G fîraphari wwigraphatit ® ® © Doberdobski župan Paolo Vizintin odločno nasprotuje deželnim izbiram v zvezi s 5. koridorjem /8 Uvod v tržaške razprodaje s pestrim večernim dogajanjem V Londonu s prologom začetek letošnjega Toura Primorski NEDELJA, 8. JULIJA 2007_ Št. 160 (18.943) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 SandorTence V Italiji je skoraj vse predmet političnega oziroma medstrankarskega barantanja. Od navidez preprostih in banalnih stvari do zelo resnih vprašanj, ki zadevajo sedanjost in bodočnost državljanov, torej vseh nas. Značilen je v teh dneh primer pokojninske reforme, o kateri se vlada in sindikati ne morejo dogovoriti in o kateri se vladne stranke prepirajo. Razhajanja v levi sredini so žal že nekaj vsakdanjega in pravzaprav nekaj vrojenega, s čimer se je sprijaznil tudi predsednik vlade Romano Prodi. Pokojninska reforma je zelo resna stvar in škoda, da se o njej razpravlja na tak način. Vprašanje ne zadeva samo ljudi, ki se že pripravljajo na upokojitev, ampak vse, vključno z mladimi, ki še študirajo ali pa iščejo zaposlitev. Je kdo mlade kdaj vprašal, kako si zamišljajo upokojitev in pokojnine, čeprav imajo do njih še zelo dolgo pot? Pokojninski sistem ni samo domena politike in sindikatov, delavcev in uradnikov, ampak celotne družbe. Zato bi bil nujno potreben velik družbeni pakt predvsem mlajših in starejših generacij, ki pa ga ni videti na obzorju. Namesto takšnega družbenega dogovora imamo politične zdrahe, strankarsko barantanje in grožnje z vladno krizo. Tudi tokrat se bo najbrž končalo z nestrpnim pričakovanjem glasovanja v senatu, kjer se za levo sredino vse začenja in tudi končuje. Žal. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA - V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - Ostre kritike levosredinske koalicije Berlusconi na zatožni klopi zaradi vohunjenja Vlada tvega krizo glede pokojninske reforme DOBERDOB, PRVAČINA - Slovesnosti ob 30. obletnici pobratenja Z lipama prijateljstva utrdili tri desetletja sodelovanja Občinski park v Doberdobu od včeraj krasi lipa prijateljstva bumbaca DOBERDOB - Občina Doberdob in Krajevna skupnost Prvačina sta včeraj proslavili tridesetletnico pobratenja. Sodelovanje so prvi navezali godbeniki in prosvetno društvo, v treh desetletjih pa se je spletla gosta veriga pri- jateljstva in sodelovanja na številnih področjih. Obletnico so v Prvačini obeležili s slavnostno sejo skupnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki iz zamejstva, včeraj pa so v Doberdobu pripra- vili prijetno slovesnost, na kateri so v občinskem parku posadili lipo prijateljstva, ki jo je Doberdobcem podarila Prvačina. Doberdobsko lipo pa so posadili v Prvačini. Na 11. strani RIM - Silvio Berlusconi je objektivno odgovoren za vohunjenje, katerega žrtev so bili pod njegovo vlado predvsem vidni sodniki, a tudi politiki. Tako razmišljajo v vladni koaliciji, kjer zahtevajo, naj parlament takoj razčisti to novo vohunsko-politično afero. V desni sredini branijo nekdanjega predsednika vlade, ne odklanjajo pa parlamentarnih preiskav. Vlada pa medtem tvega krizo o pokojninski reformi. Zunanji minister Massimo D'Alema sicer poziva vse k resnosti in treznosti, v levosredinski koaliciji pa se nadaljujejo polemike med t.i. radikalno levico in ostalimi komponentami. Zaplet naj bi v prihodnjih dneh rešil ministrski predsednik Romano Prodi, njegova naloga pa je še kar zahtevna. Na 25. strani Vladni podtajnik Miloš Budin na uradnem obisku v Sloveniji Na 2. strani Letošnja osrednja proslava v Bazovici bo 9. septembra Na 3. strani Franka Žgavec in Igor Komel o obeh kulturnih domovih in na splošno o slovenski ter goriški kulturi Na 10. strani OKOLJE - S koncerti po vsem svetu Glasbeniki opozorili na podnebne spremembe SYDNEY - S koncertom v Syd-neyj u se j e včeraj okrog 4. ure zjutraj po našem času začel 24-urni glasbeni dogodek "Live Earth". Koncert se je začel z nastopom avstralskih domorodcev, ki so s tradicionalnim plesom in glasbo izrekli dobrodošlico prireditvi. Ta se je sklenila s koncertom v New Yorku, na njej pa je nastopilo okrog 150 znanih glasbenikov, ki so opozarjali na posledice podnebnih sprememb. Koncert se je v nadaljevanju širil po planetu. Osrednji koncerti so bili še v Šanghaju, Johannesburgu, Hamburgu, Londonu, New Yorku, Rio de Janeiru, zraven pa je bilo še več kot 7000 lokalnih koncertov, med njimi v Ljubljani. Eden je bil, kot je znano, tudi na Antarktiki. Bivši podpredsednik ZDA Al Gore je v petek za CBS povedal, da sobotni seriji svetovnih koncertov v Washingtonu ne bo prihitela na pomoč konjenica, ampak Indijanci. Gore j e upal, da bo osrednji koncert v ZDA potekal v Washingtonu, vendar je zaškripalo pri organizaciji in dovoljenjih. Nazadnje so se zmenili, da bo Nacionalni muzej ameriških Indijancev v Washingtonu pripravil koncert Mati Zemlja, ki se bo vklopil v "Live Earth". GOSTILNA VALERIA od leta 1904 odprti vsak dan Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 GRADfiENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB O bitna cona ZGONlK fVo&rtka poal£|a 2&B Til. M0.K28Q36 Faka 040.2526521 Matt. mrai« YAvw_ttdiltaiiHi.il BiTMikHllCTsaahbeTO.iC 2 Nedelja, 8. julija 2007 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Na obisku vladna podtajnika Budin in Di Santo Italija in Slovenija iščeta rešitve za odprte probleme Drevi na italijanskem veleposlaništvu srečanje s predstavniki dveh manjšin LJUBLJANA - Italija in Slovenija hočeta na vseh področjih okrepiti sodelovanje in skupaj reševati odprte probleme. To je glavni namen jutrišnjega obiska v Ljubljani vladnega podtajnika na ministrstvu za mednarodno trgovino Miloša Budina, kateremu se bo na sestanku z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom pridružil podtajnik na zuna njem mi nis tr stvu Do na to Di Santo. Predstavnika italijanske vlade se bosta že drevi srečala s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji. Njihov gostitelj bo italijanski veleposlanik v Sloveniji Daniele Verga. To bo priložnost za izmenjavo mnenj in stališč tako o položaju obeh manjšin, tudi o stanju odnosov med državama. Bu din bo jut riš nji urad ni del obis ka za čel na zu na njem mi nis tr stvu, kjer ga bo sprejel minister Rupel. Na tem sestanku bo gotovo tekla beseda tu di o za ščit nem za ko nu za na šo manjšino v luči nedavnega stališča, ki Miloš Budin kroma ga je paritetni odbor poslal italijanski vla di. Podtajnik na ministrstvu za mednarodno trgovino se bo nato podal na Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer se bo sestal z njenim izvršilnim direktorjem Samom Hribarjem Miličem. Zatem se bo na ministrstvu za gospodarstvo srečal z ministrom Andrejem Vizjakom in s državnim sekretarjem Tomažem Jeršičem. Dopoldanski del po go vo rov bo Bu din skle nil z obis kom na prometnem ministrstvu, kjer ga bo pričakal državni sekretar Peter Verlič. Dimitrij Rupel kroma Popoldne se bo Budin sestal z italijanskimi podjetniki, ki poslujejo v Sloveniji, predsedstvom Obrtne zbornice Slovenije ter predvidoma tudi z Zorkom Pelikanom, vodjo vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Kot vidimo zelo bogat program srečanj, ki bodo v glavnem posvečena gospodarstvu in vprašanjem prometnih po