnaval je srednjeročni program razvoja cestnega omrežja v občini od 1975. do 1980. leta in ocenil dela na izgradnji cest od 1971. do 1974. leta. Razen tega je obravnaval še program komunalnih del za letos in več osnutkov odlokov zazidalnih načrtov, in sicer predlog zazidalnega načrta Krope in Kamne gorice, zazidalnega načrta za Šobec, Vrhnje in Goreljek. Radovljica, 7. oktobra — Opoldne so se sestali predstavniki sindikalnih organizacij, krajevnih skupnosti in društev upokojencev iz radovljiške občine. Pogovorili so se o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije in imenovanju iniciativnega odbora za formiranje samoupravne skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. A. Z. Včeraj popoldne so se zbrali v Škofji Loki na posvet ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov ter sekretarji osnovnih organizacij in aktivov ZK. Spregovorili so o uresničevanju stališč CK ZK Slovenije in skupščinske resolucije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja v občini Škofja Loka, dogovorili pa so se tudi o izdelavi akcijskega programa o idejni usmerjenosti izobraževanja in vzgoje. Posvet so pripravili komisija za družbenopolitične odnose in idejne probleme pri komiteju občinske konference ZK Škofja Loka, osnovna enota zavoda za šolstvo SRS v Kranju ter škofjeloška temeljna izobraževalna skupnost. Danes popoldne ob 16. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka problemska konferenca, sklicujeta jo občinska konferenca SZDL in koordinacijski odbor za praznovanje letošnjega tedna otroka, na kateri se bodo navzoči pogovorili o družbeni skrbi za pridobivanje prostora za najmlajše občane v okviru praznovanja tedna otroka od 7. do 13. oktobra, obravnavali in razpravljal" pa bodo tudi o načrtu družbenoekonomskega razvoja občine v obdobju do leta 1980! -jg Na Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij tržiške občine so se odločili, da morajo biti občni zbori članov Zveze, le-teh je 10, sklicani do 15. novembra. Potem se bodo začele priprave na občinsko konferenco ZKPO, ki bo predvidoma okrog 15. decembra. -jk Delegati občinske skupščine Tržič so za občinskega sodnika za prekrške izvolili Milinka Despotoviča, Antonijo Jakšič in Bruna Terana pa imenovali za predstavnika skupščine v komisiji za dodeljevanje stanovanj iz splošnega stanovanjskega sklada, ki je doslej deloval pri občinski skupščini, po novem pa bo sklad del samoupravne stanovanjske skupnosti. Vladimirja Erjavška, Petra Zaplotnika in Mirka Majerja pa je skupščina imenovala v iniciativni odbor za ustanovitev območne samoupravne skupnosti za gozdarstvo. -jk Informacije v tovarniških glasilih Škofja Loka Tržič V petek, 4. oktobra, so se na Jesenicah zbrali uredniki in predstavniki tovarniških glasil iz gorenjskih delovnih kolektivov in razpravljali o vsebinski zasnovi glasil ter nasploh o problematiki informiranja v delovnih kolektivih. Sestanek, na katerem so izvolili vodstvo aktiva in sprejeli izhodišča za program dela aktiva, sta spremljala tudi predsednik občinske konference SZDL Jesenice ter Zvone Labura, medtem ko vabljenih drugih predstavnikov SZDL, ZK ter predstavnikov drugih družbenopolitičnih organizacij regije ni bilo. Sestanku se je odzvalo le 13 predstavnikov delovnih glasil Gorenjske, čeprav je bilo vabljenih 39 — toliko je namreč v naši regiji tudi tovarniških glasil. Po informaciji o vlogi informiranja v naši družbi, še posebno pa o pomenu popolnega, doslednega, pravočasnega in odgovornega informiranja delavcev v združenem delu, ki jo je podal Joža Vari, so udeleženci spregovorili o vsebinski zasnovi svojih glasil, o finančnem stanju in problematiki, s katero se pri svojem delu srečujejo. Najpogostejše težave so predvsem zaradi še premalo razvite dopisniške mreže, zaradi samega izdajanja, tiskanja itd. Predstavniki tovarniških glasil iz Almire, Plamena, Verige, Peka, PTT Kranja, Transturista, Gorenjske predilnice, Save Kranj, Kokre Kranj, Gradbenega podjetja Save z Jesenic,v Alpine, Živil Kranj ter iz Železarne Jesenice so tako na minulem sestanku izmenjavali svoje izkušnje, mnenja in predloge, po katerih bo vodstvo aktiva za Gorenjsko pripravilo akcijski program. Udeleženci so sklenili, da se bodo mesečno sestajali izmenoma vedno kot gostje ene izmed organizacij združenega dela Gorenjske in bodo na teh .sestankih govorili o nalogah svojega programa, predvsem pa se bodo v prihodnje bolj prizadevali skupaj z vsemi samoupravnimi strukturami v podjetjih ter s sodelovanjem vseh zaposlenih za to, da bo informiranje zaživelo tako in v takšni obliki, kot nam narekuje nova ustava. Predstavnikom tovarniških glasil je podal informacijo o Železarni in njenem nadaljnjem razvoju pomočnik glavnega direktorja jeseniške Železarne inž. Arzenšek, nato pa so si ogledali obrate jeseniške Železarne. D. S. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja in vodje splošnega sektorja podjetja Brivsko frizerskega salona Kranj razpisuje po 73. členu Statuta delovno mesto (ni reelekcija) direktorja in vodje splošnega sektorja samostojne samoupravne delovne organizacije Brivsko frizerski salon Kranj Kandidat za navedeno delovno mesto mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima višjo šolsko izobrazbo z najmanj 3-letno prakso na odgovornem delovnem mestu; 2. da ima srednjo šolsko izobrazbo z najmanj 5-letno prakso na odgovornem delovnem mestu; 3. da je visoko kvalificiran delavec brivsko frizerske stroke z najmanj 6-letno prakso na takem delovnem odgovornem mestu; 4. da je sposoben organizator poslovanja; 5. da je samoupravno zaveden in politično razgledan delavec. Kandidati morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh komisiji za razpis pri Brivsko frizerskem salonu Kranj, toda najkasneje do 25. oktobra 1974. Bistrica pri Tržiču dobila nov vrtec Do konca leta 1976, ko se bo iztekel tržiški samoprispevek, bodo urejena še igrišča ob novi šoli v Bistrici in otroško varstvo v Krizah, popravljeni šoli v Podljubelju in Kovorju, po potrebi moderniziran vrtec ob tovarni Peko, popravljena stara Bračičeva šola ali dograjeni potrebni prostori pri Grajzarjevi šoli V soboto popoldne je podpredsednik občinske skupščine Tržič Franc Kopač v Bistrici pri Tržiču odprl nov otroški vrtec. Tako je dobila tržiška občina nov pomemben vzgoj-novarstveni objekt, za kar imajo največ zaslug občani, ki so se na referendumih že dvakrat odločili, da s samoprispevkom pomagajo pri gradnji izobraževalnih in varstvenih ustanov v občini, organizacije združenega dela in odbor za gradnjo šol in vrtcev pri občinski skupščini, ki je v ta namen obrnil vsak razpoložljivi dinar! Bistriški vrtec bo veljal okrog 4,600.000 dinarjev. Ob tej priložnosti je prav, da pogledamo, kaj so zgradili Tržičani na področju vzgoje in' izobraževanja od leta 1968 dalje, ko je bil z veliko večino izglasovan prvi samoprispevek. Za drugega so se Tržičani odločili lani. Temeljito je bila obnovljena vzgojnovarstvena ustanova na tržiškem gradu in vrtec ob tovarni Peko, za kar je bilo potrošenih 643.085 dinarjev. Modernizirane so bile podružnične šole v Lešah, Lomu in Dolini, kar je veljalo 117.275 dinarjev. Zgrajena je bila nova osnovna šola Kokrškega odreda "v Križah. Stala je 6,564.664 dinarjev, kar predstavlja najnižjo ceno kvadra fnega metra šolskega prostora v republiki Sloveniji. Lani so Tržičani slovesno odprli novo šolo v Bistrici. Ko bodo prihodnje leto urejena še igrišča pred novo šolo, bo vrednost objekta dosegla okrog 150 milijonov dinarjev. Delno je bila obnovljena tudi osnovna šola v Podljubelju. Odbor za gradnjo šol in vrtcev je za modernizacijo te šole potrošil 150.000 dinarjev. Program gradnje šol in vzgojnovarstvenih ustanov ter popravil obstoječih objektov se uresničuje. Marsikdaj gradnja prehiteva finančne možnosti, vendar je delo odbora, ki ga vodi Viktor Kralj, izredno vestno in natančno. Sprotna poročila občinski skupščini in konferenci SZDL so običaj, razen tega pa se občani seznanjajo z opravljenim delom in načrti ob otvoritvah novih ali popravljenih objektov. Od začetka leta 1969 do konca septembra letos so Tržičani za gradnjo in modernizacijo vzgojnovarst-vene mreže zbrali 19,285.966 dinarjev. To je denar samoprispevka občanov, prispevkov temeljnih organizacij združenega dela, prispevka za otroško varstvo, denar od prodaj nekdanjega doma Staneta Žagarja na Ljubelju in stare osnovne šole v Križah, sredstva temeljne izobraževalne skupnosti in občinskega proračuna. Graditelju s posojili pomagajo tržiška enota Ljubljanske ban- ke, Splošno gradbeno podjetje Tržič in Slovenijales iz Ljubljane. Konec leta 1976 se bo tržiški samoprispevek iztekel. Program bo uresničen tak, kakršen je bil predložen volivcem ob razpisih referenduma. V prvi polovici prihodnjega leta bodo zgrajena igrišča ob osnovni šoli v Bistrici. Urejen bo vrtec v Križah in dokončno popravljeni osnovni šoli v Podljubelju in Kovorju. Na ostalih podružničnih šolah pa bo odbor ponovno preveril urejenost in popolnost poslopij ter opreme. Kaže, da bo moderniziran tudi sedanji vrtec pri tovarni Pe*ko. Ker je urbanistični načrt za Bistrico spremenjen in bo naseljenost večja, je odbor za gradnjo šol in vrtcev že naročil načrte za morebitno razširitev novega vrtca v Bistrici, kar način gradnje omogoča. Natančnejše analize bodo tudi pokazale, ali kaže obnavljati staro šolo heroja Bračiča ali dograditi ustrezne prostore pri šoli heroja Grajzerja. Vedno več glasov je v prid drugemu predlogu. Do zgraditve* vrtca v Križah, potrebne analize so že v izdelavi, bo otroško varstvo tega kraja urejeno v osnovni šoli. J. Košnjek Priznanje za dolgoletno delo V soboto zvečer je bila v Cerkljah slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti Brniki, Cerklje, Poženik, Senturska gora in Zalog, ki je bila sklicana v počastitev tamkajšnjih krajevnih praznikov, navzoči pa so bili tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja tega kraja, društev in organizacij, med njimi tudi predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič in predsednik izvršnega sveta Franc Šifkovič. Slavnostni govor je imel predsednik krajevne skupnosti Cerklje Janez Zargaj, zhranim pa je spregovoril tudi Tone Volčič. Med slavnostno sejo so letos prvič podelili tudi posebna priznanja te krajevne skupnosti zaslužnim občanom, ki so v zadnjih desetih letih, odkar obstajajo krajevne skupnosti, prispevali svoj delež, da se je krajevna skupnost Cerklje s svojim zglednim delom uvrstila med tiste v kranjski občini, ki so dosegle naj- vidnejše uspehe, ne samo na komunalnem, temveč tudi na vseh drugih področjih vsakdanjega dela in življenja. Priznanja so prejeli: Stenovec Miha, Rado Carman in Bobnar Stane za uspešno delo v krajevni skupnosti, Ropret Andrej in Polde Lovšin za delo v krajevni organizaciji socialistične zveze. Janez Por za vodenje društva prijateljev mladine, Anton Gerkman za delo na področju Rdečega križa in prostovoljnega krvodajalstva, Janez Glo-bočnik za delo na turističnem področju in športno društvo Krvavec Cerklje za delo na športnem, teles-novzgojnem in rekreacijskem področju, -an ljubljanska banka redni zbori varčevalcev Poslovne enote Ljubljanske banke podružnice Kranj: na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču vas vabijo kot: na hranilno knji- vlagatelja žico, imetnika tekočega, in žiro računa, varčevalca za lastno vanje, deviznega stano- da se udeležite enega od zborov varčevalcev pri naših poslovnih enotah, ki bodo 9. oktobra 1974 ob 17. uri. v prostorih banke, prostorih banke, Na Jesenicah, Titova 8, v Kranju, v Cesta JLA 4, v Radovljici, v prostorih banke, Gorenjska cesta 16, v Škofji Loki, v prostorih banke, Šolska ulica 2, v Tržiču, v prostorih banke, Trg svobode 1. Ljubljanska banka daje v svoji poslovni politiki vse večji poudarek vsem oblikam varčevanja in zato upravičeno pričakujemo od varčevalcev, ki so nam zaupali svoja sredstva, da se bodo odzvali vabilu. 9. oktobra 1974. Razgibano delovno obdobje JUGOTEHNIKA TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM NA VELIKO IN MALO, ZASTOPSTVO TUJIH FIRM IN UVOZ LJUBLJANA, POD TRANČO 2 vabi k sodelovanju 1. blagajničarko 2. voznika dostavnega vozila za trgovino v Kranju Pogoji za sprejem: pod i.: K V prodajalec tehnične stroke z 2-letno prakso na tem delovnem mestu; pod 2.: KV voznik motornih vozil z odsluženim vojaškim rokom. Posebej pogoj za navedena mesta je 2-mesečno poskusno delo. Vaše prošnje ali osebni obisk pričakujemo na naslov: Jugotehnika, kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Pod trančo 2, v 15 dneh od objave. JUGOTEHNIKA Pomoč Kozjanskemu . Člani delavskega sveta tovarne l)arv iu lakov Color Medvode so •sPrejeli sklep, da ho v Colorju 12. Oktobra izredna delovna sohota ter (,a se enodnevni zaslužek takoj Ukazal v sklad za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Enodnevni ?*8lužek so v Colorju že prispevali Julija letos. -fr Urediti prevoz učencev Na zadnji seji radovljiške občin-sk«' skupščine je delegat i/ krajevne Jkupnosti Begunje opozoril, da je I1'1';, čimprej rešiti prevoz otrok iz Zadnje vasi m Slat ne v radovljiški občini v osnovno šolo Begunje. Zaradi slabe ceste in neurejenega Prevoza namreč zdaj nekaj otrok °''iskuje osnovno šolo v tržiški "'"nii. Na seji so poudarili, da gorata to vprašanje rešiti matična 5°la v Radovljici in temeljna izobra ■Ovalna skupnost Radovljica. Menili s" i udi, da problem ni tako hud, da K'1 De |)| mogli rešiti takoj. Vseeno pa s" sklenili, da bodo problem rešili ij'1 ikasne je v enem mesecu in da ''"'o o tem obvestili tudi krajevno V teh mesecih do konca letošnjega leta je pred občinsko konferenco SZDL na Jesenicah precej nalog, ki terjajo nujno in hitro uresničevanje. Pri občinski konferenci so zato že pred časom začeli s temeljitimi pripravami za čimuspešnejše in dosledno uresničevanje ustavnih dopolnil, za reorganizacijo SZDL, za delovanje krajevnih skupnosti po novem sistemu itd. O„ tem in o nekaterih drugih vprašanjih smo se pogovarjali s predsednico občinske konference SZDL Jesenice Maro Talerje-vo. »Pred kratkim ste organizirali seminar oziroma posvet z vodstvi krajevnih organizacij SZDL, krajevnih skupnosti in sekretarji osnovnih organizacij ZK. Kako je uspel?« »Seminar je po ocenah vseh sodelujočih izredno uspel. Na njem so se izoblikovala jasna stališča in naloge. Zelo pomembno pa je to, da smo postavili roke za uresničitev posameznih nalog. Točno določeni datumi naj bi tudi spodbudili aktivnost v tem času, ko moramo sprejeti dovolj pomembnih odločitev m uresničiti precej nalog. Med drugim smo se tudi precej menili o oblikovanju delegatskega sistema, o formiranju krajevnih skupnosti, o srednjeročnem programu razvoja in oblikovanju krajevnih skupnosti v tem smislu, da vsaka posamezna krajevna skupnost napravi svoj program. V jeseniški občini je namreč veliko krajevnih skupnosti zelo različno sestavljenih, z zelo različnimi specifičnostmi: tako imamo krajevno skupnost Kranjska gora zelo turistično, medtem ko je na primer krajevna skupnost Dovje— Mojstrana na eni strani turistična, drugje pa ima izrazito razvito kmetijsko dejavnost.