ve zav. S tem v zvezi velja omeniti nedavno srečanje Budina z deželnim odbornikom FJK za promet Lodovicom So-negom, ki mu je predstavil okvirni na- črt za trasi hitre železnice med Trstom in Ronkami ter med Trstom in Divačo. Prav včeraj je predsednik Furlani-je-Julijske krajine Riccardo Illy spet izrazil zadovoljstvo, da bosta prometna ministra obeh držav Antonio Di Piet-ro in Janez Božič skupaj zahtevala od Evropske unije finančni prispevek za projektiranje železnice od Trsta do Divače. Investicija za to naj bi znašala 42 milijonov evrov. Predsednik Illy je to skupno namero Rima in Ljubljane označil kot korak naprej tako v odnosih med državama, kot tudi pri izvedbi petega evropskega koridorja. Božič in Di Pietro naj bi skupno prošnjo bruseljskim oblastem naslovila pred 20. julijem. Na jutrišnjih razgovorih v glavnem mestu Slovenije bo najbrž tekla beseda tudi o projektu evroregije. V Vili Manin pri Passarianu so pred kratkim predstavniki FJK, Veneta, avstrijske Koroške in Istrske županije o tem pod pi sa li okvir ni spo ra zum, na ka te -rega Slovenija pa še ni pristala. PROMET - Včeraj se je veliko turistov odpravilo na poletne počitnice V glavnem brez težav Nekaj kilometrov vrste pri Latisani in Moščenicah, v bistvu normalne razmere na mejnih prehodih s Slovenijo TRST - Deželne ceste so bile včeraj prizorišče eksodusa številnih turistov, ki so bili namenjeni tako v počitniška letovišča v Furlaniji Julijski krajini kot v tista, ki se nahajajo v Sloveniji oz. na Hrvaškem. Na odcepu avtoceste A4 pri Latisani so v jutranjih urah zabeležili dvokilome-trsko vrsto, šlo je za kopalce, name-nje ne v Lig na no in Bi bi o ne. Vrs te so se ustvarile tudi pri avtocestnem iz-ho du pri Mo šče ni cah, ven dar pro -metna policija ni beležila večjih težav. Ravno tako je bil promet včeraj po-pold ne v bi stvu spro ščen tu di na mednarodnih mejnih prehodih s Slovenijo, zlasti na tistih, ki se nahajajo na Tržaškem, saj je preko njih usmerjen večji del turistov, ki so namenjeni v morska letovišča v Istro in Dalmacijo. Ne več kot kilometer dolgo vrs to so za be le ži li npr. na Pes ku in Škofijah, vendar se je kmalu zatem promet sprostil, tako da so nam včeraj z vseh mej nih pre ho dov na Tr žaš -kem poročali o normalnih razmerah. Na mejnem prehodu pri Škofijah se je včeraj ustvarila ne več kot kilometer dolga vrsta kroma RAZPRODAJE - Trgovci včeraj ob številnih vzporednih prireditvah delali pozno v noč Noč razprodaj privabila množice Obisk trgovin v zgodnejših urah ni bil navdušujoč, zvečer pa se je zgostilo - Rigutti: »Prvi dnevi so za nas zelo pomembni« TRST - Včerajšnji dan s podaljšanim odprtjem tržaških trgovin, ki se je zvečer prelevil v pravi ulični praznik, je uvedel obdobje poletnih razprodaj. V sklopu »Nočnih razprodaj«, čigar prireditelji so bili tržaška občinska uprava, združenje trgovcev Confcommercio in fundacija CRTrieste, so trgovine sprejemale kupce vse do poznih večernih ur, nekatere celo tja do polnoči. Razne vzporedne prireditve in koncerti so tudi letos privabili na ulice lepo število obiskovalcev. Zjutraj in popoldne, resnici na ljubo, po ulicah mestnega središča ni bilo videti posebne gneče, več ljudi pa se je zbralo zlasti ob uri priljubljenega aperitiva, okrog 18. ure. Trgovci so ponujali oblačila, obutev in sorodno blago z različnimi popusti, ki so ponekod dosegli celo 50 odstotkov. Kljub temu, da je do petka veljala prepoved razprodajanja, je bilo opaziti, da je včeraj v nekaterih trgovinah že navsezgodaj primanjkovalo mnogo oblačil: določenih številk ni bilo več na razpola- go. Nekateri prodajalci se očitno odločajo za predčasno, tiho razprodajo, pa čeprav je podobno ravnanje kaznivo (po tretjem opominu naj bi obstajala celo možnost zaprtja trgovine). Od 20. ure dalje j e bilo območj e okoli Korza Italija zaprto za promet in z raznih koncev so zadonele note glasbenih skupin. Podobo »veleblagovnice na prostem« so dopolnjevali bari z mizicami na prostem ter sladoled in lubenice, ki so jih prireditelji ponujali mimoidočim. Na Velikem trgu so številni gledalci že od popoldneva občudovali akrobatske poteze gorskih kolesarjev. Spektakli čarovnikov in koncerti so potekali tudi na Drevoredu XX. septembra in na Trgu stare mitnice. Podpredsednika združenja trgovcev Confcommercio Franca Sterpina Rigut-tija smo včeraj vprašali za prvi obračun začetka razprodaj. Dejal je, da se je dan za trgovce začel kot v prejšnjih letih, torej z zmerno zadovoljivim obiskom, mnogo kupcev je prišlo zlasti iz Slovenije in Hrvaške. Združenje trgovcev je le- Zaradi lepega vremena je bil zvečer veliko večji naval kot podnevi kroma tos poskrbelo za obsežno reklamno promocijo v sosednjih državah, na mejnih prehodih so npr. razdelili 30 tisoč letakov. V poznih popoldanskih urah je število kupcev in radovednežev začelo naraščati, do vrhunca pa je prišlo seveda zvečer. Rigutti je poudaril, da so uvodni dnevi razprodaj zelo pomembni. Pozitiv- no je ocenil dejstvo, da so se letos prireditve razširile na območje izven strogega središča, saj mora združenje Confcommercio skrbeti za vse trgovce tržaške pokrajine. Nadaljnjih nočnih razprodaj letos poleti ne bo, »ker morajo biti podobni dogodki nekaj redkega in posebnega«, je razložil Rigutti. (af) DEŽELA Desnica V • V I se ni našla svojega kandidata VIDEM - Kdor išče najde, pravi pregovor, deželna desna sredina pa še ni našla svojega predsedniškega kandidata za prihodnje deželne volitve. Možnih kandidatov je kar nekaj, nihče pa ne uživa podpore vseh koalicijskih zavez-ni kov. V tem trenutku imata največ možnosti za kandidaturo Renzo Tondo in Enzo Cainero, govori pa se tudi o Robertu Antonioneju in Marziu Strassol-du. Nekdanjega predsednika deželnega odbora Tonda, kije doma iz Tolme-ča, podpirajo nekateri vidni predstavniki Forza Italia, ne pa vsi. Cainero, znani videmski športni delavec, naj bi bil odraz desnosredinsko usmerjene civilne družbe. Govoric o svoji morebitni kandidaturi ni nikoli zanikal, a tudi ne po tr dil. Ostaneta Antonione in Strassol-do. Prvi je že dalj časa skregan s tržaškim vodstvom Forza Italia, posebno s senatorjem Giuliom Camberjem, ki najbrž nikoli ne bi pristal na njegovo kandidaturo za predsednika Dežele. Strassoldo, predsednik videmske pokrajinske uprave, pa je znan skoraj izključno le v Furlaniji oziroma na Vi-demskem, v Gorici, Trstu in Pordeno-nu pa bi bil gotovo dokaj šibek predsedniški kandidat. Menia še naprej deželni tajnik NZ VIDEM - Poslanec Roberto Me-nia bo še naprej deželni koordinator Nacionalnega zavezništva. Menia je bil na včerajšnjem deželnem kongresu stranke izvoljen skoraj plebiscitarno, saj je zanj glasovalo 78 delegatov na 80. Menia je bil po pričakovanjih ostro kritičen do predsednika Dežele Riccarda Illyja in do njegove vlade, bolj previden pa je bil glede kandidata desne sredine, ki se bo prihodnjo pomlad potegoval za predsednika FJK. Izrazil je le upanje, da bo izbira padla pred poletnimi počitnicami in da bo kandidat odraz sodelovanja med strankami in civilno družbo. Na kongresu Finijeve stranke je marsikdo izrazil obžalovanje nad odhodom senatorja Francesca Storaceja, nihče pa se mu ne bo pridružil pri oblikovanju nove desno usmerjene stranke. Menia se je vsekakor pobahal, da v deželnem