« »V občini ste že sprejeli okvirni program dela do konca leta. Kakšne so osnovne naloge?« »Med najvažnejše naloge s v oddelke poklicne šole na Zelezarsko-izobraževalnem centru sprejeli osemindevetdeset novih Osebni dohodki zaostajajo Čeprav je tržiško gospodarstvo letošnje prvo polletje v primerjavi z enakim obdobjem lani in z drugimi občinami doseglo lepe rezultate, osebni dohodki vseeno ne naraščajo tako kot v drugih občinah — Pomanjkanje delavcev še vedno problem — Pomembnejše mesto Tržiča v gorenjskem gospodarstvu Čeprav ne povzročajo zaskrhlje- činska skupščina kot konferenca nosti, temveč vlivajo veliko optimizma, sta polletne dosežke tržiškega gospodarstva obravnavali tako ob-vsem zaradi že omenjenega pesimiz- Končno prvi zazidalni načrti Prejšnji mesec je bil v Cerkljah razgrnjen predlog zazidalnega načrta za gradnjo počitniških hišic na Ambrožu pod Krvavcem in na Šenturski gori oziroma Apnem. Zanimanje za predloga zazidalnega načrta je bilo dokaj veliko tako pri domačinih, še več pa med tistimi, ki si želijo na tem območju postaviti počitniške hišice. Zanimivo je, da na predloga zazidalnega načrta oziroma obeh načrtov ni bilo bistvenih pripomb. Za gradnjo počitniških hišic sicer ni več takšnega zanimanja kakor pred leti — predvsem med mladimi — medtem ko je precej starejših ljudi, ki si na stara leta želijo iz mestnega hrupa in preživeti svoja zadnja leta v miru, soncu in čistem zraku. Zelja mnogih je, da bi zazidalne načrte pripravili tudi za tiste cone, ki so po urbanističnem programu predvidene za gradnjo počitniških hišic in oddih. -an Enotno kanalizacijsko omrežje Pred dnevi je bil v Medvodah sestanek glede ureditve kanalizacijskega omrežja za Medvode in okolico. Dogovorjeno je bilo, da se pristopi k uresničitvi zelo smotrno izdelanega programa, ki predvideva priključitev v osnovni kanalizacijski sistem mesta Ljubljane. V prvi fazi, ki naj bi bila na vrsti prihodnje leto, naj bi zgradili kanalizacijsko omrežje od Medvod do Vižmarij. Dela bodo veljala K) milijonov dinarjev, od česar naj bi med voske delovne organizacije prispevale J milijone dinarjev. V letu 1976 naj hi sledila druga faza od Vižmarij do Zaloga, s Čimer bo rešeno vprašanje odpadnih voda iz naselij in industrije za daljše obdobje. -£r Tržiška tovarna kos in srpov Tržič proda tovorni avtomobil TAM 4500 Vozilo je v voznem stanju. Ogled in informacije vsak dan v upravi podjetja. Na podlagi pismenih ponudb bo licitacija 15. oktobra 1974 ob 10. uri dopoldne. ZKS na zadnjih zasedanjih. Oba organa sta potrdila oceno skupščinskega oddelka za gospodarstvo in finance, da je bil pesimizem v začetku leta odveč in da so bili vsi planirani kazalci, s katerimi je moč meriti gospodarsko uspešnost, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem preseženi. Tržičani so se primerjali tudi z drugimi gorenjskimi občinskimi skupnostmi in ugotovili, da so bili le redkokje tako uspešni. V tržiški občini se je celoten dohodek na primer povečal za 51 odstotkov, Gorenjska pa je dosegla 45-odstotni porast. Še večjo razliko pa zasledimo pri dohodku. »Regijski« dohodek prvega polletja se je v primerjavi z lanskim povečal za 42 odstotkov, tržiški pa, predvsem zaradi izrednega skoka v nekaterih organizacijah združenega dela, za 61,6 odstotka! Delež Tržiča v celotnem gorenjskem dohodku se je z 8,5 odstotka povečal na 8,9 odstotka, in to predvsem na račun industrije in v manjši meri kmetijstva in gradbeništva. Pri rasti osebnih dohodkov Tržič zaostaja za Gorenjsko, in to pred- ma in previdnosti v začetku leta. Izplačani osebni dohodki na zaposlenega so na Gorenjskem narasli za 26 odstotkov, tržiški delavci pa so dobili v letošnjem prvem polletju za 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Enak odstotek je bil dosežen le še v Škofji Loki. Delegati občinske skupščine kot člani konference ZKS so menili, da kaže osebne dohodke uskladiti ali vsaj za silo ujeti naraščajoče življenjske stroške ter se približati rasti OD v drugih gorenjskih občinah. Iz konferenčnega gradiva povzemamo, da znaša povprečni tržiški osebni dohodek 2265 dinarjev, škofjeloški 2289 dinarjev, radovljiški 2357 dinarjev, jeseniški 2848 dinarjev in kranjski 2553 dinarjev. Po dohodku na zaposlenega pa je Tržič na prvem mestu. Rezultati večje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti so še vrednejši ob dejstvu, da se je zaposlenost v tržiški občini povečala le za 0,4 odstotka (na Gorenjskem povprečno za 3 odstotke)! Industrija je prvo polletje sprejela 44 novih delavcev, medtem ko je zaposlenost v sekundarnem sektorju ostala na enaki ravni ali pa se je celo zmanjšala. Zaposlovanje ostaja tako še dalje tržiški gospodarski problem številka 1. Opozoriti kaže tudi na 14-odstotno povečanje zakonskih obveznosti, predvsem na osnovi republiških predpisov ter slabšo likvidnost. Tržiško gospodarstvo je konec poletja kreditiralo kupce v višini 70 milijonov dinarjev, kar je za 13 milijonov več od skupne vsote tržiških kratkoročnih kreditov. J. Košnjek Pred podpisom samoupravnega sporazuma o štipendiranju Iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o štipendiranju pri občinski skupščini Radovljica je pred kratkim poslal vsem temeljnim organizacijam združenega dela predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Iz gradiva je razvidno, da je radovljiška občina že doslej glede usmerjanja in štipendiranja presegala repuhliško poprečje. Lani je bilo v Sloveniji na višjih in visokih šolah vpisanih 5180 študentov ali 0,30 odstotka od celotnega števila prebivalcev v republiki. V radovljiški občini pa je bilo 271 študentov ali 0,91 odstotka od vseh prebivalcev v občini. Vseh študentov je v občini 389, od teh 118 izrednih. Štipendijo dobiva 124 učencev. Največ štipendij, posojil in študijske pomoči so doslej podeljevali TIS Radovljica, skupščina občine in zavod za zaposlovanje delavcev — izpostava Radovljica. Republiška izobraževalna skupnost je lani namenila za dijake srednjih šol iz radovljiške občine 83 štipendij. Rednih študentov v radovljiški občini je največ iz vasi, izredni pa so iz centrov Radovljica, Bled, Lesce in Bohinjska Bist rica. Veliko pa je študentov, ki so upravičeni da hi dobili štipendije, a jih doslej niso. Po podatkih republiške izobraževalne skupnosti, hi bila združena sredstva zbrana od bruto osebnih dohodkov (0,5 odstotka). Razdeljena pa bi bila glede na število učencev osmih razredov osnovnih šol, glede na število učencev srednjih šol in študentov. V radovljiški občini bi bilo tako upravičeno dobivati štipendijo 1373 dijakov in študentov. Će bi v celoti uresničili samoupravni sporazum, bi letos zbrali v občini 1,089.390 dinarjev. Po sporazumu bi znašala poprečna štipendija za srednje šole 450 dinarjev, za višje in visoke pa 650 dinarjev. Upravičencem bi od zbranih 109 starih milijonov razdelili okrog 65 milijonov, razliko pa bi solidarnostno odstopili v štipendijske sklade nerazvitih področij v Sloveniji. Prelivanje teh sredstev bo urejala skupna komisija, ki bo sestavljena iz delegatov podpisnikov, družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in študentov. Komisija ho imela 45 članov in ho delovala kot zbor združenega dela ohčinske skupščine Hkrati s pozivom za podpis samoupravnega sporazuma je iniciativni odbor seznanil podpisnike tudi z merili za izbiro štipendistov Titovega sklada v Sloveniji in jih pozval, da čimprej pošljejo predloge za izbiro kandidatov za Štipendiranje iz tega sklada. V Sloveniji je doslej podpisalo samoupravni sporazum o štipendiranju 20 občin. Na Gorenjskem pa je radovljiška občina prva, ki je pripravila že vse potrebno za podpis. JR Septembrski rezultati boljši Torek, 8. JU M >m «J oktobra 1974 Proračunska sredstva oocine ne pritekajo tako kot je bilo načrtovano, ugotavlja oddelek za gospodarstvo in finance tržiške ohčinske skupščine v poročilu o izvršitvi proračuna, dohodkov in izdatkov občinskih skladov, sredstev za negospodarske investicije in kreditnih skladov v letošnjih sedmih mesecih. Lani se je na primer v enakem obdobju že steklo v proračun .">:{,9 odstotka predvidenih sredstev, letos pa le 41,H odstotka. V Tržiču ocenjujejo, da je slab dotok predvsem rezultat neizvršenih odmer. Avgustovski rezultati so bili namreč že boljši. V proračunu se je ta mesec nabralo kar 12 odstotkov letno predvidenih sredstev, tako da je osemmesečna realizacija proračuna Že dosegla 53,8 odstotka. Ker je bil tudi septembra dotok proračunskega denarja doher, je pričakovati oh obračunu zadnjega meseca še boljše rezultate. Zato niti izvršni svet skupščine niti skupščina nista predlagala posebnih ukrepov. na novo sprejetimi učenci jih je največ iz sosednjih republik, sledijo mladi iz raznih krajev Slovenije, najmanj pa jih je z Jesenic in iz okolice. Učenci, ki se pridejo šolat na Jesenice iz raznih krajev Slovenije ter iz sosednjih republik, se ob začetku šolskega leta nastanijo v Domu učencev. Dom, ki stoji nedaleč od šole, je lepo opremljen in urejen: ima prostrano učilnico, kabinet za risanje, knjižnico in več prostorov za razvedrilo. Vzgojitelj Siniša Petkovič pravi: »V domu je letos okrog 150 gojencev; to je več kot lani, in sicer jih je kar trideset več kot je normalna zmogljivost doma. Ta problem bomo sedaj skušali rešiti tako, da bomo garderobe preuredili v spalnice. Z dodatnimi investicijami nam bo, upam. tako kot vedno doslej pomagala Železarna, saj si nenehno prizadeva, da svojim bodočim kadrom pomaga in jim lajša šolanje.« Ker smo se že mudili v Domu učencev, smo mimogrede vprašali nekaj gojencev, zakaj so se odločili prav na Jesenicah nadaljevati šolanje oziroma kako se počutijo v domu. Naš prvi sogovornik je Mirko Karanovič iz Sanjskega mosta. »Za šolanje na jeseniški poklicni šoli sem se odločil zato, ker sem prek prijatelja, ki že dalj časa živi na Jesenicah, izvedel, da so tukaj idealni pogoji za šolanje. Izučil se bom za poklic ključavničar-varilec. Če bom to šolo uspešno opravil, mislim nadaljevati šolanje na večernem oddelku tehnične šole. Mislim, da danes vsaka šola prinese dovolj ko- ristnega in zakaj torej ne bi izkoristil možnosti, ki so nam na voljo pri šolanju. V domu se počutim dobro. Ne' bom pretiraval, če rečem, da je to v pravem pomenu besede drugi dom za tiste, ki se zaradi oddaljenosti ne moremo voziti domov.« Branko Škrlec je doma iz Ra-dencev na Štajerskem. Po končani osnovni šoli se je naprej hotel izučiti za mehanika in ker ni našel prostega mesta, se je potem s pomočjo Zavoda za zaposlovanje v Murski Sobot' odločil za šolanje na Jesenicah. »Izučil se bom za obratnega elek-trikarja. Zavedam se, da je šolanje za ta poklic težko in napel bom vse sile, da pridem do željenega poklica. To je moja največja želja, saj nočem razočarati tistih, ki mi sedaj pri šolanju pomagajo. Prosti čas? V domu imam dovolj priložnosti za razvedrilo, poleg tega rad skočim k bratrancu, ki stanuje v bližini. Sicer pa prostega časa ni veliko, saj ga izkoristim tudi za učenje.« Džuro Stoj kovic pravi: »Sedaj delam zadnji letnik poklicne šole in se učim za poklic ključavničar-varilec. Prva dva letnika sem imel največ težav z matematiko. Letos mi gre s pomočjo vzgojiteljev bolje. V domu mi je všeč. Prosti čas najraje izkoristim za nogomet, branje časopisov in knjig; rad pa grem tudi v kino, če je dobra predstava.« Tako pravijo mladi v Domu učencev. Prišli so z vseh koncev domovine, da si pridobijo poklic, ki jim bo v nadaljnjem življenju rezal svoj kos kruha. Iz njihovih odgovorov veje trdna volja, da dosežejo cilj, ki so si ga zastavili. J. Rabič Seje naše komisije za izume in patente so bile že od nekdaj zelo zanimive, zaradi svoje pestre in sklepov polne vsebine, zaradi osebnih trenj in nesporazumov med nami, novatorji samimi, zaradi očitne škodoželjnosti in nevoščljivosti, ki jo je bilo toliko, da se je. uspešno prenašala s seje na sejo. Kako tudi ne: redno smo na teh sejah razpravljali o višinah spodbudnih odškodnin, enkratnih ali večkratnih denarnih nagrad. Četudi je bilo vedno osnovno merilo in vodilo izračun prihranka in na osnovi tega določena višina odškodnine, smo znali večkrat stvar zelo zelo fino zakomplicirati tako, da so mirnejši, malo manj zagreti materialisti in peščica tistih, ki jim za zdaj niti na um ni še prišlo, da bi se ukvarjali z izboljšavami le zaradi denarja, čakali na skromne dinarčke v najslabšem primeru tudi leto dni. Roko na srce — vedno smo kar goreli v doslednosti le tedaj, ko je šlo za denar, za odškodnino. Še ko smo na tisti maratonski seji sprejemali pravilnik, smo se ob določilih materialne vsebine skorajda jeli s pro-staškimi izrazi obmetavati, tako trd in razvnet je bil boj mnenj in predlogov. Kako zelo do srca nam je šlo vse skupaj, kako resnično mišljene so bile vse besede, kaže tudi to, da poslej niti k Micki v bife nismo hoteli družno zahajati, čeprav je vrla natakarica vedno razumela naše občasne denarne stiske, saj smo le pomežiknili, pa je že odprla knjižico »pufarjev«. Da, ona je imenitno razumela, da od odškodnin nimaš čisto nič: ženo o odškodnini še pravočasno in celo nekajkrat obvesti prek časopisov in radia neki zoprnež, ki se ima za novinarja, če pa le-ta odpove, kar se sicer zelo redko zgodi, pobere odškodnino ali spodbudo, ki bi bila v drugačnih okoliščinah zadovoljiv črni fond, davkarija, saj je spodbuda do zdaj še obdavčeni del dohodka. Pot do nagrade Izhajajoč iz takih in podobnih izkušenj naših medsebojnih odnosov je bilo tudi pričakovati, koliko zlega se lahko dogodi, ko bomo izbirali v naši temeljni organizaciji po določilih pravilnika nekoga, ki naj velja za »naj« leta. Vzor in zgled naj bi bil, tudi z nagrado naj bi po svoje spodbudili novatorsko dejavnost! Vedeli smo, da se našim sejam bližajo še temačnejši dnevi že takoj na začetku: vsi trije oddelki naše temeljne organizacije risalnih žebljičkov, ravnil in šestil se ukvarjajo z razmeroma različno dejavnostjo, vsi se ponašajo s kopico ustvarjalnih novatorjev. Kje izbirati nagrajenca in kako, da ne bo kakršnekoli zamere, nagrado imenovati? Rok, ki je bil vedno praktičen, je bil za preprost naziv Novator, Minček, tajnica naše komisije in po svojem videzu zakleta ljubiteljica vsega, kar se sveti in svetlika, je vztrajala na nagradi Zlati žebljiček ali Platinasto šesti/o ali Srebrno ravnilo ali karkoli drugega, samo da bi bilo kar najbolj izvirno in imenitno za uho. Nekako smo se potem ogreli za Minčkov predlog Zlati žebljiček, bolj našemu marljivemu in zapeljivemu Minčku na ljubo kot ne, po hitrem postopku stlačili naslov v pravilnik in sdmoupravni sporazum ter o tem na dolgo in široko informirali najprej neposredne proizvajalce, nato pa vso javnost. Čeprav smo se vsi zavedali, da moramo pohiteti z izbiro kandidata in da moramo vsa/ zdaj biti bolj strpni, tolerantni, popustljivi, smo se bolj kot kdo/koli prej zaletavali, popuščali naši mržnji drug do drugega in vzkipevali ob vsakem nam neljubem predlogu. »Predlagam Lenčka. Njegova izboljšava nam prinaša milijonske koristi,« je dejal Frančck, sicer delegat iz šestil. »Napačno informiran si, delegat Franček!« je zatulil Slavko, vedno vznejevoljen in v stalni opoziciji, »tu je sodelovalo več avtorjev«. »Kaj pa Gregčev izum? Imeniten je, Gregec je prava klasa tudi sicer, a?« »Smo šele poslali V Beograd, še ni odgovora, njegov izum še nima nobene uradne številke. Odpade!« »Nagradimo Bena! Stalno nekaj pogrunta in tudi sicer je pošten človek!« »Ne podeljujemo nagrade za moralne kvalitete, tovariši,« se je zadri Slavec, ki nikakor ni razumel, da se ni nihče spomnil nanj. Nekaj ur zatem so se ga le spomnili in skorajda bi že imel plaketo pa imeniten naslov pa dva milijončka v žepu, ko se ne bi oglasil pravnik Miha, ki je kdo ve kdaj in zakaj ravno tisti dan priko-lov rotil na sejo. »Ne bo nič, prijateljčki. V pravilnik ste zapisali, da podeljujete nagrado za življenjsko delo, tovariš Slavec pa je, kolikor sem informiran, dobil le enkratno odškodnino za eno samo svojo izboljšavo.« Na mah smo utihnili, še čistilka, ki je robantila pri vratih, se je v napetem pričakovanju obesila na metlo. »Torej,« je globoko zajel sapo bledi Slavec, »torej, tovariši člani komisije, sem za predlog, da nagrade letos sploh ne podelimo.« Vsi smo dvignili roko. D. S. " petek popoldne so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo slikarskih del koroškega umetnika Franza Schneeiveissa. Svečanosti ob otvoritvi se je udeležil tudi avtor razstavljenih del. (-jg) — Foto: F. Perdan Muzej revolucije na Jesenicah Na Jesenicah so po večletnih prizadevanjih končno le ustanovili poseben iniciativni odbor za postavitev muzeja revolucije v stari Kosovi graščini. Iniciativni odbor, ki S1 je delo razdelil v več komisijah, uspešno nadaljuje s pripravami za uresničitev te zamisli, ki je nujno potrebna, saj na Jesenicah nimajo Poleg Tehnič nega muzeja jeseniške Železarne nobenega primernega prostora, kjer bi lahko shranjevali in prikazovali dragocene dokumente in eksponate revolucionarne preteklosti delavskih Jesenic. Tudi Tehniški muzej jeseniške Železarne ima prostorske stiske, razen tega pa je njegova lokacija v sami Železarni ln je tako skorajda težko in redko dostopna za naključne obiskovalce. Ko so na prvi seji iniciativnega Filmsko gleda- odbora sklenili, da urede staro Kosovo graščino, ki je po lokaciji in zaradi svoje zgodovinske pomembnosti še najprimernejša, se je takoj in najprej pokazal predvsem problem zbiranja potrebnih finančnih sredstev, ki bi jih morala družba zagotoviti v svojih srednjeročnih programih razvoja. Kosovo graščino bi namreč morali temeljito preurediti, poleg tega pa preseliti v primerne prostore vse tiste ustanove, ki imajo sedaj v njej sedež. Prav zaradi tega so se na zadnji seji programske in gospodarsko-tehnične komisije člani zavzeli za to, da bi morali pospešiti priprave za rešitev finančnih problemov adaptacije Kosove graščine. Obenem so na minuli ponedeljkovi seji na Jesenicah tudi ugotovili, da so bili člani programske komisije zelo delavni, saj so že izdelali programe, ob katerih niso imeli udeleženci seje nobenih pripomb. D. S. lišče v Kranju 24 razstav Dolika Občinska konferenca ZSMS Kranj Pripravlja v sodelovanju s kranjskim kinematografskim podjetjem Filmsko gledališče. V dveh krogih bodo zavrteli šestnajst filmov. Prvi krog se bo začel 25. oktobra. V njem bodo predstavili fra ncoska barvna filma Ameriška noč in Ana in volkovi, švedska filma Kriki in šepetanja ter Emigranti, italijanski barvni film Smrt v Benetkah, angleški barvni film Njih 14, ameriški barvni film Nemirni kavboj in italijanski barvni film Delavski razred na poti v raj. Predstave bodo vsak petek ob 18. uri. Tisti, ki si želijo ogledati vse •'Ime, lahko naročijo abonma, -lb V letošnjem letu je likovna skupina DOLIK, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar na Jesenicah, pripravila 18 razstav na Jesenicah in organizirala^ razstav zunaj Jesenic. Pri tem so štete tudi štiri razstave, ki jih bodo organizirali do konca letošnjega leta, in sicer: člani Dolika bodo do konca letošnjega leta razstavljali še v Krškem in v Trbovljah, skupaj s slikarji iz Radovljice v Varaždinu ter pripravili kolektivno slikarsko razstavo za dan republike na Jesenicah. Razen tega je 18 slikarjev jeseniškega Dolika letos sodelovalo tudi v petih slikarskih kolonijah. D. S. Mala Čufarjeva knjižnica Kulturno umetniški klub pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, ki združuje književnike, slikarje, glasbenike in druge kulturne delavce od Ljubljane do Celovca, je v svojem založniškem programu v štirih letih obstoja izdal naslednje knjižice pod skupnim imenom MALA ČUFARJEVA KNJIŽNICA: Tone Čufar — TOVARNA drobna povest iz delavskega življenja, obsežen življenjepis, zadnje pismo staršem. Knjižico je uredil književnik Cvetko Zagorski, ilustriral akad. slikar Jaka Torkar. (32 strani), 4,00 din Slavko Savinšek — POREDNI SMEH izbor otroških pesmi in avtorjev življenjepis je pripravil književnik Črtomir Šinkovec, pesmi pa so ilustrirali učenci posebne osnovne šole Jesenice pod vodstvom svojega pedagoga akad. slikarja Romana Savinška. (40 strani), 8,00 din Viktor Gregorač — RAZMERJA izbor proze mladega književnika, ki je padel kot talec v Dragi, obsežen uvod z življenjepisom, ki pomeni spev mladim skojevcem, ki so kot talci omahnili pod okupatorjevimi streli, je pripravil prof. Emil Cesar, kot dodatek pa je 11 likovnih reprodukcij, slik, ki so se ohranile od nadarjenega mladeniča. (110 strani), 15,00 din Andrej Kokot — ČUJTE, ZVONOVI POJO izbor pesmi slovenskega pesnika iz avstrijske Koroške in uvod je pripravil pesnik Valentin Cundrič, opremil pa akad. slikar Jaka Torkar. (78 strani), 25,00 din Andrej Kokot — URA VESTI izbor pesmi, uvod napisal Mitja Mejak, opremil akad. slikar Milan Batista (izšla v Celovcu). (72 strani), 30,00 din Valentin Cundrič — SONETI opremil akad. slikar Boni Čeh (112 strani), 40,00 din Miha Klinar — NA MRTVI STRAŽI izbor pesmi nastalih v letih 1941 do 1945, opremil akad. slikar Jaka Torkar. (168 strani), 50,00 din Benjamin Gracer — V MRAKU izbor pesmi in uvod pripravil prof. Emil Cesar, opremil akad. slikar Roman Savinšek. (64 strani), 20,00 din Črtomir Šinkovec — ŠKORČEVA ŠOLA izbor otroških pesmi in ugank ter uvod pripravil prof. Emil Cesar, ilustriral akad. slikar Jaka Torkar. (64 strani), 30,00 din Vse knjižice so broširane, vendar lično opremljene in enake velikosti. Cena knjižic je razmeroma nizka, ker so bile delno regresirane in ker je bila večina dela okrog založniške dejavnosti opravljenega brezplačno — ljubiteljsko. Knjige, ki vam jih pošljemo na naše stroške, lahko naročite ua naslovi DPD SVOBODA TONE ČUFAR, Kulturno umetniški klub 64270 JESENICE, Cesta ielezarjev Galerija kot priznanje Prav gotovo se ne bi zmotili, ko bi napisali in trdili, da je v jeseniški občini do postavitve oziroma ureditve spodobne galerije — ali vsaj dostojnih prostorov, ker še teh na Jesenicah žal ne moremo najti — zelo dolga pot več let. Če samo pomislimo, da se o ureditvi galerije razmišlja na raznih sestankih in sejah še in še let, da se v besedah iščejo možnosti in poti, da pa je žal do sedaj ostalo vse pri besedah, mišljenjih in zahtevah! Sicer je zelo spodbudno in dobrodošlo, da se o tem razmišlja in išče kar najprimernejša rešitev, ni pa spodbudno, da prav zares že toliko časa stvar obdelujemo,^ se ob njej razburjamo in nas je pravzaprav* samo in le sram, da, recimo, vabimo likovnike od drugod že leta in leta v tisto zares malo dvorano odmaknjenega, starega, dotrajanega delavskega doma, pa najsibodi po svoji revolucionarni preteklosti še tako primeren in kot zgodovinski objekt delavskih in naprednih Jesenic še tako pomemben. V tisti mali dvoranici, ki bi ji lahko rekli tudi soba, tudi ni pričakovati, da bomo ob kopici razstavljenih del lahko dojeli resnično vrednost neke slike in nas bodo obdajali umetniški užitki, ker bomo ob dnevni svetlobi komajda kaj videli, ob večernem obisku pa nam organi- zatorji — pa če bi še tako radi — nikakor ne morejo eksponatov primerno osvetliti. Menda zato niti ni čudno, da je tistih nekaj ljubiteljev likovne umetnosti na Jesenicah hudo prikrajšanih že ob takih razstavah, kaj šele, da bi lahko uživali ob slikah priznanih umetniških čopičev, ki si jih organizatorji na Jesenicah sploh povabiti ne upajo. Pa se kljub vsemu, kljub slabim in najslabšim pogojem prizadevni jeseniški likovniki ne dajo! Še nikoli in zares nikoli niso zatajili, vztrajajo vkljub slabemu obisku in kljub bornim prostorskim razmeram. Njihovo notranje umetniško življenje in po-doživljanje ustvarja, njihova povezanost in organiziranost odpira nove in nove slikarske razstave samostojne in kolektivne, njihova želja po spoznavanju novega in posredovanju le-tega vsem in vsakomur se izraža v odpiranju r-azstav tujih manj in bolj znanih slikarjev, tako da mala dvoranica skorajda nikoli ne sameva. Vsaj v tem smislu ne, da bi bila prazna, v njej so stalno razstave, zaradi odmaknjenosti razstavnega prostora sicer manj občudovane in obiskane, a zato s kar najboljšo mero umetniškega znanja izbrane in ocenjene. Tako nekje, v nekem delavskem središču, neka skupina ljubiteljev, amaterjev premaguje tiste ovire, ki ponekje veljajo za nepremostljive. Premaguje jih, vztraja in nadaljuje tradicijo svojega dvajset- in večletnega prizadevnega dela, hrani v vitrinah priznanja, celo višja in najvišja, sprejema uspehe, ki jih doživlja v tujih galerijah, se vedno udeležuje slikarskih kolonij, vsa je prežeta z delovnim zanosom. Nikoli ne pozabi odpirati razstav s kratkim, a kvalitetnim programom, pa če je navzoč le eden obiskovalec ali pa poleg slikarjev — razstavljavcev sploh ni nobenega. Njeni člani le z glavo zmigujejo, ko še zdaj, po tolikih izkušnjah, po tolikih zahtevah kulturo delavcu, kulturo šolarju, bodočemu intelektualcu, na razstave šolske mladine sploh ni. Ni. In stavijo, da do konca letošnjega leta, ko nameravajo odpreti še pet novih razstav, nobenega učitelja ali profesorja ne bo zamikalo, da bi pokazal vsaj toliko kulturne osveščenosti, da bi svojim šolarčkom ali dijakom vsaj omenil ali priporočil ogled razstave. In sploh ne iščejo več kakršnihkoli vzrokov, zakaj to in zakaj tako. Ostajajo ljubitelji slikarske umetnosti, ostajajo optimisti, nepoboljšljivi optimisti in upajo, da bodo nekoč in nekje vendarle spravili vsa svoja priznanja v vitrine svojega največjega priznanja, ki naj bi ga jim podelila družba — V dostojno, četudi malo, skromno galerijo. D. S. Jubilej rateških kinoamaterjev Pred desetimi leti ali točneje 1. avgusta 1964 je v rokah kinoamaterjev iz Rateč pri Planici prvič zabrne-la filmska kamera, in to med prvimi v Sloveniji. Med počitnicami smo v planinah in ob morju posneli prvi kratkometražni film in mu dali naslov »Poletne počitnice«. S tem filmom pa je bil prebit led in v zimskem času smo posneli barvni film »Novo leto« ter kolekcijo barvnih diapozitivov »Zima, zima bela«. Aprila 1965 smo s kolekcijo diapozitivov »Zima, zima bela« sodelovali na prvem festivalu pionirskega filma Slovenije, ki ga je organiziral kino krožek osnovne šole iz Mojstrane. Festival v Mojstrani in na Jesenicah je uspel, mi pa smo za nagrado prejeli diplomo in zvitke filmov. To je bila spodbuda za nadaljnje delo in za razpis na temo »20 let v svobodi« smo posneli kar tri akcijske filme s partizansko tematiko. Posebno dobro se je v močni konkurenci uvrstil film »Tvegano življenje«. Na sestanku skupine smo se odločili, da posnamemo nekaj bolj veselega in odločili smo se za burlesko .»Ropar in policaj« in oktobra 1965 smo začeli snemati. Vlogo roparja je odigral Rogar Tone, policajske veščine pa je pokazal Rozman Franci. Veliko smeha je bilo že pri snemanju, filma, kako bo šele pri predvajanju, smo si mislili. In res, nismo se ušteli. Film je dobil velik odziv pri gledalcih. Iz Ljubljane smo prejeli vabilo za drugo republiško srečanje mladih kinoamaterjev Slovenije in tako je »Ropar in policaj« odpotoval na festival v Ljubljano. Vrnil pa se je s solidnim drugim mestom ter z diplomo in nagrado. Film »Ropar in policaj« smo poslali še na drugo zvezno srečanje mladih filmarjev leta 1966 v Sarajevo, leta 1967 se je udeležil petega republiškega srečanja kinoamaterjev v Ljubljani, leta 1968 je bil udeleženec prvega medklubskega festivala amaterskega filma na Jesenicah, barve naše skupine je branil tudi leta 1968 na prvi reviji filmov v Kranju in leta 1970 na reviji mladinskega filma na Jesenicah. Z vsakega srečanja pa se nikoli ni vrnil brez nagrade in priznanja. Vsi avtorji filma smo bili presenečeni nad takšnim uspehom. Film je še sedaj na programu naših kino predstav. Medtem smo posneli še nekaj filmov, kot so partizanski akcijski film »Jurčkove sanje«, komična filma »Doživljaji Janeza Pomote« in »Prepovedani ribolov«. Stare običaje smo posneli na več filmov. Omenim pa naj samo dva, in sicer »Koline — domači praznik« in »Večer na vasi«. Leto 1968 pa je bila prelomnica v snemanju filmov. Kupili smo moderno avtomatično filmsko kamero za super 8-milimetrski film in vse bolj smo snemali dokumentarne filme za turistične in propagandne namene. Eden najlepših filmov je nedvomno barvni film »Izlet ob Savi Dolinki« in prikazuje vse znane turistične kraje od Tamarja dp Radovljice. Z nabavo zvočnega kinoprojektorja smo filmu pridali potrebno glasbo in efekte ter ga opremili s potrebnim besedilom. Snemali smo tudi otvoritev nove planiške velikanke in pa jesen v Beogradu. Najdražji projekt do sedaj pa je vsekakor snemanje color zvočnega filma o prvem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na planiški velikanki leta 1972. Film je imel pri snemanju delovni naslov »Dolina poletov«, toda že med snemanjem smo se premislili in končni naslov je »Planica praznuje«. Glavni avtor filma je mladi snemalec-ama- ter Košir Zdravko, ki je film tudi režirah Pri končni obdelavi pa smo mu pomagali vsi člani. Da posnamemo tudi druge kraje, smo se napotili na snemanje v Gaberje pod Gorjance na Dolenjskem. Filmska ekipa je posnela barvni film o ljudskih običajih z naslovom »Ohcet na Dolenjskem«, filmska kamera pa ni manjkala tudi na potovanju po Švici. Letošnje poletje pa je bilo za nas amaterje najbolj uspešno. Za slovensko društvo MELBOURNE v Mel-bournu v Avstraliji smo skupaj z mladimi plesalci iz Podkorena posneli barvni zvočni film »Venček gorenjskih polk in valčkov«. S tega filma se bodo namreč slovenski izseljenci, ki živijo v Avstraliji, učili gorenjske plese in s tem obujali spomine na domače običaje. V arhivu hranimo dokument, ki je zgodovinskega pomena. Skupaj z jeseniško filmsko skupino ODEON smo namreč posneli film, koje v Planico zadnjič pripeljal vlak. Do sedaj smo posneli okrog trideset filmov. V načrtu pa imamo nekaj bolj zahtevnih projektov, ki pa so sedaj še v povojih, kajti manjka nam finančnih in materialnih sredstev. Priprave pa tečejo tudi za proslavo ob jubileju, saj smo pričeli med prvimi in še vedno vztrajamo, medtem ko je razpadlo že precej podobnih skupin. Za zdaj še ne nameravamo