Nacionalnem zavezništvu ni notranjih struj ali frakcij. Illy spremlja rojstvo nove stranke MILAN - Predsednik FJK Riccar-do Illy je bil vabljen naa petkovo srečanje o vprašanjih severne Italije v luči rojevanja Demokratske stranke. Pobudniki srečanja so predsednik milanske Pokrajine Filippo Penati ter župani Benetk, Torina in Genove Massimo Cacciari, Sergio Chiamparino in Marta Vincenzi. Vsi pravijo, da bo morala nova stranka posvetiti veliko pozornost federalizmu in davčni politiki, če bo hotela uspešno prodreti na Severu. Trst: Savinova na čelu Forza Italia TRST - Občinska odbornica Sandra Savino je od včeraj nova koordina-torka tržaške Forza Italia. Izvolili so jo na kongresu mestne sekcije, katerega se je udeležil tudi evropski poslanec Renato Brunetta. Savinova izhaja iz Liste za Trst, ki s tem tudi formalno izginja s krajevnega političnega prizorišča. Brunetta predlaga, da bi desna sredina svojega predsedniškega kandidata FJK izbrala na primarnih volitvah. Zanj bi bil vsekakor najboljši kandidat Renzo Tondo, izbrati pa ga mora baza in ne vrhovi strank Doma svoboščin, je dodal Brunetta. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it BAZOVIŠKI JUNAKI - Odbor za proslavo že v polnem zagonu Letošnja osrednja proslava bo 9. septembra Vključena je tudi v niz antifašističnih in rodoljubnih prireditev na Primorskem V maju in juniju so se člani Odbora za proslavo bazoviških junakov večkrat sestali, da bi pripravili niz prireditev za letošnjo Bazovico 2007. Poleg članov odbora so bili na sestanke povabljeni vsi ostali zunanji sodelavci brez katerih prireditve ne morejo zaživeti. Tako se je počasi začel oblikovati pro gram. Po leg te ga je se daj na ša osrednja proslava ob spomeniku v Bazovici (nedelja 9. septembra 2007) uvrščena v niz antifašističnih in rodoljubnih prireditev na Primorskem, ki se bodo zvrstile v prvi polovici septembra od Nove Gorice preko Cerja in Bazovice do Sežane in Brkinov (Tatre). Odbor zadnje desetletje deluje kot samostojna enota v okviru Narodne in študijske knjižnice. Nadaljuje bogato tradicijo Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki je bil ustanovljen poleti leta 1945 po osvoboditvi z namenom, da pripravi mogočno spominsko svečanost na samem kraju ustrelitve. Tako je najprej stekla pobuda za postavitev spomenika. Osnutek je pripravil arhitekt Franjo Kosovel. Nato je bilo treba spomenik še postaviti, nakar je 9. septembra 1945 bila mogočna spominska prireditev, na kateri je bila prisotna celotna Primorska, saj kronisti poročajo o 80.000 prisotnih. V bistvu ni bilo samo osrednje mogočne spominske svečanosti, saj se je zvrstila cela vrsta raznih prireditev. Drago Žerjal, soborec bazoviških junakov, je takoj po osvoboditvi hotel odkriti kraj njihovega pokopa. Tako imamo sedaj spominsko obeležje tudi na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Sedanje obeležje je bilo postavljeno leta 1965. V naslednjih letih je Odboru uspelo dobiti potrebne stike z občino Kranj, ta ko da je tu di spo me nik v Pre -šernovem gaju v Kranju vključen v niz spominskih prireditev prireditev. Sam Odbor je v lanskem letu 2006 doživel nadgradnjo, saj smo se dogovorili z odborom na Opčinah, ki je vse od leta 1945 skrbel za spominsko svečanost v spomin na 5 ustreljenih na strelišču na Opčinah v decembru 1941, da skupaj delujemo. Nadalje velja navesti sodelovanje Odbora z organizacijo Zveze združenj borcev NOB in z Društvom za negovanje tradicij TIGR-a Komemoracija bazoviških junakov pred 60 leti leta 1947 Primorske. Tako so bili storjeni pomembni koraki naprej v utrjevanju spomina in pomena protifašističnega boja slovenskega naroda v povezavi z ostalimi sosednimi narodi: italijanskim in hrvaškim. Tako Bazovica igra pomembno vlogo spomina in vrednot protifašističnega odpora in obenem opomina, da bi se kaj podobnega ne ponovilo, saj zagovarjamo danes vrednote miru, sožitja in sodelovanja. O letošnji Bazovici 2007 bomo podrobneje še pisali. Za začetek pa prilagamo še okvirni prireditev, ki se bodo zvrstile od 1. do 16. septembra 2007. Milan Pahor Koledar prireditev BAZOVICA 2007 Sobota, 1.9. 2007, ob 11.00: tiskovna konferenca v Narodnem domu v Trstu; četrtek, 6.9. 2007 ob 11.00: spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani; četrtek, 6.9. 2007 ob 17.30: predstavitev knjige Savina zgodba v Narodnem domu; četrtek, 6.9. 2007 ob 20.00: maša zadušnica v Bazovici; petek, 7.9. 2007 ob 16.00: spominska svečanost v Prešernovem gaju v Kranju; sobota, 8.9. 2007 ob 20,00: koncert TPPZ P.Tomažič na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici; sobota, 8.9. 2007 ob 21.00: taborni ogenj RMV pri spomeniku; nedelja, 9.9. 2007 ob 10.00: start planinskega pohoda ŠZ Sloga; nedelja, 9.9. 2007 ob 15.00: osrednja spominska svečanost; sobota, 15.9. in nedelja, 16.9. 2007: mednarodni odbojkarski turnir za pokal Bazoviških junakov. Nedelja, 8. julija 2007 3 APrimorski ~ dnevnik V železarni izvolili sindikalne predstavnike 523 uslužbencev družbe Lucchini oziroma škedenjske železarne je konec junija glasovalo za obnovo skupnih sindikalnih predstavništev (RSU). Spet je bila prva lista FIOM-CGIL, ki pa je v primerjavi z volitvami iz leta 2004 vidno nazadovala (84 glasov proti 124) in si zagotovila izvolitev le dveh predstavnikov. Prav toliko jih bo imela lista UILM (80 glasov), po enega pa FIM (73 glasov) in FAILMS-CISAL (68 glasov). Praznik osvoboditve v Naselju sv. Sergija Krajevni krožek SKP »Davide Pe-scatori« vabi na današnji Praznik osvoboditve, ki se bo odvijal od 17. ure dalje pri ljudskem domu To-gliatti v Naselju sv. Sergija (Ul. Peco 7). Zaigral bo Duo Melody, prisotne bodo stojnice mnogih društev. V Knulpu promocija dokumentarnega filma Nocoj se bo od 21.30 dalje v baru Knulp (Ul. Madonna del mare 7/A) odvijal »Docuday« - državni dan promocije dokumentarnega filma. Združenje Docume vabi na predvajanje filma »Gitmo - the new rules of war« Erika Gandini-ja in Tarika Saleha. Žrebanje mest za starinarsko tržnico Jutri bodo udeležencem starinar-ske tržnice dodelili mesta za drugo polovico tekočega leta. Žrebanje bo ob 12. uri v Ul. Genova 6 (v sobi št. 101). POLETNI VEČERI - Mednarodna pobuda »Donne al cinema« Svet žensk v filmih Povezovalna nit sta vstop Slovenije v EU in evropsko leto enakih možnosti - Od danes do 22. julija Julijske večere v Trstu in okolici bo tudi letos obogatila pestra ponudba filmskih večerov in raznoraznih vzporednih dogodkov, ki bodo kot protagonist-ko imeli žensko. Pred vrati je namreč šesta izvedba mednarodne pobude »Donne al cinema«, ki skrbi za promocijo kulture in dela žensk na gledališkem, literar- nem in umetnostnem področju. Prirejajo jo združenja Luna e LAltra, Acquoli-na, Lucrezia Marinelli, Brez meja-Senza confini, Razseljeni, Goap, Cagipota-Ka-žipot, projekt Stella polare, socialna zadruga Cassiopea, italijansko društvo književnic SIL, solidarnostni konzorcij ICS, projekt Donna Salute Mentale, za- TRG SV. ANTONA - Konec festivala Maremetraggio Nagrado za najboljši film dobil Timo Kalevi Puukko za »Winterlong« S slovesnim podeljevanjem nagrad zmagovalcem je nad letošnjo, osmo izvedbo filmskega festivala Maremetraggio sinoči padel zastor. Nagrada v vsoti 10.000 evrov za najboljši kratkometražni film je šla bolgarskemu filmu »Winterlong« finskega režiserja Tima Kalevija Puukka, ki prikazuje zgodbo družine, ki zboli za nalezljivo boleznijo. Med italijanskimi krat-kometražnimi filmi je bil izbran »Un in- Utrinek z včerajšnjega nagrajevanja kroma guaribile amore« Giovannija Covinija o neizmerni ljubezni med žensko in moškim s sklerozo. S svojo radijsko novico o koncu sveta ob polni luni si je nagrado publike zagotovil »Radiopanico« Gigija Piola, kot najboljši animirani kratkometražec pa se je izkazal »Aldrig som forsta gangen!