vreči puške v koruzo, ampak bomo filmsko dejavnost še bolj poglobili. Na prireditev bomo povabili tudi sodelavce iz drugih klubov. A. Kerštan V grajski gostilni Grad Hrib nudimo domača kmečka jedila (kmečki narezek, zaroštan močnik, gobove jedi, krače, pečenka iz tunke, štruklii ipd.) Letos spet gledališki abonmaji v Tržiču Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Tržiča je pred kratkim razpisala abonmaje za gledališko sezono 1974/75, v kateri se bo zvrstilo 6 predstav znanih slovenskih gledaliških hiš. Abonmaje vpisujejo do četrtka, 10. oktobra. Tržiško gledališko sezono bo v drugi polovici meseca odprlo Mestno gledališče iz Ljubljane s Hadžičevim delom »Naročena komedija«. Lanska organizacija abonmajskih predstav je dobro uspela. Gostovanja slovenskih gledaliških skupin in nastop članov domačega Amaterskega gledališča so zbudili med Tržičani precejšnje zanimanje, saj so bile po navadi večerne predstave oh 20. uri razprodane, dober obisk pa so zabeležile tudi predstave ob 17. uri. Tuje gledališke skupine, ki pridejo v okviru abon- majskih predstav gostovat v Tržič, nastopijo namreč v enem dnevu dvakrat. Prvič oh 17. uri in drugič oh 20. uri. Tržičani se tudi pri organizaciji letošnjih predstav niso izneverili tradiciji. Da hi bil obisk čim boljši in cena vstopnic za obiskovalce nižja, plača polovico stroškov gostovanj kulturna skupnost, precej kart pa odkupijo osnovne organizacije sindikata in jih po znatno nižjih cenah (okrog 5 dinarjev) prodajo delavcem. Pred vsako popoldansko in večerno predstavo bo nekaj vstopnic tudi v prosti prodaji. -jk in* W % £&: c Torek, 8. oktobra 1974 Lepši časi za soriški turizem Bo Soriška planina naredila preobrat tudi v razvoju turizma na Sorici? — Že prihodnje leto bo morda ponovno urejen Groharjev muzej — Velika ovira je slaba cesta Sorica, vasica nad Selško dolino, čeprav nekoliko oddaljena od večjih središč, je kraj, ki ga turisti že leta in leta dobro poznajo. Nobenega dvoma ni, da ljudi željne oddiha tja gor v selške hribe vabi čist zrak, idilična okolica, privlači jih pokrajina, obdana *1 bujnimi gozdovi, nad katerimi se dvigajo strme senožeti, očara jih slikoviti svet, ki ga krase kozolci, trdna kmečka poslopja . . . In mir je tu doma! Mir! Tišina! Okolje, ki je kot nalašč za sprostitev razrvanih živcev! To vedo tisti, ki prihajajo in preživljajo tu dopust iz leta v leto po več tednov, to vedo tisti, ki se na Sorici zaustavijo le za dan, morda dva, ali se zaustavijo povsem naključno za nekaj hipov na poti proti Bohinju. Sem gor poleti Često prihajajo planinci, pozimi smučarji, ki se potem povzpnejo še nekaj kilometrov više na bele strmine Soriške planine, do smučišč, ki že v prihodnjih sezonah obetajo postati znana daleč naokrog. Soriška planina je bila pravzaprav dolgo zavita v »tančico«, zanjo so vedeli le redki smučarji! Šele lanska muhasta zima je ta smučišča pokazala v pravi luči, postavila na mesto kot ga zaslužijo. »Bi lahko dobila predsednika turističnega društva?« sva s Francetom pobarala prvega domačina, ki sva ga srečala v vasi! »Aha, Toneta Pintarja mislita, kajne?« je dejal. »Kar tjale proti šoli stopita, tik poleg nje je njegova domačija!« Toneta nisva našla doma! V trgovino, da je šel, sva izvedela od domačih. Pri priči sva odhitela do bližnje prodajalne. »Mene iščeta, mar ne?« naju je že med vrati pozdravil mlajši možak. »Kar notri na toplo stopimo,« naju je povabil. Vabila sva bila zares vesela, saj je zunaj iz goste sivine kot za stavo lil dež, le nekaj sto metrov više pa so strmine že dobivale belo odejo, sneg, ki je za te kraje v prvih dneh oktobra kar malo nenavaden pojav. »Koliko časa sem že predsednik turističnega društva? Tretje leto teče.. Prej sem bil kar sedem let odbornik!« se je predstavil. In kako je bilo z letošnjo turistično sezono? »No, ravno najboljša ni bila, to že lahko rečem! .Morda bo pozimi bolje? Treba pa je priznati, da je zanimanje za obisk pri nas še vedno večji v letni kot v zimski sezoni. Prepričani smo, da bo Soriška planina tudi tu v sami Sorici kasneje napravila precejšen preobrat. Veliko, res veliko, se je že govorilo o gradnji tega zimsko rekreacijskega centra, a mislim, da je bilo še vse premalo storjenega, da bi stvari, hitreje krenile z mrtve točke. Kot član iniciativnega odbora za ureditev Soriške planine zdaj končno le lahko zatrdim, da se zdaj končno obetajo boljši časi . . .« Sama Sorica trenutno razpolaga s petindvajsetimi ležišči. To ni veliko. Pomladanska anketa pa je, denimo, pokazala, da je med domačini še čutiti zanimanje za oddajanje sob. Tudi turistično društvo hi jih lahko uredilo še nekaj na krajevnem domu, a primanjkuje denarja. S kmečkim turizmom se Soričani prav tako še ne ukvarjajo. Gostje se prehranjujejo v domači gostilni »Pri Mariji Drol«! Gostje so kajpak s Dež lovcev ni oviral Močno deževje v petek, 4. oktobra, ni oviralo oziroma preprečilo prvega večjega tekmovanja na glinaste golobe in srnjaka, ki ga je priredila Lovska družina Cerklje na Gorenjskem v počastitev krajevnih praznikov. Za tekmovanje je bilo veliko zanimanje, kar priča tudi velika udeležba in doseženi rezultati, čeprav so prav vsi tekmovali v hudem nalivu. Izredno velik uspeh je dosegel Franc BAHBlC iz LI) Šmarna gora, saj je zbral v obeh disciplinah kar 86 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Dušan MOČNIK iz LI) Struge s 77 točkami, tretji je bil Peter SLAT-NAR iz domače družine s 76 točkami, za njim pa so bili Jože Klemen z 71 in Ivo Zavrl s 66 točkami oba LD Jošt, Jože Pirnat iz LI) Motnik s 64 točkami itd. Najboljši so prejeli lepa praktična darila. Omenimo naj še, da je v tekmovanju za SVINJSKO GLAVO v hudi konkurenci zmagal Ivan Vrhovnik iz LI) Šmarna gora. -an hrano še kako zadovoljni, saj izkušena birtinja nemalokrat pripravi razne domače specialitete. V številkah je letošnja turistična sezona videti takole: kraj je obiskalo 116 domačih in 25 tujih gostov! Domači gostje so na Sorici prenočili 415-krat, tuji pa 270-krat! Med tujimi gosti je največ Italijanov in Nemcev, med njimi je največ strastnih »jagrov«, ki se navadno vračajo domov z bogatimi lovskimi trofejami. »Turisti med bivanjem pri nas najraje hodijo na krajše izlete: na Ratitovec, Lajnar in druge okoliške vrhove. Nekdaj so si v vasi lahko ogledali tudi Groharjev muzej, bogato zbirko del našega rojaka! Zdaj ga ni več! Lastniki so pobrali večino eksponatov in res ni več kazalo imeti odprte za javnost tako opustošene zbirke. Prav zdaj se trudimo, da zberemo nekaj slik in prihodnje leto ponovno uredimo vsaj manjšo sobo z deli Ivana Groharja — nekak ,mini' muzej! Bomo videli, če nam bo uspelo!« Soričani trenutno najbolj tarnajo nad slabo cesto iz Podrošta. Sicer so bili med letom nekateri ovinki nekoliko razširjeni, urejene najbolj kritične točke, a makadam je makadam. Vsako hujše neurje, deževnih nalivov pa letos ni bilo malo, razkoplje traso, naredi luknje. Kakor pa kaže naslednjih nekaj let za asfalt na soriški cesti še ni predvidenega niti dinarja. Tone Pintar »Pozimi niso težave s cesto nič manjše. Takrat nam nagaja sneg,« pravi Tone. »Kadar je neprevozna, je treba vzeti pot pod noge in se spustiti dol do Podrošta. Ampak, ko bo zaživela Soriška planina, moram pripomniti, da imamo tudi tu na Sorici dve vlečnici, ni vraga, da bo tudi naša cesta dobila asfaltno prevleko, da se bo naše okno v svet bolj odprlo in razširilo! Vsaj tako upamo!« J. Govekar Od 1. oktobra naprej vozijo na progi Radovljica—Kamna gorica—Kropa— Podnart trije novi Transturistovi avtobusi. Potniki pravijo, da je prevoz v novih in večjih avtobusih veliko udobnejši kot doslej. Na petkovi seji izvršnega sveta skupščine občine Radovljica pa so opozorili da bo zaradi vse večjega prometa (med drugim tudi zaradi avtobusnega) z kamnogoriškega in kroparskega področja v Radovljico treba čimprej misliti na novo obvozno cesto v Radovljici. Sedanja cestna povezava, ki vodi med drugim čez železniški nadvoz ne zdrži večjih obremenitev. — Foto: F. Debeljak. V Tržiču pogrebi še po starem Delegati občinske skupščine zavrnili predlog višjih cen za pogrebne storitve — Nove kalkulacije in odločitev na prihodnji seji Torek, H. oktobra 1974 Pred delegati občinske skupščine Tržič se je na zadnji seji znašel predlog Komunalnega podjetja Tržič in izvršnega sveta skupščine za povišanje oziroma spremembo cen pogrebnim storitvam. Komunalno podjetje je v vlogi izvršnemu svetu, ki je leto sklenil predlagati skupščini, navajalo, da se cene pogrebnih storitev od leta 1968 dalje še niso spremenile in da sedanji dohodki komaj pokrijejo stroške redne dejavnosti, za kritje prevzetih obveznosti iz preteklosti in predvidena vlaganja pa denarja ni. Cena pogrebnih storitev naj bi se po predlogu Komunalnega podjetja in izvršnega sveta povečala za povprečno 19,6 odstotka ali od sedanjih 2915 dinarjev na 3522 dinarjev oziroma 3652 za pokop na novem pokopališču. Komunalno podjetje želi z večjimi cenami za storitve oh pogrebih pokriti anuitete, nastale oh gradnji mrliške vežice in anuitete za posojila ob razširitvi pokopališča in gradnji garaže. Hkrati namerava podjetje s pomočjo tako zbranega denarja modernizirati pogrebne obrede na tržiškem pokopališču, urediti sme-tiščni jami v Kovorju in Krizah, obnoviti vežice na pokopališčih v Križah, Kovorju in Lomu, obnoviti zidove ob pokopališču v Tržiču, modernizirati dovoz do pokopališč v mestu, Kovorju in Križah itd. Delegati tržiške skupščine predloga niso sprejeli. Menili so, da' so skoki v cenah previsoki. Predlagali so, naj podjetje še enkrat preuči novi cenik in izdela bolj utemeljene in vsestranske kalkulacije. Prav tako so sodili, da investicij podjetje ne bi smelo valiti na račun večjih cen storitev za pogrebe, temveč mora denar za te namene črpati iz svojih skladov. Končna odločitev o predlogu Komunalnega podjetja in izvršnega sveta bo izrečena na prihodnji seji skupščine. -jk Že tedaj, pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je veljal sosedov Jure še za »našega Jurčka, Jurkeka ali Jurička,« je po mnenju in trdnem prepričanju tete Erazme kazal prva, a zanesljiva znamenja in nagnjenja do takih stvari in reči, ki so prinašale le same koristi. Še kot kratko-hlačnik je po lestvi plezal na podstreho in izdatno črpal iz nje zanimive primerke družinske preteklosti, da bi potem na dvorišču pokazal vse svoje sposobnosti ob' blagovni izmenjavi in prekupčevanju. V tem je bil med otročaji neprekosljiv. Zatrdno je postala teta Erazma prepričana o njegovi poslovni sposobnosti tedaj, ko je zamenjal staro dedovo vojaško fotografijo za pozlačen nožič. Te lastnosti so bile Juretu prirojene ali kakor je menila teta Erazma, od deda podedovane. Razen tega je imel Jure še dodatno strast. Dva razreda osemletke je ponavljal samo zaradi tega, ker je pozimi vse dneve presmučal, dneve brez snega pa je presanjal ob knjigi. Na vse pretege se je bil trudil, da bi vendarle dobil dobre dilce, a se mu nikakor ni posrečilo. Čeprav je imel škorenj na smučeh privezan kar z jermenom, ki ga je ročno odrezal od očetovih sani, pa je veljal za naj-pogumnejšega slalomista v vasi. Sprva se je sicer hotel specializirati za skoke, a sije na skakalnici nekoč polomil roko in nogo. V dneh prisilne neaktivnosti se je sklenil preusmeriti na manj nevarno, a zato nič manj atraktivno rekreacijo — na alpske discipline. Brez vednosti staršev se je vpisal najprej v šolski smučarski klub, potem pa še v klub pri Partizanu. Ko je zmagal na dveh, treh medšol-skih tekmah, so mu v klubu pri Partizanu dali nove, boljše smuči od njegovih, take, na »zajle« in z »maso« na spodnjem delu. S temi smučmi se je začela njegova prava kariera, ki jo je zaključil kot as kot vrhunski smučar. Ponosno je Jure vzdigoval svojo glavo na zmagovalnih stopničkah naših smučarskih središč in hvaležno sprejemal diplome in priznanja, še posebno praktična darila, ki so bila največkrat v obliki prvovrstnih smuči ali druge smučarske opreme. S športnimi uspehi je rasla tudi njegova samozavest, ki so jo drugi imenovali tudi važnost, kar ga pa niti najmanj ni motilo. Ker je veljal za dobrega smučarja že v srednji šoli, je, kadarkoli je le hotel, izostal. Profesorji so bili na moč tolerantni in so upoštevali priporočilo smučarskega kluba ter mu pogledali skozi prste ob njegovih odsotnostih in tudi pri urah izpitov. Jure je sicer dobronamerno knjige vedno vlačil na treninge in na tekmovanja s seboj, a jih je videl le tedaj, ko je v nahrbtniku iskal »maže«. Ko je pozneje pogrnil že v prvem letniku fakultete, je kategorično zahteval od funkcionarjev, da mu klub plačuje zdravstveno zavarovanje, sicer jim v najkrajšem času poreče adijo. Tudi štipendija, ki jo je jasno »izbojeval« spet prek kluba, mu ni zadostovala za življenje, zato si je, bister že od nekdaj, poiskal dober in zanesljiv vir drugega dohodka. Licitacija smučarskega asa Vse smuči in smučarsko opremo, ki jo je shranjeval v kleti, je Jure dobil bodisi kot darilo ob zmagi bodisi vsako leto pri klubu bodisi kot za reklamo od smučarske tovarne. Smuči je imel vedno dovolj, kajti ko se mu je zazdelo, da niso več tako prožne, jih je odvrgel in zahteval nove. Stare pa je kar razgrabila njegova žlahta bratrancev in sestričen pa malih in pravih tet in stricev, kijih je pred zimsko sezono imel sumljivo veliko število. Jure je nekaj časa sicer vnemarno prenašal to predsezonsko zastonjkarsko invazijo na njegovo klet, ko pa se je prvič sploh pozanimal, koliko velja v trgovini par dobrih smuči, sije odtrgal od dovolj dobre štipendije nekaj dinarjev in kupil zanesljivo varno ključavnico za kletne duri. Prvega kupca je iskal kar teden dni, ker se je malce vendarle bal, a mu pozneje ni bilo žal, saj tridesetemu kupcu ni imel več kaj ponuditi, ker mu je zaloga v kleti že pošla. Nekaj časa se je sicer žrl, ker je prve smuči z okovjem vred prodal za smešno nizko ceno, saj je poslednji kupec za celo še slabše smuči odštel še enkrat več. Pri drugem kupcu je bil previdnejši, za ceno se je jel že pogajati, pri tretjem, četrtem in petem pa je imel za smuči prekrasnega videza že pravo malo licitacijo. Smrtno resen je za smuči z nalepkami, ki jih je dodatno nabavil in nalepil, zahteval precejšnjo izklicno ceno in jih prodal za še enkrat toliko. Ko je dvajset parov smuči pošlo, je začel prodajati smučarske palice, smučarske čevlje in celo smučarske jopiče, ki mu jih je podarila neka inozemska firma. Posel je krasno zacvetel in cvetel, tako da je prodal še tisto opremo, ki jo je sicer nameraval uporabljati v sezoni. Ravno nekaj sto tisoč starih dinarjev mu je namreč še primanjkovalo za nakup novega avtomobilčka. Brez skrbi. Jure ne bi bil Jure, ko ne bi v naslednji sezoni obnovil svojo kletno zalogo in ponovil licitacijske postopke. Obogatel sicer ni, zagotovil pa sije zadovoljiv priliv dodatnega dohodka. In zakaj ne bi? Nič nezakonitega mu ni očitati. Le kdo, ljudje neumni, bi v teh dneh še podarjal? Ne, ne, niti tistim ne, ki v klubu prihajajo za Juretom in ki zaradi finančnih težav kluba presmučajo sezono z enimi samimi smučmi. Ti so začetniki, Jure pa je vendarle ponesel barve kluba v svet, Jure ima kvalitete, as je, vrhunski smučar vendar! In kaj je za to že dobil? Za svoje naporne treninge, za nemogoče pogoje dela, kaj, vas vprašam? Čisto nič v primerjavi s profesionalci, s katerimi mora deliti startne številke na tujih smučiščih. In če si na tak način izboljšuje svoj materialni položaj, je za takega asa, ki pri nas trenira in živi v skrajno nemogočih razmerah, samo spodbudno dejanje. Kaj bi to, če plača treninge doma in na tujem klub, kaj bi to, če plača izostanke klub, kaj bi to, če te zdravstveno zavaruje klub, kaj bi to v primeri z drugimi vrhunskimi asi, ki veljajo za amaterje, a so zaradi visokih premij že profesionalci? C Tako modruje Jure, tako so začeli modrovati tudi drugi smučarski asi in po svoje imajo tudi prav. Vendar, če nič drugega, na smeh ti gre, ko vidiš na smučišču četico nedeljskih smučarjev s popolnoma enakimi jopiči svetovno znanih firm in na jok, ko vidiš Juretovega klubskega tovariša in morebitnega Juretovega naslednika v starem puloverju in na smučeh, ki so videle že znatno boljše čase. D. S. Graditelji! V poslovalnici Železnina Lesce imamo na zalogi betonsko železo 6 Lesce po 9,91 din/kg fco murka posl. Železnina lesce tel. 75-194 (064) cement Trbovlje po 817 din tona fco Lesce Priporočamo vam nakup opreme za centralno kurjavo, radiatorjev Gorenje in peči Stadler po tovarniških maloprodajnih cenah, stavbnega pohištva Jelovica, parketa, opeke in ostalega gradbenega materiala. Obiščite nas na obrtnem sejmu v Kranju od 11. do 20. oktobra 1974 Gradbeni material in gospodinjske stroje bomo prodajali s sejemskim popustom ——KARIBSKA SKRIVNOST 27 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalku Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Da. Kot vem, je bil hotel njuna velika investicija. Skrbelo ju je, če se jima bo posrečilo. In do zdaj je bilo tudi vse v redu.« »Da dobro sta opravljala svoj posel,« se je strinjal Rafiel. »Tim je sposoben in prekleto trdo dela. Ona pa je čedno dekle — prav privlačno dekle. Oba sta delala kot črni živini, čeprav ta izraz ni na mestu tukaj, kjer črni prebivalci ne delajo posebno mnogo — kolikor sem videl. Zadnjič sem opazoval domačina, ki je splezal na kokosovo palmo, da bi si utrgal oreh za zajtrk, nato pa se je spet spravil spat. Prijetno življenje.« Potem pa je pristavil: »Z gospodično Marplovo sva se pogovarjala o umoru.« Esther VValtersova je bila rahlo presenečena. Pogledala je staro gospo. »Zmotil sem se o njej,« je z značilno odkritosrčnostjo priznal Rafiel. »Nikoli se nisem menil za stare ženske. Kar naprej pletejo in opravljajo. Toda tale je drugačna. Oči ima in ušesa in tudi uporabljati zna oboje.« Esther VValtersova je opravičujoče pogledala Jano Marplovo, ki pa očitno ni bila prav nič užaljena. »S tem vam je hotel napraviti kompliment, veste,« je pojasnila Esther. »Da, vem,« je rekla Jane Marplova. »Vem tudi, da ima gospod Rafiel posebne pravice, ali vsaj misli, da jih ima.« »Kaj hočete reči s tem — posebne pravice?« se je pozanimal Rafiel. »Pravico do robatosti, če se vam zahoče biti robat,« je odvrnila Jane Marplova. »Sem bil mar robat?« je presenečeno vprašal Rafiel. »Oprostite, prosim, če sem vas užalil.« »Nič me niste užalili,« ga je pomirila Jane Marplova. »Jaz sem prizanesljiva do ljudi.« »No, nikar ne bodite zlobni. Esther, najdite si stol. Mogoče nama boste lahko pomagali.« Esther je stopila proti balkonu in prinesla lahek slamnat stol. • »Nadaljujmo torej s posvetovanjem,« je rekel Rafiel. »Začeli bomo s pokojnim Palgravom in njegovimi zgodbami, ki niso imele ne končane kraja.« »Oh,« je vzdihnila Esther. »Pobegnila sem proč od njega in njegovih zgodb, kadar sem le mogla.« »Gospodična Marplova je bila bolj potrpežljiva,« je pripomnil Rafiel. »Povejte mi, rCsther, ali vam je kdaj povedal zgodbo 0 morilcu?« »Pač,« je rekla Esther. »Celo večkrat.« »Kakšna zgodba je bila to? Povejte, kar se spominjate.« »Torej . . .« Esther je premolknila in pomislila. »Na žalost ga nisem preveč dobro poslušala,« se je nato opravičila. »Vidite, njegova Zgodba o morilcu je bila precej podobna tisti strahotni zgodbi o levih v Rodeziji, ki jim ni bilo ne konca ne kraja. Človek se je navadil, da ga sploh ni več poslušal.« »Pa nam povejte vsaj tisto, kar se spominjate.« »Zdi se mi, da je imelo opraviti z umorom, o katerem so poročali časopisi. Major Palgrave je dejal, da je doživel nekaj, kar ni bilo dano vsem ljudem. Rekel je, da je videl morilca iz oči v oči.« »Kaj?« je vzkliknil Rafiel. »Ali je res uporabil besedo ,Videl'?« Esther se je zmedla. »Da, vsaj zdi se mi.« V dvomu je bila. »Ali pa je mogoče rekel: .Lahko bi vam pokazal morilca.'« »Torej — kaj je rekel? Med tema stavkoma je velika razlika.« »Res ne vem za gotovo . . . Zdi se mi, da je rekel, da mi ho pokazal neko sliko.« »To je že bolje.« »Nato pa je na dolgo govoril o Lukreciji Borgiji.« »Luk reci jo Borgijo pustite pri miru. O njej vemo vse.« »Govoril je o zastrupijevalkah ter o tem, da je bila Lukrecija zelo lepa in da je imela rdeče lase. Rekel je tudi, da hodi po svetu vse več zastrupljevalk kot pa si kdo predstavlja.« »Bojim te, da je to precej verjetno,« je pripomnila Jane Marplova. »Nato pa je govoril 0 tem, da je strup žensko orožje.« »Videti je, da je preskakoval 8 predmeta na predmet,« je rekel Rafiel. »Da, vendar pa se je vedno oddaljeval od glavne niti svojih zgodb. Zato sem ga tudi nehala poslušat i in sem le od časa do časa pripomnila ,I)a' in ,Res?' in »Česa ne poveste!'« »Kaj pa slika, ki vam jo je hotel pokazati?« »Ne spominjam se. Mogoče* je mislil sliko v časopisu . . .« »Torej vam ni pokazal fotografije?« »Fotografije? Ne.« Zmajala je z glavo. »Prepričana sem, da ne. Rekel pa je, da je bila ženska lepe zuna- njosti in da si človek ob pogledu nanjo ne bi predstavljal, da je morilka.« »Ženska?« »Vidite, kakšna zmešnjava!« je vzkliknila Jane Marplova. V »O ženski da je govoril?« je vprašal Rafiel. »Da.« »Nemogoče!« »Pa je bila slika ženske,« je vztrajala Esther. »Rekel je: ,Tu na otoku je. Pokazal vam jo bom, nato pa vam bom povedal vso zgodbo'«. Rafiel je zaklel. Pri tem, ko je izražal svoje mnenje o pokojnem majorju Palgravu, ni prav nič izbiral besed. »Najverjetneje je, da ni bila niti besedica v njegovih zgodbah resnična,« je zaključil. »Človek se začne res spraševati,« je zamrmrala Jane Marplova. »Tako torej,« je povzel Rafiel. »Stari norec je začel s pripovedovanjem lovskih dogodivščin. Kako je nabadal divje svinje, streljal tigre, lovil slone in kako je komaj ušel levu. Ena ali dve sta bili resnični, precej si jih je izmislil, nekatere od njih pa so doživeli drugi ljudje! Nato pa se preseli na predmet umorov in pripoveduje eno morilsko zgodbo za drugo. In še več — pripoveduje jih, kot da jih je sam doživel. Deset proti eni stavim, da je bila vse skupaj godlja zgodb, ki jih je bral v časopisih ali pa videl na televiziji.« - Obtožujoče se je obrnil proti Estheri. »Sami ste priznali da niste preveč dobro poslušali. Mogoče pa ste ga narobe razumeli.« »Prepričana sem, da je govoril o ženski,« je trmasto vztrajala Esther, »to pa zato, ker sem premišljevala, katera bi to mogla biti.« »In katera naj bi bila po vašem mnenju?« je vprašala Jane Marplova. Esther je v zadregi zardela. »O, saj nisem zares . . . Ne bi hotela . . .« Jane Marplova ni ponovila vprašanja. Rafielova navzočnost ni bila ravno najboljša možnost za to, da bi izvedela za Estherine domneve. To je bilo mogoče napraviti samo v zaupnem pogovoru med obema ženskama. Poleg tega pa je bilo tudi mogoče, da Esther laže. Seveda Jane Marplova tega ni omenila na glas, pač pa je to registrirala kot možnost, čeprav ni verjela, da je res. Prvič, ker se ji ni zdelo, da bi bila Esther VValtersova lažnivka (čeprav človek nikoli ne ve) in drugič, ker hi bila taka laž brez pomena. »Ampak vi ste rekli,« se je Rafiel nato obrnil proti Jani Marplovi, »vi ste rekli, da vam je tvezil o morilcu in da je na koncu rekel, da ima njegovo sliko, ki da vam jo hoče pokazati.« »Da, vsaj zdelo se mi je tako.« »Zdelo? Prej ste bili pa povsem prepričani!« Jane Marplova mu je ognjevito odvrnila: »Ni tako lahko poročati o pogovoru in se čisto natančno spominjati, kaj je rekla oseba, s katero si se pogovarjal. Človek se ne spominja toliko tega, kar je druga oseba res rekla, ampak, kar se mu zdi, da je mislila. In pozneje tudi pripoveduje, kot da je res rekla, kar se mu je zdelo, da je mislila. Da, major Palgrave mi je povedal Zgodbo. Rekel je, da mu je zdravnik, ki mu jo je prvi povedal, pokazal tudi fotografijo morilca; toda če naj bom povsem poštena, moram priznati, da je vse, kar mi je major rekel v zvezi s posnetkom, le: ,Bi radi videli sliko osebe, ki je zagrešila umor?' In tako sem povsem naravno sklepala, da misli posnetek morilca, o katerem je pravkar govoril. Vendar pa moram priznati, da je mogoče — res da ne preveč, vendar pa mogoče, da je ob asociaciji misli preskočil od posnetka, ki mu ga je bil nekoč pokazal zdravnik, na neko drugo fotografijo, ki jo je nedavno sam posnel — fotografijo osebe, o kateri je bil prepričan, da je zagrešila umor.« »Ženske!« je ogorčeno zapihal Rafiel. »Vse ste enake! Ne znate hiti natančne! Nikoli niste povsem gotove o ničemer! In kje smo zdaj?« je še razdraženo dodal. Zapihal je: »Evelvn Hillingdonova? Gregova žena Luekv? Vse skupaj je ena sama zmešnjava.« V tem je nekdo opravičujoče zakašljal. Oh Rafielo-vem stolu je stal Arthur Jackson. Tako neslišno se jim je bil pridružil, da ga do zdaj ni nihče opazil. »('as je za vašo masažo, gospod,« je omenil. Rafiel se je takoj razbesnel. »Kaj pa vam je, da se takole priplazite do mene m me prestrašite? Nisem slišal, kdaj ste prišli.« Prešernova družba izdaja razen redne zbirke tudi zbirko romanov Ljudska knjiga. V letu 1974 bo izSlo 6 romanov: Graham Greene: POTOVANJE Z MOJO TETO, Nikolaj Gogolj ZGODBE S PRISTAVE, James Leo Herlihy POLNOČNI KAVBOJ, Honore de Balzac VOJVODINJA DE LANGEAIS, Christa Wolf MAČJE OKO. Vsa zbirka stane broširana 90 din, v platno vezana pa 140 din. Prešernova družba izdaja tudi bogato ilustrirano mesečno revijo Obzornik 74. Letna naročnina je 50 din. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vasem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) (23. zapis) Nadaljujem z opisom obeležij NOB, ki s svojo številnostjo na razmeroma majhnem vogljanskem področju očitno kažejo, kako pomemben je bil ta kraj na gozdnem robu za premike partizanskih enot. ZASEDA NA PAROBKU Na robu gozdiča, dobrih sto metrov vzhodno od Vogelj, onkraj njiv, je postavljena grobo obklesana naravna skala v obliki piramide. Na zglajeni ploskvi sredi skale je vklesano besedilo: Za svobodo sta padla na tem mestu Franc Podgoršek, 27. 5. 1944 in Janko Molj, 13. 7. 1944, borca kokrškega odreda. Oba padla tovariša sta bila na poti iz Olševka proti Vogljam. Tik ob gozdu, že blizu vasi, pa sta padla v zasedo, ki so jo tu postavili domobranci, družno z Nemci. Že s prvimi streli je bil Podgoršek smrtno zadet, Molj pa hudo ranjen; s poslednjimi močmi se je zavlekel do bližnje. njive in se potajil v visokem žitnem klasju. Šele naslednjega dne so prišli tovariši iz odreda — vsled obvestila domačinov — po ranjenega Molja in ga prenesli v partizansko bolnišnico »Košuta« pod Kališčem v Storžiču. Tu je 15. junija 1944 ranam podlegel. (Na obeležju je kot dan -Moljeve smrti vklesan drug datum!) Fr^inc Podgoršek, s partizanskim imenom Adam, je bil rojen 1. 1921 v Skaručni pri Vodicah. Od 1. 1943"je bil varnostnik grupe VOS za območje Šenčurja. Že v maju prihodnjega leta je postal načelnik poverjeništva obveščevalne službe na istem območju. Funkcije pa ni dolgo opravljal, že nekaj dni po imenovanju je padel. Janko Molj, roj. 1903, je bil kmet-domačin iz Vogelj. V partizane je vstopil 1. 1943 in opravljal naloge v kurirski relejni stanici. ZAHRBTEN NAPAD Nekoliko iz vasi, kak streljaj proti jugu, stoji ob kolovozni poti surovo obklesana naravna skala z zglajeno ploskvijo za napis: 28. 9. 1944 so padli na tem mestu borci enot VDV Bohinc Na potju znamenje stoji. . . (Eno od najlepše postavljenih obeležij NOB na vogljanskem področju. — Načrt zanj je napravil Hinko Čiglič.) Mladi plesalci iz Podkorena V Podkorenu so pri DPI) Svoboda Ustanovili pionirsko folklorno skupi* Skupino so ustanovili en mesec P'ed letošnjo »kmečko ohcetjo« v Ljubljani. Vse dni pred prireditvijo ^° pridno vadili in nastop v dvorani bivoli je bil njihov krst. 'Nabito Polna dvorana gledalcev jim je ploskala, in to je bila spodbuda za padal j nje delo. Mlade plesalce so žareli vabiti na '■t/ne prireditve v Kranjski gori in na Jesenicah, njihov zadnji nastop Pa so imeli na »dnevu narodnih noš« v Kamniku. Trije plesni pari plešejo stare go-•"enjske plese, kot so »ta potrka+m« •fitajreš«, »poštr tone«, ples /. metlo seveda polke in valčke. Skupino ('»'ži v vajetih in zanjo tudi piše tekste in melodije Pavla OMAN, 'Mihov menažer pa je Vinko OMAN. Pavla je povedala, da zelo radi plešejo oh zvokih harmonike, ki jo pridno fczteguje M KAK Alojz. Podkorenški plesalci so letos poleti pozirali tudi pred filmsko kamero. Za avstralske Slovence v Melhournu so namreč posneli film, na katerem izvajajo gorenjske plese in po katerih se bodo v Avstraliji učili domačih plesov. Mladi plesni pari ple-Bejo po glasbi, ki jo igrajo hratje Plesničar iz Avstralije na njihovi gramofonski plošči. Vodja skupine Pavla je povedala tudi pesmico, ki jo .je sama sestavila in je najbolj priljubljena med mladimi plesalci. Poslušajte mati vi. kaj mi tetka govori. Naj ne smuknem tja lepo. jedrce je le sladko. Mati, mati, oj, gorje, med zobmi drži me že. Kadar ubit lonec /e, takrat kuhe konec je. ' Povprečna starost plesalcev je dvanajst let, vsi pa so pridni učenci v kranjskogorski osnovni šoli. Na sliki so mlad] plesalci na letošnji prireditvi »dan narodnih noš« v Kamniku. A. Kerštan Anton, Srobotnik Rihard, neznani borec. Prav na mestu, kjer stoji sedaj kamnito obeležje, so padli trije borci III. čete I. bataljona Vojske državne varnosti: Anton Bohinc-Gobar, doma iz Trboj, Rihard Srobotnik, doma iz Gamelj pod Šmarno goro in po imenu še ne ugotovljeni borec. Bili so na patruljnem obhodu od Trboj proti Vogljam. Iznenada pa so jih napadli domobranci iz postojanke v Voklem. Anton Bohinc in neznani borec sta bila na mestu mrtva, Rihard Srobotnik pa se je hudo ranjen zavlekel proti vasi,-a je bil kmalu odkrit. Domačinka iz Vogelj je morala nato ranjenega Sro-botnika peljati z vozom do domobranske postojanke v Voklem. Tam pa je že čez nekaj minut podlegel smrtnim ranam. Vogljani so morali nato vse tri ubite partizane pokopati pri kozolcu, kjer so bili napadeni. Ze čez kak teden pa so Bohinčevi sorodniki vsa tri trupla izkopali in jih prepeljali v Trboje na vaško pokopališče. NA POLJU ZNAMENJE STOJI ... Zr e zunaj Vogelj, na vzhodni strani, je postavljeno kamnito obeležje, visoko 100 centimetrov in prav tako široko. Skala je surovo obklesana in ima zglajeno ploskev z napisom: Na tem mestu sta padla Štefan Bizjak, 25. 