« (Nikoli kot prvič) Šveda Jonasa Odella. Ocenjevalci sklopa Ippocampo, namenjenega režiserjem, ki se prebijejo do dolgometražnih filmskih zgodb, so za najboljši prvenec izbrali »L'aria salata« režiserja Alessandra Angelinija. Za najboljšo žensko vlogo je bila nagrajena Lorenza In-dovina v filmu »Il segreto di Rahil«, med igralci pa je blestel Valerio Mastandrea v filmu »Notturno bus«. Priznanje za najbolj drzno delo je šlo režiserki Cinzi Bo-mol - l za film »Il segreto di Rahil«, tako nagrado kritike kot publike za najboljši prvenec pa sije zagotovil »L'orchestra di Piazza Vit-torio« Agostina Ferrenteja. Za najboljši film sklopa Cei (nagrada je bila sicer že podeljena 30. junija) je bil nagrajen »Soldat« Davida Perosa Bonnota. TRG DALMAZIA Avtobus povozil dekle Na začetku Ul. Martiri della Liberta je včeraj popoldne okoli 18. ure prišlo do prometne nesreče, v kateri se je kot kaže huje poškodovalo dekle. Ž. L., 22-letna italijanska državljanka, ki študira v Ljubljani, je želela pri piceriji Fabris prečkati ulico, ko je s Trga Dalmazia pripeljal avtobus št. 5 in jo povozil. Na kraj nesreče so prišli občinski policisti in reševalci službe 118. Slednji so dekle prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Požar pri Briščikih Openski gasilci in pripadniki gozdne službe so morali včeraj okoli 18.30 poseči pri Briščikih zaradi požara v dolini sredi gozda. Zaradi težke dostopnosti sta morala poseči celo dva helikopterja, v večernih urah pa so ogenj v bistvu pogasili, na prizorišču pa so za nadzor ostali prostovoljci zgoniške občine. druga Bonawentura, Skupina 78 in goriški Kinoatelje, v sodelovanju in finančni podpori Podjetja za zdravstvene storitve št. 1, Dežele FJK ter Pokrajine in Občine Trst. Kot nam je povedala umetnostna vodja pobude Barbara Della Polla, sta povezovalna nit letošnje izvedbe vstop Slovenije v Evropsko unijo in pa evropsko leto enakih možnosti, »se pravi nekakšna želja po odpiranju in odpravljanju meja, tako fizičnih kot mentalnih, ki prevečkrat tako ali drugače vplivajo na medosebne odnose.« Niz filmskih večerov se bo začel danes ob 19. uri s skupinsko razstavo v Centru za mentalno zdravljenje v Nabrežini in se nadaljeval vse do 22. julija; v avgustu in septembru pa bodo na vrsti delavnice, razstave ter raznorazne glasbene in plesne predstave. Skozi videoposnetke bomo bolje spoznali življenje in delovanje žensk v sosednji Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in celo na Kosovu. »Naj opozorim torej na nekatera pomembnejša srečanja: na dvorišču zdravstvenega podjetja v Ul. Andro-na degli Orti se bo 14. julija s kratkomet-ražnimi filmi predstavila ženska filmska družba Crossing Bridges Productions iz Kosova, ki promovira predvsem socialne tematike in politike obnove Balkanov, naslednjega dne pa bo na vrsti dokumentarec Mesto na travniku Nadje Velušček in Anje Medved. Nato se bomo s filmi Grbavica in Lost and Found Jasmile Žba-nic preselili v Sarajevo, zadnji dan pa še na Hrvaško za predstavitev tamkajšnjega turbofolka.« Podrobneje o prireditvah pa bomo še poročali. Za informacije in urnike je na voljo tel.št. 040 368780 ali naslova proget-todonna.sm@ass1.sanita.fvg.it in in-fo@cassiopeateatro.it. Vstop na vse pobu de je prost. ( sas) 4 Nedelja, B. julija 2007 TRST / DRŽAVNI IZPIT - V petek so objavili končne izide tudi na DPZIO Jožefa Stefana Tudi na »strokovni« so vsi kandidati izdelali Jutri se začne ekskurzija po Sloveniji za izbrane tržaške in goriške maturante S petkovo objavo končnih izidov na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana se je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu odvijalo še zadnje dejanje v okviru letošnjega zaključnega državnega izpita. Kot na ostalih šolah so tudi na zavodu Stefan vsi kandidati izdelali, skupno pa je maturantov na tej šoli bilo 23: devet na oddelku za tehnike elektronskih industrij, enajst na oddelku za tehnike mehanskih industrij in trije na oddelku za kemijsko-biološke tehnike. Na poklicnem zavodu letos niso zabeležili nobene stotice, od-ličnjakov (bolje rečeno odličnjakinj) pa je bilo na slovenskih šolah v Trstu letos vsega skupaj enajst, od katerih kar devet na Liceju Franceta Prešerna (štiri na jezikovni smeri - od teh ena s pohvalo - tri na klasični smeri in dve na znanstveno-fizikalni smeri). Po eno stotico imajo še na družboslovni smeri (tudi tu s pohvalo) Pedagoškega in družboslovnega lice-ja Antona Martina Slomška ter na pravno gospodarsko podjetniški smeri Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Jutri zjutraj pa se za izbranih 40 maturantov z višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice začenja petdnevna nagradna strokovna ekskurzija po Sloveniji, ki jo prirejata Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Udeleženci bodo obiskali Dolenjsko z Belo Krajino, Štajersko, Prekmurje, Koroško in Ljubljano. Domov se bodo tržaški in goriški maturanti vrnili v petek, 13. julija, v poznih popoldanskih urah. Maturanti DPZIO Jožefa Stefana so se z gasilsko sliko poslovili od svoje šole, na kateri so preživeli pet let kroma Poletni urnik imaginarija Tržaški znanstveni imaginarij bo poleti odprt ob sobotah med 17. in 23. ter ob nedeljah med 15. in 21. uro. V centru je na voljo 50 interaktivnih postojank, s katerimi je mogoče na zabaven način priti v stik z znanostjo. Posebno priljubljen je planeta-rij, ki je namenjen spoznavanju sončnega sistema in vesolja. Številne so tudi aktivnosti za najmlajše, zlasti ob nedeljah popoldne, ko je čas za »znanstvene igrače«. Voden ogled Dorflesove razstave V muzeju Revoltella bo danes potekal voden obisk razstave »Gillo Dorfles 1935-2007«. Profesorica Serena Paganini bo od 11. ure dalje vodila obiskovalce skozi tri faze umetnikovega ustvarjanja - mladostniško, odraslo in starejšo. Cena vodenega obiska razstave je enaka navadni vstopnici: štiri evre. Na odru grška mitologija Izidi na DPZIO Jožefa Stefana V nadaljevanju objavljamo zaključne ocene kandidatov na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana. Smer za tehnike elektronskih industrij - 5. razred: Daniel Batich 65/100, Emil Bukavec 77/100, Denis Cer-nigoj 80/100, Erik Franceschini 65/100, Milica Milasinovic 66/100, Oliver Regent 80/100, Christian Sancin 68/100, Jan Sossi 76/100, Ryan Starc 78/100. Smer za tehnike mehanskih industrij - 5. razred: Marco Barazutti 70/100, Tomaž Jazbec 64/100, Tadej Klun 70/100, Daniel Malalan 71/100, Aljaž Milič 66/100, Gabriele Ota 80/100, Lukasz Paluch 68/100, Daniel Perosa 74/100, Federico Stepancich 76/100, Mattia Trampus 62/100, Alessandro Veronese 60/100. Smer za kemijsko-biološke tehnike - 5. razred: Lara Crevatin 77/100, Katja Skabar 