3. 1942 in Ferdinand Pipan, 24. 5. 1943, partizana kokrškečete. Po hajki, ko je Štefan Bizjak, borec kokrške čete od 3. 1. 1942, iskal zveze s svojo vojaško enoto, se je mimogrede oglasil tudi v Vogljah, svoji domači vasi. Zaradi izdaje pa so ga Nemci hitro izsledili, odvedli ven na polje in po kratkem postopku ustrelili. Bilo je to 25. 3. 1942. Drugi borec kokrške čete Ferdinand Pipan je bil doma v Sp. Dupljah pri Naklem. Pri opravljanju svoje vojaške dolžnosti — bil je kurir — je dne 24. 5. 1943 padel pri Vogljah v zasedo. Boril se je junaško do zadnjega. Padel je prav v bližini mesta, kjer zdaj stoji spominsko obeležje; skupno za oba padla borca. (Na obeležju vklesan datum smrti Štefana Bizjaka je napačen; pravilno: 23. 3. 1942! — Prav tako velja oznaka, da je bil partizan kokrške čete, le za Bizjaka; Pipan pa je bil kurir.) DO SMRTI IZMUČEN Ena od najbolj pretresljivih tragedij na vogljanskem področju pa se je dogodila v majhnem zaselku Kurja vas, streljaj od Vogelj proti severu. Tu je na Šimnovčevi hiši (Voglje št. 96) vzidana skromna spominska plošča iz hotaveljskega marmorja (velikost 40 cm x 26 cm) z vklesanim napisom: 3. 3. 1945 s-o okupatorjevi blapci na tem mestu zverinsko umorili aktivista Šimnovec Franc-Korena. Navedenega dne, že pozno ponoči, so prišli belogardisti iz postojanke v Voklem in napravili hišno preiskavo. Pri tem so še pokradli več stvari iz omar in predalov. Šimnovca in njegovo ženo so zasliševali vsakega posebej v drugi sobi. Po celournem mučenju in pretepanju so moža odvedli v steljnak in tam nadaljevali z mučenjem. Ženo so medtem zaprli v kuhinjo in jo nagovarjali, naj pove za skrivališče orožja, da ho le na ta način rešila moža. Kljub grožnjam, Šimnovčeva žena ni ničesar izdala. Medtem pa so v steljnaku vrgli pretepenega Šimnovca v gnojni koš in mlatili po njem. — Naslednje jutro je šla žena pogledat, kaj je z možem. V steljnaku v gnojnem košu je našla le možev klobuk, napolnjen z možgani, steljo in krvjo. Tudi stene v steljnaku so bile vse krvave. Pri bližnjem kozolcu pa je ležalo Šimnovčevo iznakaženo truplo. Tjakaj so ga belogardisti zavlekli in potem trdili, da je Koren hotel pobegniti in so ga zato na begu ustrelili. Ubit pa je bil nesrečni mož že prej v steljnaku. (Pripoved o mučeniški smrti Franca Šimnovca-Korena sem napisal po ustnem sporočilu, torej mi je bil to edini vir; morda bi iz kakega drugega vira zvedel še za druge podrobnosti, morda celo za drugačen potek tragedije?) C.Z. (Se bo nadaljevalo) Mladi traktoristi najboljši Minulo nedeljo dopoldan je bilo za zadružnim domom v Cerkljah zanimivo in že 4. tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji z enoosno prikolico, ki so ga priredili avto-moto društvo Cerklje in tamkajšnja kmetijska zadruga v sodelovanju z občinsko zvezo za tehnično kulturo Kranj. Tekmovanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo rekordno število tekmovalcev, predvsem mladih kmetovalcev s celotnega cerkljanskega območja. Zanimivo je, da so tudi letos mladi pokazali veliko premoč in spretnostno znanje, saj so vsa prva mesta osvojili mladi kmeto-valci-traktoristi, stari do 18 let. Najboljši uspeh je dosegel Viktor Narobe iz Grada pri Cerkljah, drugi je bil Gregor Bohinc iz Cerkelj in tretji Alojz Grošelj iz Poženika. Najboljšim so po tekmovanju podelili v trajno last tri pokale in darila. -an Iskrin dom odprt V nedeljo so na Zelenici (P00" Vrtačo) slovesno otvorili dom Šolskega centra Iskra, ki so ga z veliko prostovoljnega dela uredili dijaki in učitelji Iskrinega Šolskega centra. Iskraši bodo 'dom uporabljali za šolo v naravi, smučanje in planinstvo. Otvoritve se je udeležilo več kot 50 ljudi, med katerimi so bili tudi tajnik PZS Jože Rajer, predsednik meddruštvenega odbora planincev Ljubljane Marjan Oblak in predsednik PD Kranj Franci Ekar. -jk Kaj je z gostiščem Mlino? To vprašanje je bilo postavljeno na zadnji seji radovljiške občinske skupščine. Delegat, ki je vprašanje postavil, je rekel, da marsikomu v občini ni jasno, kakšen status ima to gostišče. V odgovoru je bilo rečeno, da je o tem že razpravljal izvršni svet skupščine in menil, da je vprašanje tega gostišča treba čimprej urediti. Treba pa bo rešiti tudi vprašanje stanovanja v domu za gojence gostinske šole na Bledu. Dom oziroma internat je prenatrpan, po drugi strani pa ima v njem vodja gostišča Mlino stanovanje. A. 2. Via avse ni*"1 MU*** ESCE NA BLEDU Predprodaja vstopnic v poslovalnicah Murke, supermarket Union Jesenice, tekstil Bled, blagovnica Bled, blagovnica Radovljica ob avtobusni postaji, manufaktura Lesce. SCHIEDEL - YU - Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Bar — Grajska klet v Preddvoru obratuje spet vsako noč razen ob ponedeljkih od 22. do 4. ure Preglejte vašo jesensko in zimsko garderobo in videli boste, da vam še veliko manjka! Pridite k nam! Specializirana prodajalna Elita, Kranj, SALON na Titovem trgu 7 ima na voljo že povsem nove modele za letošnjo jesen in zimo: — ženski plašči in obleke, — moški plašči in obleke. Še posebej opozarjamo na: — ženska krila in — jeans kolekcijo. Povsem novo vpeljana je prodaja usnjenih ženskih in moških oblačil Nikjer v Kranju tako velika izbira — bovic, krznenih ovratnikov in pokrival iz plemenitega krzna še vedno po starih cenah. Poceni, vendar moderno in elegantno vas obleče SALON — ELITA Kranj Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodinj Izth TERMIKA liubliana. kamniška 25 perlit so začeli razvijati v ZDA leta 1940 in od takrat se je njegova proizvodnja v svetu zelo povećala. Pn nas smo ga začeli proizvajati prvi v Jugoslaviji v našem obratu v Zrenjaninu leta 1965. Zaradi velikega povpraševanja smo 1971. leta odprli nov, moderen obrat z večjimi kapacitetami, izborom in s kvaliteto perlit lahko dodajate namesto peska v omete in v betone. Zrna^erlita so votla, zato je nasipna površina ca 15-krat večja od kakega drugega materiala. Zaradi majhne teže, ki jo pogojuje velika po roznost zrn, je perlit zelo dober toplotno izolacijski material perlit povečuje akumulacijo toplote v stenah • preprečuje kondenzacijo pozimi • preprečuje pregrevanje sten poleti • kot beton ga uporabljajte za izolacijo podstreh • mešanega / bitumnom ga uporabljajte za toplotno izolacijo ravnih in poševnih streh perlit dobite v naši maloprodaji in vseh trgovinah z gradbenim materialom POZIMI TOPLO POLETI HLADNO V HIŠAH S PERLIT OMETOM IN PERLIT BETONOM ^ mali oglasi • mali oglasi prodam stanovanja Nudim vam CISTERN h; iz orez-šivnih cevi iz 7 mm debele pločevine P 1()(K) mm, tri in štiri kubične metre. Telefon 831-302. Kuret Franc, Matija Blejca 9, 61240 Kamnik 6036 Trenutno imamo v prodaji vse dimenzije PPR in PGP kablov, STEVCNE URE in ostali instalacijski material. ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova 9, tel. 21-029 Prodam LESCHA MEŠALEC — 100-litrski, dobro ohranjen, za 2700 din. Informacije na tel. 60-079 6283 Prodam rabljeno PEĆ za centralno kurjavo na trdo gorivo, zmogljivost 28.000 kalorij. Miklavčič, Kranj, Kebetova 2 6241 Prodam 10 »ŠPIROVCEV« 12x16, šest metrov dolge. Češnje-vek 21, Cerklje 6284 Prodam dva PRASlCA za dopi-tanje, 170 in 140 kg težka. Spodnji Brnik 60 6285 Prodam KRAVO pred telitvijo. Zg. Brnik 93, Cerklje 6287 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Ul. Moše Pijade 4, Kranj 6287 Prodam več vrst zimskih in jesenskih JABOLK. Mohorič, Vrbnje 17, Radovljica 6288 Prodam STROJ za izdelavo usnjene galanterije ali copat. Ogled v Tavčarjevi ul. 7, Kranj 6289 Oddam PSICKO ovčarko, eno leto staro, dobrim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku 6290 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Žirovnica 52 6291 , Leseno GARAŽO, strešno opeko bobrovec in LES za opažanje-ugodno prodam. Vprašajte pri Rozman, Begunjska 2 pri Vodovodnem stolpu 6292 TUDI V KRANJU DIABETIČNA „ HRANA ŽIVILA Samec, povratnik iz inozemstva, resen, srednjih let, išče SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici Kranja. Za uslugo želi poučevati enega ali dva šolska otroka angleški jezik. Plačam zmerno ceno. Oglasite se na naslov: Retljeva 11/2, Planina, Kranj 6313 Oddam SOBO s posebnim vhodom dvema fantoma, študentoma. Ponudbe pod »Stražišče« 6314 Iščem SOSTANOVALKO, študentko. Ponudbe pod »300« 6317 Iščem dvosobno STANOVANJE v Kranju. Sarkič Mevlida, Polica 14, Naklo 6315 Zakonca z majhnim otrokom iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Rozman, Planina 28 posesti Nujno in takoj kupim od 1,5 do 2 ha OBDELOVALNE ZEMLJE, primerne za DREVESNICO. Pogoj: ena parcela in globoka zemlja. Naslov v oglasnem oddelku 6217 Prodam HIŠO v IV. fazi izgradnje v Kovorju pri Tržiču. Bistrica 129 6317 zaposlitve Iščem ZIDARSKO SKUPINO za notranja dela na Bledu. Javite na Kokalj, Andreaševa 7, Ljubljana ali na tel. 061-53-895 6318 obvestila Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica od 8. do vključno 12. t. m. ZAPRTA. Franc Robnik, urar, Kranj, Tavčarjeva 7 6320 Sprejemam naročila za vsa steklarska dela. Milan Markič, STEKLARSTVO, Pristava 8, Tržič 6321 Šivam ZAŠČITNE ROKAVICE ali podobno delam doma. Vidmar Anica, Zalog 83, Cerklje 6322 SLIKE za legitimacije vam izdelam hitro. Foto ŽUMER, Partizanska 4, Kranj 6323 globus | izgubljeno Prodam dve LUTZOVI PECI št. 2 m 5 za 900 din. Česen Marica, Sp. Brnik 73, Cerklje 6293 Prodam krompir cvetnik, cena L30 din in strešno OPEKO špičak. Okroglo 1, Naklo 6294 Prodam hrastova OKNA, 28 kosov, z dvojno zasteklitvijo, velikosti 250 x 97 cm. Osnovna šola Cvetko Golar, Škofja Loka, Trata Prodam nekompletno konzolno DVIGALO in VIBRATOR. Naslov v oglasnem oddelku 6296 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in z verigo. Naslov v oglasnem oddelku. 6297 Prodam PUJSKE, 7 tednov stare. Debeljak, Poliane 24 nad Škofjo Loko Prodam BETONSKO ŽELEZO, ^() kg, 7 mm. Črnivec 18, Brezje vozila Prodam FIAT 615 po delih. Dolenc, Gabrovo 2, Škofja Loka Prodam ZASTAVO 850 in FIAT 2300, KUPERSBUSCH štedilnik, žalaznik Janez, Studeno 21, Zelez-niki . 6301 Prodam ZASTAVO 750, letnik 197l, Pipanova 60 (62), Šenčur 6302 , Prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Komenda 36 H. 6303 Poceni prodam FORD TAUNUS y, tudi na posojilo. Telefon dopoldan 22-035, popoldan 24-886 6304 Prodam FIAT 500 NOVA. Ul. Moše Pijade 4, Kranj 6305 ZASTAVO 750, letnik 1966, prodam. Ogled vsak popoldan. Fužinska 1, Tržič 6306 Prodam dobro ohranjen KOMBI MORI S. Gorice 6, Golnik 6307 Ugodno prodam ZASTAVO 750, Jetnik 1963, 10.000 po generalni. Struževo 15, Kranj 6308 Prodam FORD CAPRI 1700 GT, 'etnik 1970. V račun vzamem ka-''»iiibolirano vozilo. Štular Lojze, Britof 15 6309 FIAT 850 KOMBI, osebni ali za tovor, ugodno prodam. Oglasite se tel. 60-801 6310 Izgubil sem JERMENICO od Zaloga do Jarš. Naprošam najditelja naj jo vrne. Zalog 12, Cerklje 6325 najdeno V NA-MI Škofja Loka se je našla zlata VERIŽICA. Naslov v Turističnem društvu Škofja Loka 6324 kino kupim ^Kupim rabljeno PLINSKO PEC. »elefon 40-502 6311 Kupim montažno pločevinasto YAHAŽ(). Naslov v oglasnem oddelku 6312 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moftfl ''»Judeja 1. Stavek: G P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadcja !■ — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12591 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190. uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-<>Klasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din. Polletna 15 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kranj CENTER 8. oktobra amer. barv. vvestern OSAMLJE-NEC Z ZAHODA ob 16., 18. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. vvestern OSAMLJE-NEC Z ZAHODA ob 16. in 18. uri. premiera span. barv. ANA IN VOLKOVI ob 20. uri 10. oktobra Span. barv. ANA IN VOLKOVI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlČ 8. oktobra japon. barv. pust. OIČI, ZlVA ALI MRTVA ob 16., 18. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. vvestern JEZDEC MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri 10. oktobra danski barv. V PEKLU MAMIL (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. oktobra amer. barv. vvestern JEZDEC MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. ljub. METULJI SO SVOHODNI ob 18. in 20. uri 10. oktobra amer. barv. ljub. METULJI SO SVOHODNI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. oktobra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ob 1«. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ob 18. iti 20. uri 10. oktobra amer. barv. krim. FRENZY (BLAZNOST) ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA H. oktobra it al. barv. avantur. AS PIK — OPERACIJA KONTRASPIJONAZA ob 20. uri 9. oktobra ital. barv. avantur. AS PIK — KONTRAŠPIJONAZA ob 20. uri, amer. barv. risani VESELE ZGODBE ob 18. uri 10. oktobra amer. barv. risani VESELE ZGODBE ob 18. uri, ital, i>arv. krim. SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob20. uri Železniki OBZORJE 9. oktobra franc. barv. komedija DON JUAN JE BIL ŽENSKA ob 20. uri Radovljica 8. oktobra amer.-ital. barv. vvestern IŠČE SE BIVŠI ŠERIF ob 20. uri 9. oktobra franc. barv. BULEVAR RUMA ob 20. uri 10. oktobra amer. barv. krim. POLICIJSKA 'ZNAČKA 373 ob 20. uri Jesenice RADIO 8. oktobra ital. barv. KRVAVI OPIJ 9 oktobra amer. barv. SEDEM ZENA ZA SEDEM KAVBOJEV Jesenice PLAVŽ 8 oktobra amer. barv. SALZBURŠKA ZVEZA 10. oktobra ital. barv. PREPOVEDANE STRASTI Kranjska gora 9. oktobra ital. barv KRVAVI OPIJ 10. oktobra amer. barv. SEDEM ZENA ZA SEDEM KAVBOJEV r IX DEVIZE; DOBAVA \A fEUKl IZBIRA I LISTli PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času VII. mednarodnega sejma obrti in opreme od 11. do 20. oktobra 1974 L J PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANJAM Jxansfermat6r: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula * P. P. ŠTEV. 208. TELEFON. CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Kaj čudno poslovanje, tako bolj domače, je v jeseniški poslovalnici Železnina trgovskega podjetja Kovinotehna Celje odkrila dvodnevna sodna obravnava pred senatom peterice na okrožnem sodišču v Kranju. Obravnava, ki se je končala s sodbo obtoženima, pa je kot kaže odgrnila le en del in bodo inšpekcijske službe imele še nekaj dela preden bo poslovanje Železnine v preteklem obdobju do konca razčiščeno. Dokajšnja zmeda je v poslovanju Železnine bila takrat, ko jo je vodil poslovodja Milan Zupan (roj. 1946) z Jesenic. Na obravnavi je povedal, da je bil še mlad, ko je prevzel poslovodske dolžnosti, prav ko se je vrnil od vojakov, nihče pa ga ni v delo dajansko uvajal. Poslovalnico je prevzel pravzaprav v času, ko ni bilo znano, ali so izgube ali ne, razlike so pokrivali na dokaj čuden način: vendar pa je bilo v poslovalnici kljub temu, da se je ob inventurah kazal primanjkljaj, vedno dovolj gotovine za posojila uslužbencem. To je omogočal način prodaje in pa ločeni prostori. Tudi poslovodja je namreč lahko prodajal, imel je tudi ločeno blagajno. Takrat je Železnina prodajala v letih 1970 do 1972 zelo iskano betonsko železo. S tem se je ukvarjal poslovodja Zupan. Nerodno je bilo to, da je bila včasih pošiljka betonskega železa brez cene, zato so jo v poslovalnici kar sami določili. Kasnejšo razliko pa bi kupcem povrnili. No, izkazalo se je, da je Zupan pozabil vrniti nekaterim kupcem razliko za preveč plačano betonsko železo. Razlika je ostajala v blagajni poslovodje in ta denar se ni stekal v blagajno v trgovini. Kupček v tej črni blagajni pa je bil še večji, ker se je del železa prodal neevidentirano, to je, ne da bi pisali para-gonske bloke. Ta denar od neevidentirane prodaje se je uporabljal, kot je bilo razjasnjeno na obravnavi, za morebitno pokritje primanjkljaja ob inventuri, saj je poslovodja Zupan pred revizijo 1972. leta položil v blagajno 8000 din. Glavni namen te druge nelegalne blagajne pa je bilo izplačevanje posojil v gotovini, in sicer uslužbencem v trgovini ali drugim. Trgovina je postala prava posojilnica denarja, kjer so si uslužbenci sposojali denar ali pa jim je bilo ob potrošniškem posojilu namesto blaga izplačana gotovina. No, obtožba je zajela le poslovodjo Zupana in pa prodajalca v trgovini in pomočnika poslovodje Ratka Vulelijo. Županje bil obtožen po spremenjeni obtožnici na glavni obravnavi poneverbe, neupravičene upo- GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ komisija za samoupravljanje sklicuje zbore kmetov na kranjskem gozdnogospodarskem območju po naslednjem razporedu: Območje občine Škofja Loka Poljane v nedeljo, 20. oktobra, ob 9.00 uri kulturni dom, Log v nedeljo, 20. oktobra, ob 15.00 uri zadružni dom, Lučine v soboto, 19. oktobra, ob 17.00 uri osnovna šola, Škofja Loka v nedeljo, 20. oktobra, ob 9.30 na gozdnem obratu, Škofja Loka, Zminec v nedeljo, 27. oktobra, ob 10.00 uri zadružni dom, Zali log v nedeljo, 20. oktobra, ob 10.00 uri Zali log, Davča v nedeljo, 27. oktobra, ob 9.00 uri pri Jemcu, Sorica v nedeljo, 27. oktobra, ob 11.30 zadružni dom, Dražgoše v nedeljo, 13. oktobra, ob 9.00 uri osnovna šola, Martinj vrh v nedeljo, 13. oktobra, ob 15.00 uri osnovna šola, Češnjica v nedeljo, 20. oktobra, ob 9.00 uri zadružni dom, Selca v poned., 21. oktobra, ob 18.00 uri kmatijska zadruga, Luša v torek, 22. oktobra, ob 18.00 uri kmetijska zadruga, Bukovica v soboto, 2. novembra, ob 8.00 uri osnovna šola, Hotavlje v nedeljo, 13. oktobra, ob 8.00 uri zadružni dom, Sovodenj v nedeljo, 20. oktobra, ob 8.00 uri zadružni dom Območje občine Tržič Lom v nedeljo, 20. oktobra, ob 9.00 uri v domu družbenih organizacij, Podljubelj v nedeljo, 20. okt., ob 9.00 uri v domu družb, organizacij, Tržič v nedeljo, 20. oktobra, ob 9.00 uri na SO — sejna dvorana Območje občine Kranj Jezersko v četrtek, 24. oktobra, ob 18.00 uri v pisarni okoliša, Preddvor v ponedeljek, 28. oktobra,, ob 18.00 uri v gostilni Majč, Gorice v torek, 29. oktobra, ob 18.00 uri v kulturnem domu, Naklo v soboto, 19. oktobra, ob 19.00 uri v zadružnem domu, Podbrezje v ponedeljek, 21. oktobra, ob 19.00 uri v kulturnem domu, Podblica v torek, 22. oktobra, ob 8.00 uri v gostilni Vidic, Besnica v ponedeljek, 21. oktobra, ob 8.00 uri v zadružnem domu, Žabnica v ponedeljek, 28. oktobra, ob 8.00 uri v zadružnem domu, Mavčiče v torek, 29. oktobra, ob 8.00 uri v zadružnem domu, Šenčur v torek, 29. oktobra, ob 18.00 uri v pisarni okoliša, Šenturska gora v nedeljo, 20. oktobra, ob 8.00 uri v osnovni šoli Dnevni red zborov: L obravnava analize in sklepanje o ustanavljanju obratov za koope-< racijo in sklepanje o organiziranju le-teh, 2. sprejem statutarnega sklepa, 3. volitve svetov kmetov obratov za kooperacijo, 4. tekoče izvajanje planiranih del za leto 1974 s problematiko Zaradi pomembnosti vprašanj, ki bodo obravnavana na zborih, vabimo lastnike gozdov k čimvečji udeležbi! Komisija za samoupravljanje GG Kranj Kmetijsko živilski kombinat Kranj vas vabi na demonstracijo SIP proizvodov, in sicer: 1. univerzalnega nakladalca gnoja TEŽAK 8 2. trosilec hlevskega gnoja — KRPAN 30-H Na demonstraciji boste poleg praktičnega prikaza dobili tudi vse tehnične informacije ter informacije o nabavi teh strojev. Demonstracija bo v torek, 8. oktobra 1971, oh 15.30 na njivi oh glavni cesti proti Ljubljani od avtobusne postaje na Orehku ca. 800 m desno. Vabljeni rabe denarja in ponareditve uradne listine, Vulelija pa napeljevanja h kaznivemu dejanju neupravičene uporabe. Vulelija je namreč naprosil poslovodjo za posojilo iz tiste druge blagajne, in sicer v višini 14.000 din. Obtožen je bil, da si je hotel ta denar prilastiti, sodišče pa je našlo dokaze, da je ta denar vračal po obrokih v blagajno in tako ni imel namena oškodovati podjetje. Izkoristil pa je tako možnost posojila kot so jo tudi drugi uslužbenci, saj so vsi vedeli, da je v trgovini možno dobiti iz druge blagajne posojilo ali pa zamenjati ček za gotovino. To pa je neupravičena uporaba denarja in ker je nagovoril poslovodjo k taki uporabi, je bil Vulelija obsojen na 6 mesecev zapora. Manj srečno se je iz te situacije izvlekel poslovodja Zupan. Ker je neupravičeno posodil denar Vuleliji, sebi in pa tudi drugim uslužbencem je zakrivil kaznivo dejanje neupravičene uporabe. Tudi vračal ni tako redno kot drugi, bil je v precejšnjih finančnih težavah, tako da je preostali denar, in sicer 8000 din nosil nazaj v podjetje kar dve leti. Sodišče je ocenilo, da ta denar ni bil več posojilo, pač pa poneverba. Obsodilo ga je na 1 leto in 6 mesecev zapora, po prestani kazni pa ne bo smel dve leti upravljati družbenega premoženja. Zaradi številnih olajšalnih okoliščin je sodišče izreklo dokaj omiljene in nizke kazni. L. M. Peter Kompoš 'iilllinl^lililtlF^' Pred dnevi smo se v Kranju poslovili od upokojenega šolnika Petra Kompoša. Rodil se je pred 68 leti v Ratečah v Kranjski gori. Kot sin skromnega uradnika se je odločil za učiteljski poklic. Šolnikoval je dolga leta v Tržiču, od koder so ga Nemci preselili v Valjevsko Kamenico. Od tu je potem odšel v Bolgarijo, kjer je vzgajal mlade begunce. Po osvoboditvi se je vrnil v domovino in dolga leta učil na osnovni šoli Franceta Prešerna ter na Vajenski šoli v Kranju. Poučeval je slovenščino in matematiko. Vedno je kazal videz strogega in neizprosnega šolnika, vendar v srcu je bil blag in dober. Pred dnevi pa je podlegel zahrbtni bolezni. Ostal nam bo v lepem spominu. N. S. Umrl je Cena Ambrožič Minuli teden so prijatelji, znanci, predvsem pa ljubitelji zborovskega petja spremili na zadnjo pot zborovodjo, pevca in ljudskega pesnika in komponista Cena Ambrožiča, ki je umrl v 93. let u starosti. Pokojni Cena Ambrožič je na Jesenicah, .Javoruiku, na Blejski Dobravi in v Zasipu ter nazadnje v Planini pod Golico nad -Jesenicami vodil več pevskih /.borov. Najprej je ustanovil in vodil pevski zbor Sava na Jesenicah, potem pevski zbor na Javoiniku pa pevski zbor na Blejski Dobravi in v Zasipu. Zaradi naprednega mišljenja in svojega dela je moral za nekaj časa z delom prenehati, po osvoboditvi pa je vodil nekaj časa pevski zbor na .Javoiniku, zbor upokojencev na •Javoiniku ter nazadnje pevski zbor v Planini pod Golico. Pisal je tudi pesmi In za svoje delo prejel številna priznanja in polivale. Cena Ambrožič bo mnogim ljubiteljem zborovskega petja v jeseniški občini kot odličen zborovodja in pevec, kot pošten in dober človek za vedno ostal v spominu! D. S. Trčil v avto V četrtek, 3. oktobra, ob 20. uri se je v vasi Breg pri Žirovnici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zoran Ivan (roj. 1937) z Brega pri Žirovnici je pri hiši št. 30 prehitel skupino pešcev, nato pa zapeljal na levo stran ceste in ustavil, ker je nameraval vzratno zapeljati na dvorišče svoje hiše, pri tem pa ni vključil smernega kazalca. Za njim je tedaj pripeljal na mopedu Ljubo Langus (roj. 1957) z Brega, ki je prav tako prehitel skupino pešcev na desni strani, pri tem pa je spregledal osebni avtomobil in trčil vanj. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Smrt pešca V petek, 4. oktobra, popoldne se je na cesti prvega reda na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila huda prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Janez Mežek (roj. 1934) iz Rodin pri Jesenicah je vozil proti Žirovnici po desnem prometnem pasu, po levem prometnem pasu pa je v isto smer peljal tudi neki osebni avtomobil. Z leve strani sta tedaj prišla čez prehod za pešce dva pešca, eden od njiju je bil Omer Tubič (roj. 1941) z Jesenic. Osebni avtomobil jima ni dal prednosti, tako da sta morala pred njim odskočiti naprej; Omer Tubić je odskočil prav pod Mežkov Tovornjak. Zaradi hudih poškodb je Tubić naslednji dan umrl v jeseniški bolnišnici. Prevrnjen tovornjak Na cesti drugega reda na Zg. Jezerskem se je v soboto, 5. oktobra, ob 7. uri zjutraj pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik tovornjaka s priklopnikom turške registracije Ahmet Erkelinc je vozil proti Kranju. V desnem preglednem ovinku se je pod težo priklopnika naloženega z 21 tonami grozdja udrla neutrjena bankina, tako da se je vozilo prevrnilo. Vozniku se ni pripetilo nič, škoda na vozilu in tovoru pa je velika. Nenadoma čez cesto V Stari Loki pri domu slepih je v soboto, 5. oktobra, nekaj po 14. uri nenadoma stekel čez cesto 4-letni Darko Zanjko iz Stare Loke. Voznik osebnega avtomobila Ivan Kemprle (roj. 1947) iz Železnikov kljub zaviranju in zavijanju v levo nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zadel. Z zlomljeno nogo so Darka prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nepreviden pešec V soboto, 5. oktobra, nekaj po 23. uri se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Borut Tomažin (roj. 1953) iz Kranja je vozil proti Orehku, ko mu je na Laborah zunaj prehoda za pešce z leve strani prišel pred avtomobil Anton Miklavčič (roj. 1909) iz Kranja. Avtomobil je vinjenega pešca zbil po cesti. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zapeljal na levo V nedeljo, 6. oktobra, nekaj po 14. uri je voznik mopeda Leopold Tavčar (roj. 1942) z Dobravče peljal proti Selu pri Zireh. Pri vožnji po klancu navzdol je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste, prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Bojan Šubic (roj. 1954) z Dobračeve. Ko je voznik Šubic opazil mopedista na svoji strani ceste, je močno zavrl, kljub temu pa sta vozili trčili. V nesreči se je Tavčar huje poškodoval, ima zlomljeno nogo in druge poškodbe. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. L. M. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka vabi k sodelovanju več K V mizarjev Interesente prosimo, da se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe na naslov Gradiš, TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva ulica 56. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša Lučka Pogačnik upokojena točajka Od nje se bomo poslovili danes, 8. oktobra, ob 15.30 iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Pokojno sodelavko bo kolektiv ohranil v trajnem in lepem spominu. Osnovna organizacija sindikata CENTRAL KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče in tete Marije Blažič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo v velikem številu spremili na zadnji poti in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Najlepše se zahval ju jemo za veliko prizadevanje in skrb dr. Janezu Bajžlju, dr. Andreju Kitku m medicinskemu osebju Instituta za geviatrijo Trnovo.' Lepo se tudi zahvaljujemo duhovščini, pevcem in godbi za lepe žalost mke ter vsem kolektivom in organizacijam za poklonjene vence, gasilskemu društvu St razišče. Občinski gasilski zvezi Kranj ter vsem drugim. Žalujoči: Plažičevi, Mikičevi in ostalo sorodstvo. Kranj, .!<). septembra 1974 šport med vikendom pogovor tedna Peter Logar: Cilj nov državni rekord Nekako pred dvema letoma, ko je Peter Logar, sedaj 18-letni dijak 4. letnika kranjske gimnazije, pristopil k atletskemu klubu Triglav Kranj, so se njegovi kolegi kar nekako prizanesljivo nasmihali, češ: kaj bo rja tale Peter napravil, ko pa pozna le knjige in šport le s televizije? Izkazalo pa se je, da ta Peter ni le odličen dijak, ampak se je z izredno voljo razvil tudi v odličnega športnika. Sicer se je z lahke atletike preusmeril v težko, a zagotovo je ta njegov korak pravilen, kajti danes je Peter slovenski rekorder in državni prvak med mladinci v dviganju uteži. Da bi se nekoliko bolj spoznali z njegovimi uspehi, smo se oglasili pri njem ter mu zastavili nekaj vprašanj. Na Gorenjskem je ta šport izredno slabo razvit in verjetno si zato postal član ljubljanske Olimpije. Kako seje to pravzaprav zgodilo? »Pri AK Triglav sem se ukvarjal v glavnem z meti, za te discipline pa je osnovni trening dviganje uteži in prav na teh treningih sem se spoznal z dvigalcem Olimpije Fojkarjem, ki je tedaj v Kranju služil vojaški rok. Svetoval mi je, naj se priključim še dvigalcem in od tedaj — od tega je približno leto dni — se po trikrat tedensko vozim v Ljubljano, kjer treniram pod vodstvom trenerja Rozmana. Poleg tega pa del vaj opravim še na stadionu v Kranju, kamor me pot zanese po dvakrat na teden.« Treniraš petkrat tedensko; kako poteka trening? »Kot pri vseh športih je tudi pri dviganju vedno najprej na sporedu ogrevanje in šele nato se začne pravi trening. Program treninga oziroma vaj mi predpiše trener.« Za dvigalce, razen za tiste v najtežji kategoriji, je znano, da imajo s težo precej težav. Kako pravzaprav usklajuješ potrebo po velikih količinah hrane in na drugi strani zahtevi, da ostaneš pri enaki teži? »Res je, da je kljub rednemu treningu pred tekmo vedno kakšen kilogram preveč, vendar nekaj se da napraviti s pravilno prehrano, drugo pa opravijo ,suhi dnevi' pred tekmo, če pa to ni dovolj, posežemo tudi po sredstvih, ki odvajajo vodo, tako da tehtnica pokaže željeno težo.« V kateri kategoriji pa nastopaš? »Dvigujem v srednjetežki kategoriji, to je kategoriji do »0 kg.« Ko sva že pri številkah, katere bi želel še povedati? »Svetovni rekord v biatlonu ima v moji kategoriji Rigert (SSSR) s 387 kg, naš državni rekord je 295 kg in ga drži Tomlja-novič (Olimpija), moj slovenski mladinski rekord znaša 220 kg, na državnem prvenstvu za mladince pa sem zmagal s 217,5 kg. V sunku sem tedaj dvignil 125 kg, na nateg pa 92,5 kg. In še olimpijska norma za mojo kategorijo — 330 kg.« Omenil si olimpiado. Nam lahko zaupašsvoje cilje? »Na olimpiado za sedaj še ne mislim, vsaj ne na to, ki bo leta 1976, saj je moj prvi cilj nov državni rekord za mladince, ki ga drži Tomljanovič z 252 kg.« Bi želel še kaj pristaviti? »Rad bi opozoril na razmere, ki vladajo v tem športu. V ilustracijo naj navedem, da imamo le enega profesionalnega delavca na tem področju, medtem ko jih imajo na primer Madžari kar 350. Poleg tega so razmere, v katerih delamo, tako skromne, da kaj več, kot na tem področju pomenimo, res ne moremo pričakovati.