81/100, Kristina Tavčar 74/100. V sklopu pobude »Teatri a teatro a Trieste e provincia« bo v parku mi-ramarskega gradu nocoj na sporedu delo H. Purcella »Dido in Enej«. Gre za produkcijo gledališča Teatro del-l'Angolo/Controluce Teatro d'Ombre. Vstopnina je 12 evrov, začetek ob 21.30. Jutri bo na gradu v Devi-nu brezplačna predstava »Helena« Ghiannisa Ritsosa. Ponovitev bo v četrtek na gradu v Miljah. V torek bo v Miramaru junakinja Klitaemnestra v tekstu Marguerite Yourcenar. Iffil@fñtí¡ ZAČETEK VELIKE RAZPRODAJE spodnjega perila in tekstilnih izdelkov za dom TRST, ul. S. Spiridione 5 TRŽIČ, ul. Duca D'Aosta 14 • • SLOV I K V v ZELIS DOPOLNITI SVOJE ZNANJE IN RAZŠIRITI KULTURNO OBZORJE? Prijavi se na MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM ZA KAKOVOSTNO KADROVSKO RAST Študijski program, namenjen univerzitetnim študentom Program tečaja: 1. seminarska dejavnost - trajanje: od septembra 2007 do maja 2008 (60 ur predavanj, vodenih obiskov podjetij) - lokacija: Gorica, KBcenter in Trst, sedež SDZPI 2. tečaj poslovne angleščine - trajanje: od septembra do decembra 2007 (30 ur) 3. lektorat nemškega jezika na Univerzi v Novi Gorici - trajanje: od oktobra 2007 do maja 2008 (120 ur) 4. delovna praksa v konzorciranih podjetjih in ustanovah 5. Discover Management Program na poslovni šoli za management IEDC na Bledu Prijavni obrazci in vse dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.slovik.org. Termin za prijave: 15. september 2007 info@slovik.org UL. CARS I A, 45 - OPCINE Tel. 040/213579 Fax 040/2159742 e-mail: info@kralj.it PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO / TRST Nedelja, 8. julija 2007 5 GLEDALIŠČE VERDI - Predstavitev jesenske simfonične sezone Vezna nit glasba romantike in 20. stoletja Poudarek na izbiri mednarodno priznanih dirigentov - Znan tudi repertoar opere Nova upravna in umetniška ekipa trdno drži vajeti gledališča Verdi. Zato je želela na tiskovni konferenci, kije bila sicer namenjena predstavitvi jesenske, simfonične sezone, vsebovala pa je tudi tudi obračun otvoritve operetne sezone in repertoar operne ter baletne sezone, tudi navzven potrditi željo po preporodu ustanove. Cilj ustanove je izboljšanje na vseh področjih, tudi s priznanjem določenih šibkosti, ki so povečini - kar ne gre brez polemične note - vezane na stare napake. Dediščina prejšnje uprave predstavlja veliko breme za ustanovo in s starimi dolgovi pogojuje delovanje, kot je priznal superintendant Giorgio Zan-fagnin. Odziv na nove pobude in bodoči načrti pa so navdali vodstvo z optimizmom in zaupanjem v rešitev vseh težav. Publika je izkazala svojo bližino tudi s petimi tisočinkami davčne prijave, saj je gledališče Verdi na petem mestu med italijanskimi opernimi gledališči, katerim so državljani namenili ta prispevek. Opereta »Dežela zvončkov«, s katero se je pričel letošnji mednarodni festival operete, je postala prava uspešnica in znak preporoda te dolgoletne pobude, ki v zadnjih letih ni doživljala srečnih časov. Za predstavo v režiji Maurizia Nichettija so bile vse ponovitve razprodane in včeraj je dvorano obiskala tudi ekipa televizijske postaje Canale 5. Zato bodo obiskovalci prihodnjih operetnih predstav na programu deležni male nagrade in sicer 50% popusta pri nakupu večjega števila vstopnic. 4. avgusta pa bo gledališče praznovalo konec operetnega niza z izrednim koncertom, ki bo v primerjavi z gala večeri prejšnjih izvedb potekal v bolj svežem duhu, saj bo orkester gledališča pod vodstvom Paola Longa izvedel skladbe De Falle, Faureja in dve prvi izvedbi del ameriških avtorjev. Tudi za umetniškega vodjo Umberta Fannija je vsesplošni preporod gledališča pravo poslanstvo, kateremu se celotno vodstvo posveča navdušeno in predano, in z njimi celotno umetniško jedro gledališča, ki kaže željo po rasti. Zbor in orkester bosta po poletnem premoru stopila na oder za oblikovanje simfonične sezone, ki bo imela kot vezno nit programsko glasbo evropske romantike in 20.stoletja. Sezona vsebuje devet koncertov, ki se bodo zvrstili od 14. septembra do 2. novembra. Poudarek bo na izbiri mednarodno priznanih dirigentov, med katerimi bodo nekateri prvič stopili na oder tržaškega gledališča. S tržaškim debijem glas- Novo vodstvo Verdija si bo prizadevalo za vsestranski preporod ustanove benega vodje Izraelskega simfoničnega orkestra Dana Ettingerja se bo sezona pričela z Mahlerjevo mojstrovino, simfonijo »Vstajenje«. Richard Strauss bo s svojimi viteškimi sugestijami Don Kiho-ta in variacijami na viteško temo odprl drugi koncert v izvedbi dirigenta Štefana Antona Recka. Programske izbire bodo počastile tudi 50. obletnico Sibeliu-sove smrti na večeru, ko bo zazvenela tudi kantata »Aleksander Nevski« Sergeja Prokofjeva v izvedbi mezzosopranistke Elene Manistine. Pianist Andrea Lucche-sini bo protagonist srečanja z nemško romantiko v programu, ki bo obsegal Beethovnov četrti koncert za klavir in orkester in Schubertovo simfonijo v C duru pod vodstvom Gerda Albrechta. Francoski dirigent in pianist Frédéric Chaslin bo prvič gostoval v Trstu s programom francoskih avtorjev in tudi slovenski dirigent Marko Letonja bo 19.ok-tobra prvič nastopil v gledališču Verdi. Madžar Stefan Soltesz bo zaključil vrsto koncertov simfonične glasbe z Wag-nerjem in Brucknerjem. Novost sezone bo vključitev dveh koncertov, ki poglabljata ustvarjalni stik med jazzom in resno glasbo. 31.oktob-ra bo gostoval sin znanega skladatelja Stockhausna s svojo skupino Markus Stockhausen Trio in lastnimi priredbami tem mojstrovin resne glasbe. Sledil bo 2. novembra jazzovski poklon Mozartu z aranžmaji in improvizacijami skupine Spomin na Don Milanija Na tržaškem zavodu za oskrbo starejših oseb ITIS se bodo v torek, 10. julija, ob 16.30 spomnili g. Lorenza Milanija s predvajanjem filma »Don Milani, il priore di Barbiana«, v katerem nastopa igralec Sergio Castellito. Prisotni bodo g. Armando Scafa, pesnik Roberto Dedenaro, predstavnik zavoda ITIS Adriano Piani in deželni koordinator italijanske federacije FICC Alessandro Radovini. Spet brez tramvaja Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da openski tramvaj ne bo vozil od torka, 10. julija, do četrtka, 12. julija, zaradi zamenjave vlečne vrvi. Nadomestil ga bo avtobus številka 2/, ki bo s Trga Oberdan vozil po Ulici Commerciale z urnikom tramvaja. Po Svevovih sledeh Kljub temu, da je Svevov muzej trenutno zaprt, se njegova pestra dejavnost nikakor ne prekine. Vsak četrtek od 12. julija do 27. septembra bodo namreč muzejski operaterji spremljali radovedneže na ogled krajev, ki so bili pisatelju Italu Svevu najbolj pri srcu in katere je opisoval v svojih romanih. Dve uri trajajoči izlet po mestnih ulicah se bo začel ob 10. uri izpred knjižnice na Trgu Hortis. Zaradi omejenega števila udeležencev je treba svojo prisotnost predhodno najaviti na tel. št. 040-6758182 ali 040-6758170 od ponedeljka do sobote, od 10. do 13. ure. Michele di Toro Jazz Trio. Ob predstavitvi simfonične sezone so predstavili tudi repertoar operne sezone, katere vezna nit bodo dela, ki jih bodo prvič izvedli v Trstu ali se vračajo po preko tridesetletni odsotnosti. Otvoritev bo 22. novembra z Verdijevo opero Ernani, nakar bo ansambel Yurija Grigorovicha predstavil balet Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva. Sledila bo Rossinijeva komična opera Turek v Italiji v režiji Antonia Calende, Mascagnijeva opera Iris, italijanska praizvedba baleta Ana Karenina gledališča Eifman iz Sankt Peterburga, Bizetova opera »Lovci biserov«, zanimiv diptih, ki bo vseboval »Sedem smrtnih grehov« Kurta Weilla in enodejanko »Trouble in Tahiti« Leonarda Bernsteina. Prvič v Trstu bo zazvenela tudi Do-nizettijeva opera »Roberto Devereux« pod vodstvom Bruna Campanelle. Sezona se bo končala junija z opero »La ron-dine« Giacoma Puccinija. Rossana Paliaga PIHALNI ORKESTER G. VERDI Jutri začetek niza ponedeljkovih koncertov Tržaški pihalni orkester »Giuseppe Verdi« pod vodstvom dirigenta Fulvija Doseja bo jutri pričel niz večerov »Ponedeljkovi koncerti«. Koncertov bo pet, in sicer 9., 16., 23., 30. julija ter 6. avgusta, bodo pa na notranjem trgu Pristaniške kapitanije. Vstop je prost. Sklop ve čerov že 31. leto organizira Občina Trst v sodelovanju s pihalnim orkestrom »G. Verdi«. Orkester je poletno sezono začel že v nedeljo 17. junija, konec julija pa bodo pihalci tržaškega orke- stra odpotovali na tridnevno turnejo v srednjo Italijo. Jutri bo orkester vodil gostujoči dirigent Lorenzo Marcolina. Na sporedu bodo skladbe Brahmsa, Gershwina, Rossinija in drugih skladateljev. V ponedeljek 30. julija pa bo nas topala gos tujoča sku pi na Big Band Nova iz Nove Gorice. Skupino Big Band Nova vodi dirigent Damijan Valentinuzzi in ob tej priložnosti bosta s skupino sodelovala tudi slovenska pevca Kristina Oberžan in Mitja Jerkič. SESLJAN - Včeraj opoldne v Caravelli Usodno kopanje za priletno Tržačanko Tržaško morje je bilo včeraj ponovno prizorišče tragedije, ki se je pripetila okrog poldneva na kopališču Caravella v Sesljanskem zalivu. Priletno žensko, 68-let-no Tržačanko Maddaleno Russo, je po kopanju kmalu ob prihodu iz vode na plaži zajela slabost. Soprog in nekateri prisotni kopalci so ji takoj priskočili na pomoč, poklicali so tudi reševalno službo 118, na kraj nesreče pa so poleg reševalne ekipe iz Tržiča prišli tudi agenti policijskega komisa-riata iz Devina. Kljub poskusom oživljanja je bilo ponesrečenkino zdravstveno stanje očitno takšno, da ni puščalo možnosti preživetja, tako daje priletna Tržačanka umrla med prevozom v tržiško bolnišnico. Lastnico trafike je pretepel in oropal Neznan moški je včeraj popoldne ob 13. uri, ob zaprtju obrata, oropal trafiko na Drevoredu DAnnunzio, pri tem pa se je povrhu še fizično znesel nad 69-letno lastnico, da bi od nje izsilil denar, pri čemer ji je grozil s puško, za katero pa se je izkazalo, da je bila igrača. Ženske se je lotil z udarci in brcami, ker mu ni hotela izročiti jutranjega zaslužka, potem ko je iztržil 1.500 evrov in si prilastil še torbo svoje žrtve, pa se je oddaljil. Lastnica trafike se je zaradi poškodb morala zateči v bolnišnico, primer pa preiskujejo karabinjerji. Tridnevno enosmerno zaprtje Ulice Carnaro S sedeža občinske policije so nam včeraj popoldne sporočili, da bo Ulica Car-naro, ki pelje do stare športne palače na Čarboli, zaprta tri dni zaradi nujnih del s strani podjetja Acegas. Ulico so za promet zaprli ravno včeraj, kdor pa se bo v teh dneh peljal po bivši državni cesti 202, ne bo mogel zapeljati v tunel, po koncu katerega začne Ul. Carnaro, ampak bo moral prej zaviti s ceste 202. Promet v obratni smeri, se pravi od stare športne palače po Ul. Car-naro v predor in nato po državni cesti 202, pa bo potekal normalno. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile 4. julija, v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12, objavljene pokrajinske (bivše permanentne) lestvice učnega osebja slovenskih sol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za vložitev morebitnih ugovorov je 5 dni. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih de- NAROČNIKOM ■■liGA ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. javnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo od 7. julija do 01. septembra 2007 šola ob sobotah zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istru-zione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedel- jo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnokoroških kmetov« organizira v Šentprimožu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Katinara - Ul. Forlanini SHELL Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgo-nik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL, - Ul. F. Severo 2/3 AGIP, Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forla-nini, Naselje sv. Sergija - Ul. For-ti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik -Državna cesta 202, Ul. Carnaro -Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst 6 Nedelja, 8. julija 2007 TRST / Včeraj danes CI3 Lekarne Nedelja, 8. julija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Sv. Jakob 1, Opčine - Nanoški Trg 3 tel. 040 211001. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040-764943), Trg Valmaura 11 (040-812308). Opčine - Nanoški Trg 3 (040-211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Sv. Jakob 1. Opčine - Nanoški Trg 3 (040-211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Sv. Jakob 1 (040-639749). Loterija 7. julija 2007 Bari 45 64 5 39 35 Cagliari 49 16 11 1 53 Firence 32 51 15 70 61 Genova 88 5 69 14 25 Milan 83 8 53 18 55 Neapelj 77 21 53 28 36 Palermo 69 31 78 43 71 Rim 87 42 11 28 33 Turin 46 37 53 22 10 Benetke 19 22 37 52 85 Nazionale 3 26 11 12 85 Super Enalotto Št. 81 32 45 69 77 83 87 jolly 19 Nagradni sklad 3.733.661,03 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.706.968,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 746.732,21 € 7 dobitnikov s 5 točkami 106.676,03 € 1.647 dobitnikov s 4 točkami 453,38 € 60.378 dobitnikov s 3 točkami 12,36€ Superstar 3 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 45.338,00 € 159 dobitnikov s 3 točkami 1.236,00 € 2.790 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.981 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.276 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Danes, NEDELJA, 8. julija 2007 ŠPELA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 -Dolžina dneva 15.53 - luna vzide ob 24.47 in zatone ob 14.32. Jutri, NEDELJA, 8. julija 2007 VERONIKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,1 stopinje C, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 11 km na uro zahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje C. OKLICI: Giuseppe Zuccolin in Cristina Bassetti, Michele Buccino in Valentina Salvagno, Matteo tognon in Erica Lapor-ta, Roberto Zuccolin in Daniela Ferluga, Blerim Berisha in Floriye Feyzullahu, Gian-carlo Genardi in Luciana Schillani, Franco Della Gala in Eugenia Panarella, Franco Calenda in Daniela Giraldi, Maurizio Bellez-za in Mirella Maurin, Marco Sciarretta in Monica Mis, Mauro Dippo in MAura Per-tich, Pierluigi Vassallo in Maria Gabriella Campiese, Massimiliano Blasone in Agata Godina, Daniele Casciano in Christina Vla-chouli, Marco Purinan in Anna Morassi, Alessandro Sbisa in Silvia Franceschini, An-tonino Milone in Laura Palutan, Alessan-dro Villanovich in Samantha Strazza, Roberto Corda in Monika Barbara Maciag, Stefano Martini in Giovanna Nevyjel, Paolo Curro in Chiara Belletich, Alberto Cher-maz in Ketty Cesar, Nicola Aguzzi in Teresa Gasperutti, Lucian Henry Comoy in Dominga Maria Carmen Congestri, Hysen Zeneli in Natascia Riggi, Maurizio Stella in Abaynesh Abankare Dangiso, Alen Possega in Milena Kovačič, Ettore Fidemi in Giu-seppina Biancofiore, Biagio Ivan Orizzon-te in Arianna Lorusso, Paolo Pascutto in Manuela Angeli, Antonio Gervasio in Ste-fania Marti, Giampaolo Lunardis in Martina Pertosi, Massimiliano Ardessi in Angela Esposito, Giuliano Colombo in Monica Cantile, Mauro Vendramini in Nadia Achiet, Erik Stanič in Elke Lombardo. JADRALNI KLUB CUPA pripravlja za člane in prijatelje izlet , o ó Gupa a (¿mew? na ogled navtičnega salona ali pa akvarija in drugih zanimivosti Potovanje bo 5., 6. in 7. oktobra 2007. Zaradi rezervacije avtobusa potrebujemo prijavo do 27. julija. Informacije in prijave na tajništvu kluba - tel. 040-299858 Urnik: ponedeljek, sreda in petek od 9.00 do 1 2.00 sobota od 16.00 do 18.00 Od ponedeljka, 9. julija, do sobote, 14. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (tel. 040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040-368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ¿i Čestitke U Kino ALCIONE - 16.50, 19.00, 21.10 »II destino nel nome«. AMBASCIATORI - 11.00, 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Transformers«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »La sco-nosciuta«. CINECITY - 11.00, 12.15, 15.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 10.50, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 11.00, 12.45, 15.00, 16.40 »The Reef amici per la pinne«; 15.20, 20.00, 22.00 »Hostel: parte 2«; 10.45, 12.55, 15.10, 17.25, 19.45, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 18.45, 22.00 »Il destino di un guerriero«; 11.00, 12.45, 15.00, 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.00 »Transformers«; 17.30 »Ocean's thirteen«; 18.20, 20.10, 22.00 »The messenger«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro« FELLINI - 11.00, 16.20 »TMNT: Teenage Mutant Ninja Turtles«; 17.45, 22.10 »Il destino di un guerriero«; 20.00 «Le vite degli altri«. Godbeno društvo "Nabrežina" 1897 - 2007 VABI NA PRAZNIK OB 110. LETNICI USTANOVITVE PETEK JULIJA 2007 NA SEDEŽU DRUŠTVA V NABREŽINI 20.30 - poimenovanje dvorane po Stanku misleju in predstavitev spletne strani godbe SOBOTA 14. JULIJA 2007 NA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI 19.30 - slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom kraški kvintet NEDELJA 1?. JULIJA 2007 NA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI 17.00- povorka sosednjih godb iz nabrežinskega trga na igrišče sokola sledi kratek koncert vsake godbe sledi ples z ansamblom modri val V soboto in nedeljo bodo delovali dobro založeni kioski! VABLJENI GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.50, 21.30 »I pirati dei Caraibi -Ai confini del mondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stepping - Dalla srada al palcoscenico«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 17.40, 19.30, 21.20 »Avtoštopar«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«; 16.20, 19.00, 21.50 »Zajtrk na Plutonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 2: 11.00, 15.40, 17.00 »The Reef - Amici per la pinne«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 3: 15.40 »Porky college 2«; 17.15, 20.30 »The messenger«; 18.50, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 4: 18.15 »Io e Beethoven«; 16.00, 20.00 22.15 »Giovani aquile«; 11.00 »I Robinson - Una famiglia spaziale«. SUPER - Prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.20 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Ami-ci per la pinne«; 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Ocean's thrteen«. t^^l u**f\ EgB ^¡FtltKUlATEPl v sodelovanju s kulturnim društvom RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Prlmoija In s slovenskim kulturnim društvom VESNA Režija: Mario Uršič Igrajo Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo, Vesna Hrovatin, Mairim Cheber, \ i Katrin Sedmak in Jara Košuta Ponovitve danes, 8. julija, jutri, 9. julija in vse do petka 13. julija V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" ob 21:00 Ob priliki bo v Ribiški hiši odprta razstava o igralcu in režiserju Justu Košuti. Iskreno čestitamo naši JADRANKI MINGOT za dokončani študij in želimo ji obilo osebnih in delovnih uspehov v življenju. Mama, brat Igor, nona Angela ter teta Vanja z družino. JASNA KNEIP je uspešno zaključila maturo. Iskreno ji čestitajo Carla ter družini Taučer in Jarc. Taborniki rodu modrega vala, čestitajo sestram MUCI, PUMI in SREČI ob uspešno opravljeni maturi. Tudi v Repnu se zna, da jutri v Bol-juncu IVAN ŠUC 3 leta ima. Da bi bil vedno zdrav in vesel in se z bratcem lepo imel, mu želita nona Anica in stric Stojan. Naša draga NATAŠA je zelo uspešno opravila maturo. Srčno in iskreno ji čestitajo in želijo še mnogo tako lepih uspehov v življenju. Mama, tata in vsi njeni najdražji. MITJA ZOBEC je uspešno opravil maturo na državnem zavodu Ž. Zois, VALENTINA ZOBEC pa malo maturo na srednji šoli v Dolini. Iskreno jima čestitajo sorodniki s Proseka. SKD Primorec iskreno čestita PE-TRUCARLIJU,MIJIKALC, TINIKRALJ, ALJAŽU MILIČU in JERNEJU ŠČEKU ob uspešno opravljeni maturi. Na zavodu za geometre Ž. Zois je DAVIDE STOLLI zelo uspešno opravil maturo. Svojemu pevcu iskreno čestitata MePZ in KD Fran Venturini. Včeraj sta se IGOR COROSSI in ALEKSANDRA SKRINJER poročila. Vse najboljše jima v nadaljnjem skupnem življenju želita starša Jožica in Ferruccio. V torek, 3. julija, je na Leposlovni fakulteti v Trstu z odliko diplomiral naš bratranec PETER JEVNIKAR. Ob tem lepem uspehu mu iz srca čestitamo in mu voščimo same srečne dni! Mitja, Aleks, Ni-ko, Sara in Jana. KD Kraški dom iskreno čestita re-pentabrskim maturantom za uspešno opravljeni zrelostni izpit ter jim želi še obilo lepih zadoščenj na življenjski poti. V Bane je prispela lepa novica, da IGOR je očka postal. Srečnima staršema najlepše čestitke, mali EMI pa srečno življenje. Čestitke naj gredo tudi nonotu Cesareju in stricu Marku. Družina Vi-dali. Naš plesalec DAVIDE Stolli je postal geometer. Ob zelo uspešno opravljeni maturi mu iskreno čestitamo vsi pri TFS Stu ledi. Naša draga VERENA je s stotico zaključila licej. Še naprej tako ji iz srca želijo nona, nono in teta Lili z družino. Prireditve ARTEDEN07 - mednarodna likovna delavnica v ŠKC v Lonjerju. Danes, 8. julija ob 19.30, dobrodošlica umetnikom z nastopom mladinske lonjerske pevske skupine pod vodstvom Manuela Purgerja, od ponedeljka, 9. julija dalje ustvarjanje umetnikov v ateljejih. Sreda, 11. julija, ob 20. uri, At Musicart (likovna delavnica odprta vsem) pod vodstvom Andreja Carlija. Četrtek, 12. julija, ob 20. uri družabnost z glasbeno skupino Veseljaki. Petek, 13. julija, ob 20. uri, At Dance Performance Daša Grgič in Luca Zampar, režija Luca Quaia. Sobota, 14. julija, ob 19.30, At Vernissage Razstava nastalih del na Ar-tednu, predstavitev Klavdij Palčič, na- Na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna je z marljivostjo in vztrajnostjo dosegla stotico naša