« F. Jelovčan v. Obisk pri naših telesnokulturnih organizacijah Zimski program usposabljanja smučarjev Komisija za zimske športe pri zvezi za telesno kulturo občine Radovljica je konec septembra objavila predlog okvirnega programa dela za zimsko sezono 1974/75. V programu je osrednja pozornost posvečena usposabljanju šolske mladine. V ta namen bodo priredili več smučarskih tečajev za posamezne stopnje učencev — čiste začetnike, začetnike in smučarje. Tečaji bodo v semestralnih počitnicah in bodo trajali 5 do 10 dni. Predvidevajo, da se bo v te tečaje vpisalo največ 1200 učencev. Za to usposabljanje je zagotovljeno zadostno število učiteljev in vaditeljev. Glede na pomanjkanje trenerjev in učiteljev smučanja bodo priredili na Zatrniku 3-dnevni seminar za 70 slušateljev, republiškega seminarja pa se bo udeležilo 8 učiteljev in 2 trenerja. Ker imajo Podoben problem tudi s smučarskimi sodniki, bodo skušali z razpisom Pridobiti najmanj 20 kandidatov, ki bodo obiskovali 1-dnevni seminar za sodnike v občinskem merilu. V zimski sezoni bodo pripravili občinsko tekmovanje za telesno-Vzgojne organizacije v veleslalomu, slalomu, tekih in skokih. Razen v skokih bo tekmovalo poleg 310 moških tudi 50 ženskih tekmovalk. 330 učencev in 180 učenk bo tekmovalo v okviru prvenstva za šolska športna društva v veleslalomu in smučarskih tekih. V veleslalomu in tekih se bo pomerilo tudi 180 članov in 50 članic sindikatov iz TOZD, razen tega pa še na sankaških tekmovanjih za telesno kulturne organizacije s 120 in za sindikalne organizacije z 80 nastopajočimi. Organizirali bodo tudi druž insko smučanje, ki naj bi se ga Udeležilo 130 žensk in 120 moških. Pozimi bodo znova poskrbeli za dejavnost tekaške smučarske šole pod vodstvom trenerja Lovra Zemve, ki ima že 15 učencev, vsaj 5 pa se J>h bo vpisalo na novo. Tekaško šolo z 20 učenci bodo organizirali tudi v Boh. Bistrici. V naslednji sezoni bodo zastavili z delom tudi na skakalni smučar-ski šoli na Bledu, vendar bi zaradi poletnih treningov nujno morali Začeti graditi 35-metrsko plastično skakalnico, kar bo v prid tudi blejskemu turizmu. Kljub uspehom v alpskem smučanju, ki jih beležijo radovljiški tekmovalci doma in v tujini, razen v SK Radovljica in TVD Partizan Podnart, nimajo trenerjev. Zaradi novosti pri sodobnem treniranju "odo skušali pritegniti perspektivne mlade smučarje na skupne občinske treninge, najboljše pa bodo poslali na usposabljanje v Avstrijo. Posebne seminarje bodo letos pripravili za trenerje smučarskih tekov, alpskih disciplin in uvedli praktično šolo tekmovalnega smučanja ter postavljanja smučarskih prog. Za vzgojo najmlajših smučarjev v okviru osnovnih šol bodo v semestralnih počitnicah organizirali tudi dvodnevni tečaj za 10 razrednih Učiteljev. Važna postavka letošnjega programa in finančnega načrta, ki v Celoti znaša 201.050 din, je nabava opreme, merilnih naprav, zastavic za slalom in veleslalom, brezžičnih oddajnikov in sprejemnikov, pre-Uosnih vlečnic in drugih pripomočkov, brez katerih si je težko zamisliti Usposabljanje smučarjev, še manj pa tekmovanj v vseh smučarskih in drugih športnih disciplinah. JR NOGOMET — V obeh gorenjskih derbijih sta oba domačina zmagala. Triglav je premagal Tržič in s tem osvojil prvi par prvenstvenih točk, LTH pa je odpravil Savo. Izidi: Triglav : Tržič 1.0 (1:0), LTH : Sava 2:0 (0:0), Kamnik : Adria 3:0 (2:0). Pari prihodnjega kola: Tržič : Renče, Adria : Triglav, Primorje : LTH, Tabor : Kamnik. KOŠARKA — Končano je tekmovanje v SKL moški 1-A in slovenski ženski ligi. V moški ligi je Triglav tokrat v igri z Lesonitom dosegel najvišjo zmago odkar nastopa v slovenski ligi, košarkarice Kroja so premagale Pomurje ter v zadnji tekmi za naslov prvaka še Jezico. Izidi: Triglav : Lesonit 134:80 (58:36), Pomurje : Kroj 44:82 (19:41), Jezica : Kroj 52:61 (24:24). ROKOMET — Tudi tokrat so rokometašice Alplesa zatajile, saj so spet kljub prednosti domačega igrišča morale priznati premoč hercegnovski Lokomotivi. V ženski slovenski ligi pa je ljubljanski Slovan odpravil stražiško Savo. V moški republiški ligi je moral škofjeloški Šešir prepustiti točki v Šoštanju, tekma Tržič : Inles pa je bila preložena. Izidi — ženske: Alples : Lokomotiva 11:12 (6:5), Sava : Slovan 16:9 (5:2), moški: Šoštanj : Šešir 20:18 (12:11). Pari prihodnjega kola — ženske: TVIN : Alples, ETA : Sava, moški: Šešir : Drava, Tržič : Izola. ODBOJKA — V novo prvenstveno sezono so startali moški in ženske v I. slovenski ligi. V moški ligi je Bled izgubil v Bovcu, Jeseničani pa so dobili srečanje v Mežici. Odbojkarice Maribora pa so bile uspešne na Jesenicah. Izidi — moški: Mežica : Jesenice 1:3, Bovec : Bled 3:2, ženske: Jesenice : Maribor 1:3. Pari prihodnjega kola — moški: Kamnik : Polskava, Bled : Koper, Jesenice : Gaberje, ženske: Vič : Jesenice. KEGLJANJE — Po prvem delu letošnjega republiškega prvenstva v kegljanju moških parov sta v vodstvu Steržaj-Malenšek (Branik), ki sta podrla 2138 kegljev. Pri tem se je izkazal republiški prvak Steržaj, ki je s 1107 keglji postavil nov rekord kranjskega kegljišča. Prvenstvo se bo nadaljevalo to soboto in nedeljo. KOLESARSTVO — V peti mednarodni kolesarski dirki po Vojvodini so največ uspeha imeli kolesarji ljubljanskega Roga. V generalni uvrstitvi posameznikov je zmagal njihov član Kastelic, medtem ko sta bila Savčana Žagar in Valenčič 10. oziroma 14. V ekipni uvrstitvi pa je Sava za Rogom in Astro zasedla 3. mesto. -dh Klubsko prvenstvo Čeprav je muhasto jesensko vreme, teniški igralci kranjskega Triglava še niso pospravili svojih loparjev in žogic. V teku je namreč sindikalno prvenstvo Kranja, pod streho pa so spravili tudi svoje klubsko tekmovanje, ki je bilo doslej najmno-žičnejše in kvalitetno. V vseh kategorijah je namreč nastopilo 70 tekmovalcev in tekmovalk. Pri članih A razreda je Čirič premagal Muleja, v B razredu pa je bil najboljši Jani Nadižar. V konkurenci veteranov od 45—55 let je Kuster odpravil Kocjančiča, od 55 do 60 pa Žnidar Jakšeta. Pri članicah je zmagala Štrukljeva pred Gorjančevo in Urbančevo, pri pionirkah do 12 let je bila zmagovalka Šemre, do 14 let pa Urbane. Pri mladincih do 16 let se je izkazal Ahlin, do 18 let pa je bil Pire boljši od Dovjaka. Med pionirji do 12 let je zmagal Pisk pred Alešem in Naš komentar Ločanke prvakinje SRS Košarkarice loškega Kroja so s tretjo tekmo, ko so v Ljubljani premagale Jezico, najboljše v Sloveniji. To je obenem eden največjih uspehov škofjeloške košarke zadnjih let. Skozi vse letošnje tekmovanje so igrale v standardni formi in uspeh, ki se ga nismo nadejali, ni izostal. V drugem delu prvenstva so skoraj vse tekmice premagovale z visokimi izidi, pa tudi v zadnjem odločilnem so zmogle toliko moči, da so na najvišjem slovenskem košarkarskem prestolu. V elitni moški 1 A SKL je Maribor po ogorčeni borbi z Vrhniko postal prvak SRS in ima s tem pravico, da zaigra v drugi zvezni ligi. Med dvanajsterico najboljših slovenskih moških vrst je kot edini Gorenjec čast reševal kranjski Triglav. Pomlajena ekipa je pod novim trenerjem Marjanom Rusom naredila več kot smo pričakovali. Sicer so imeli nekaj spodrsljajev, toda moštvo ob izkušnjah starejših — Klavora, Mavric, Slokan, Skubic — se je šele kalilo. Imena Zupan, Fartek, Kalan, Košir, Ur-lep, Hribernik, Nagy obetajo veliko in kaj kmalu se lahko zgodi, da bomo v Kranju gledali košarko v II. zvezni ligi. Vsekakor pa gre solidno peto mesto in le šest točk zaostanka za prvim tudi na račun delavne tehnične komisije in uprave kluba, ki ga uspešno vodi predsednik Martin Košir. V drugi slovenski ligi se Jeseničani niso proslavili. Fantje so sicer začeli dobro, iz borbe za ponoven vstop v 1 A SKL pa jih je vrgla prav njihova zagnanost. Niso znali prenašati porazov in kmalu bi se jim lahko zgodilo, da bi jih izključili iz lige. Znani incident v Litiji, ki pa ni bil prvi, je to tudi pokazal. Če hočejo res spet zaigrati v družbi najboljših, morajo v prvi vrsti pomesti pred svojim pragom, saj ima košarka na Jesenicah bogato tradicijo. D. Humer Borovcem, do 14 let pa Vončina, drugi pa je bil Skarabot. V disciplini moških parov sta klubska prvaka Čirič-Polenc pred Mulejem in An-žlom. -Tudi na Tedijevem spominskem tekmovanju so se izkazali, saj sta Čirič in Polenc prišla med osem najboljših, Uranič pa med šestnajst. Pionirji so se trikrat pomerili s sovrstniki iz Beljaka. Dvakrat so bili boljši gostje, enkrat triglavani. -dh Meso Kamnik Zahtevajte v trgovinah pristne domače krvavice, kamniški želodec, hrenovke, pečenice in ostale naše mesne izdelke Iskra sindikalni prvak Pretekli teden se je končalo sindikalno prvenstvo v košarki. Naslov prvaka je osvojila ekipa Iskre, ki je v dramatičnem boju za prvo mesto premagala ekipo Tekstilindusa. Rezultati finalnega dela tekmovanja: Creina : Aerodrom Brnik 30:23 (18:15), Prosveta : Sava 37:28 (16:8), Iskra : Tekstilindus 37:36 (19:15). Končni vrstni red: 1. Iskra, 2. Tekstilindus, 3. Prosveta, 4. Sava, 5. Creina, 6. Aerodrom Brnik, 7. Zdravstveni dom, 8. IBI. -bb Jeseničani bi radi krojili pravico sami! Skoraj ne mine mesec dni, da ne bi brali o neredih jeseniških športnikov na športnih igriščih. Ni še minilo štirinajst dni, ko smo prebirali vesti o košarkarjih, ki da so neupravičeno zapustili igrišče v Litiji in posledicah, ki jih bodo imeli, pred dnevi pa so rokometaši na Jesenicah napadli sodnika in gostujoče igralce. V soboto, 21. septembra, "sta se na igrišču osnovne šole Toneta Cufarja v tekmi 5. kola LCRL srečali moštvi Križev in pa domačini. Skozi vso tekmo smo bili priča celi vrsti nešportnih izpadov igralcev domačega moštva, kakor tudi vodstva ekipe. Omenimo naj še, da je bila organizacija tekme izredno slaba in da je bil odnos igralcev Jesenic do igre - vse prej kot športen. Nešportno sta se vedla predvsem igralca Rebolj in Pavlic in sta bila tudi izključena. Višek vseh dogodkov med tekmo pa se je pripetil nekaj sekund pred koncem srečanja. Pri rezultatu 12:11 v korist našega moštva, se domači igralci niso strinjali z odločitvijo sodnikov (strinjali pa se niso niti enkrat skozi vso tekmo), nato pa so se tudi fizično lotili sodnika Pičulina. Pobudnik incidenta je bil ponovno Rebolj. Igralci našega moštva so poskušali zaščititi sodnika, nato pa so na igrišče vdrli še domači gledalci, nakar je nastal splošen pretep. Ni se več vedelo, kdo koga udarja. Seveda so pri tem obračunu krajši konec potegnili igralci našega moštva. Prav vsi so staknili lažje poškodbe, trije od njih pa tudi težje. Omenimo naj še, da naše moštvo nastopa že 12 let v LCRL, da pa še nikoli niso naleteli na kaj takega. Ker precej dobro poznamo rokomet, nas zanima, kaj je oz. kaj bo ukrenilo na Jesenicah vodstvo ekipe, da se takšni oz. podobni primeri ne bi več ponovili. Zanima nas še, kaj bodo ukrenili odgovorni oz. kakšen je zagovor vodstva RK Jesenice? TVD Partizan Križe Prepričljiva zmaga Korotana V 7. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so pri članih poskrbeli za presenečenje igralci Korotana, ki so svojega dosedanjega zasledovalca Bled visoko premagali. Tudi Preddvor je na domačem igrišču uspel zmagati. Rezultati posameznih tekem so naslednji: BLED : KOROTAN 1:4 Na domačem igrišču je moralo moštvo Bleda kloniti pred razpoloženimi igralci Korotana. Domače moštvo je igralo visoko igro, kar je gostom ustrezalo. Gostje so s tehnično boljšo igro izkoristili vse možnosti in zasluženo zmagali. Domači razen borbenosti niso pokazali nič posebnega. S tem porazom so domaČi zdrknili na tretje mesto,-Korotan pa si je z zmago utrdil vodstvo na lestvici. Sodil je Božnar iz Škofje Loke. PREDDVOR : NAKLO 3:2 Tekma je bila tipično prvenstvena in borba za zmago. Igralci obeh moštev so se trudili, vendar je tokrat domačim uspelo na domačem igrišču iztržiti dragoceno zmago. Sodil je Torkar iz Kranja. PRIMSKOVO : ŠENČUR 0:2 Kljub težkemu in razmočenemu igrišču je bila tekma lepa, borbena, igralci pa so igrali v mejah dovoljenega. Domači napadalci niso znali izkoristiti priložnosti, ki jih je tokrat bilo precej za dosego gola. Zastreljali so celo enajstmetrovko. Gostje pa so z enostavno igro uspeli zabiti dva gola in s tem tudi zmagati. Sodil je C u fer iz Kranja. JESENICE : BOHINJ 2:0 Na težkem in blatnem igrišču je Jeseničanom uspelo s smotrnejšo igro premagati Bohinjce. Gostje so se žilavo upirali in srčno borili, vendar jim drugega ni preostalo kot poraz. Sodil je Valant iz Kranja. LESCE : ALPLES 2:4 Na domačem igrišču so pred razpoloženimi igralci Alplesa morali Leščani položiti orožje. Igralci obeh moštev so v igro vložili maksimalne moči, saj je igrišče bilo blatno, pred golom pa luže. Domačim je pošla tudi sapa, kar pa so gostje izkoristili in zmagali. Sodil je Mihelčič iz Kranja. BRITOF : MEDVODE 0:2 Igralcem Britofa na domačem igrišču ni uspelo zmagati. Igrali so sicer borbeno in požrtvovalno, gostje pa so bili tehnično boljši. Sodil je Jože Eljon iz Kranja. Po 7. kolu vodi na lestvici Koro-tan s 13 točkami pred Šenčurjem 11, Bledom 10 itd. P. Novak Jutri občni zbor TVD Partizan Predoslje Predoslje se že od nekdaj lahko pohvalijo z razgibano in uspešno te-lesnovzgojno in športno dejavnostjo. Največji uspeh so dosegli odbojkarji z uvrstitvijo v II. republiško ligo. Z dograditvijo nove telovadnice pri osnovni šoli so se možnosti za razvoj športa in telesne kulture še' povečale. Predvsem nameravajo razvijati odbojko, košarko in namizni tenis. Pozornost bo veljala tudi rekreaciji občanov. O tem in drugih nalogah se bodo pogovarjali na jutrišnjem občnem zboru TVD Partizan, ki se bo pričal ob 19. uri v kulturnem domu v Predosljah. p. g. Ocenjevati nekaj, kar je v veljavi komaj teden dni, ni najbolj hvaležna reč. Ocenjevati novi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu pa je že zaradi narave stvari zelo tvegana in varljiva zadeva, kajti njegove učinke bo mogoče podrobneje analizirati šele čez štiri, pet mesecev, po natančnem pregledu statistike nesreč in prekrškov ter po primerjavi le-teh s podatki iz preteklosti. No, kljub gornjim ugotovitvam smo se odločili, da damo besedo trem šoferjem, ki na svoji koži okušajo posledice zaostrenih določil. Kuj železo, dokler je vroče, pravi pregovor. In zdaj je vroče, kajti zakon postaja (in ostaja) predmet burnih razprav v vozniških krogih. Kakšne so reakcije nanj? Si smemo obetati padec nesreč ter manj mrtvih in ranjenih? Frido Kuselj (44), inženir strojništva, lastnik fiata 850: »Upam, da bodo strožji predpisi pripomogli k redu na naših cestah, skrčili število vinjenih ter obrzdali imetnike močnejših ,zverin', ki ne prenesejo pogleda v zadek fička ali spačka. Seveda utegne biti odvzem dovoljenja pri marsikom skrajno boleč, saj moto-rizacija prerašča v nepogrešljiv del življenja sodobnih ljudi. Predlagam, da miličniki in sodišča ukrepajo elastično ter da grehe obravnavajo korektno, upoštevajoč" čim več okoliščin, spričo katerih pride, recimo, do trčenja. Pametna tolerantnost je nujna, posebno ker seznam prepovedi ni brez .lukenj' in pomanjkljivosti. Veste, če koristi ne > unio/eal). doba sicer ni težka — pol kilograma ima — visoka pa I1' kar 40 cm. Franc, ki je že več let navdušen gobar in vse od listano-litre gobarske družine V Kranju tudi njen član, je povedal, da Če8đ podobnega še ni vide/. (II. J.) — Fo-to: S. llain