Verena Čestitamo ji in želimo še veliko takih uspehov njeni mama, papa, nona in sestra Nataša Naša Verena Zerjul je zrela postala in s stotico maturo končala. Še mnogo sreče v življenju ter v nadaljnem študiju ji voščimo vsi pri Klapi Dobre Pustolovščine V četrtek, 5. julija 2007, je na fakulteti za družbene vede v Ljubljani diplomiral in postal "sociolog" Zoran Bandelj Čestitke iz srca! Vsi domači Pobudnik POKRAJINA TRST PRODUKCIJA La Contrada -stalno gledališče v Trstu za Gledališča v gledališču Jutri, 9. julija ob 21.20 - Devinski grad HELENA Ghiannisa Ritsosa Nastopajo Ariella Reggio in gojenci gledališke akademije Citta di Trieste Režija Sabrina Morena Pokrajina Trst 040 3798471/429 Prosti vstop Gledališče La Contrada 040 948471 /390613 TicketPoint 040 3498276/7 Godbeno društvo Prosek čestita svojima članoma Sari Bukavec in Marku Peganu ki sta uspešno opravila malo maturo ter Ryanu Starcu ki je ravno tako z uspehom ma-turiral na DPZIO Jožefa Stefana. stop pevke Teje Saksida in glasbenika Maria Babojeliča. SKD TABOR prireja TABOR 2007-POLETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA! (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve, v petek, 13. julija 2007, na sedežu društva, ob 20.30 poimenovanje dvorane po Stanku Misleju in predstavitev spletne strani godbe; v soboto, 14. julija, na igrišču Sokola, ob 19.30 slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom Kraški Kvintet; v nedeljo, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 povorka godb iz Nabrežinskega trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val. / TRST Torek, 10. julija 2007 1 1 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni DANES Za glasbo in dobro razpoloženje boposKrbel ansambel Happy Day Delovali bodo dobro založeni kioski! PadH športni center Cala danes 8. OAS I 13.14.15. — ^„20.21.22.----- ' i ODPRTJE KIOSKOV OB 17.00 ORI Ü3 Obvestila ŠD VESNA ŠD MLADINA SKD VESNA vabijo na v/iftr pmm v mžu fpe-aft bodo: Danes, 8. julija Ohb S^AJSS Jutri, 9. julija FAlfGASS i Delovali bodo dobro založeni kioski. ODBOR ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega 7. zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. POSEBNA ZAHVALA NAJ GRE POKROVITELJEM IN SPONZORJEM. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE »KROŽEK PESCATORI« vabi v ljudski dom v naselju sv. Sergija, v Ul. Di Peco 7, danes, 8. julija, na Praznik komunističnega tiska. Ob 17. uri odprtje kioskov, sledi ples z duom Melody. ZPG BREG bo ta konec tedna praznovalo svojo 30. obletnico ustanovitve z gasilsko veselico. Danes, 8. julija, bo ob 16. uri vaja poklicnih in prostovoljnih gasilcev na parkirišču pred Wartsilo, sledili bodo pozdravi in podelitev priznanj, zvečer bo ples z ansamblom Malibu. V ponedeljek bodo igrali Trije prašički. Gasilska veselica se bo odvijala pri športnem objektu pri Domju, vsak dan bodo obratovali kioski s hrano in pijačo. Toplo vabljeni vsi! APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA iz Trsta vabi danes, 8. julija, ob 17. uri, v župnijsko cerkev sv. Jerneja na Opčinah, na tradicionalno slavje Svetih Bratov. Sveto daritev bo opravil letošnji novomašnik iz Dornberka, g. Marko Rijavec, pel bo Združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Edija Raceta. Zaželjene so narodne noše. GODBENEGA DRUŠTVA FR05ÍK PROSEK 8.Jt mbvval vaj tun Ml anmnb«) t,7 Artiörtibrtl ML obli.»muí»MLAMH KRA&KIH MUZIKAHTOT TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 8. julija, ob 18. uri na zadnji nastop v sezoni v Gostinski šoli v Izoli. V TRŽAŠKI KNJIGARNI promocija mladinskih in otroških knjig s popusti. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Nabrežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za odrasle: 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 333-8980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 338-8475906 (Sandra Poljšak). SRENJA BOLJUNEC, SKD F. PREŠEREN, MLADINSKI DOM BOLJUNEC ter DEKLIŠKA in FANTOVSKA BOLJUNEC vabijo vaščane na pogovor o preureditvi vaške gorice, v ponedeljek 9. julija, ob 20. uri, v kulturnem centru F. Prešeren, Boljunec. AŠD-SK BRDINA vabi člane in starše na informativni sestanek za priprave na tekmovalno sezono 2007/08, ki bo v torek 10. julija, ob 20.30, na sedežu društva v Merčedolu (Repen-tabrska ulica, 38-Opčine). Za informacije lahkokličete na tel. št.: 3475292058. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO LAMPO prireja od torka, 10. julija do nedelje, 15. julija tradicionalno poletno pustovanje v Miljah nad parkiriščem Caliterra. Spored: torek, 10. julija, ob 21. uri karibski plesi, nato vsak večer ples, v soboto, 14. julija, ob 21. uri, večerna povorka mask. ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Dežel-ni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure ROJANSKA VERSKA SKUPNOST bo v četrtek, 12. julija, praznovala svoja zavetnika sv. Mohorja in Fortunata. Ob 19.30 bo dvojezična sv. maša. Sledila bo evharistična procesija po rojanskih ulicah s petjem in molitvami tudi v slovenščini. Somaševan-je in procesijo bo vodil msgr. Franc Vončina. Toplo vabljeni verniki, pevci in še posebno narodne noše. KRD DOM BRIŠČIKI VABI v petek, 13. julija 2007,ob 20. uri, h komunski štirni v Briščike na koncert Harmo-nikarskega orkestra GM SINTHESIS 4 dir. Claudio Furlan. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. julija. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. Tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urni- 0 Mali oglasi V NOVI GORICI, v centru mesta, iščemo več deklet in fantov za delo v gostinstvu. Za prijavo tel. 00386-53331147 RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico in kuharja za stalno delo. Info: 392-4032979. 27-LETNO skrbno, zanesljivo, resno dekle išče delo kot hišna pomočnica in otroška varuška ter nudi pomoč starejšim osebam v okolici Gorice in Krasa. Tel. 339-2536381. IŠČEM knjige za 3. razred višje šole Z. Zois. Tel. na tel. št. 334-9230034. IŠČEM resno in pošteno gospo za pomoč pri gospodinjstvu v dolinski občini. Tel. na št.: 340-5295592. IŠČEM KNJIGE (slovenščina, italijanščina, matematika in gospodarski zemljepis) za 3. razred višje srednje šole Z. Zois (oddelek za knjigovodje). Kličite na tel. št.: 334-1326272. MAJHNO STANOVANJE v okolici Drevoreda D'Annunzio, predsoba, kuhinja, spalnica, kopalnica, samostojno ogrevanje, opremljeno, v dobrem stanju prodam za 60.000,00 evrov. Tel. št. 338-2825064 (ne agencije). MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v komerciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 34070 LOČNIK-LUCI-NICO (GO) geslo: »Nabava«. NUDIM LEKCIJE nižje srednješolcem iz vseh predmetov. Tel. na tel. št.: 349-1603488. NUDIM POMOČ pri raznih hišnih popravilih: gradbeništvo, vodovodno inštalaterstvo, vrtnarstvo. Tel. na št.: 333-2433698 ODDAJAM v najem v središču Gorice pol opremljeno 140 kv.m. veliko trosobno stanovanje v 1. nadstropju, z dvigalom, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, z dvema kopalnicama, shrambo, kletjo in parkirnim prostorom. Klima in centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje z velikim atrijem, kuhinjo, sprejemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. ODDAM dvosobno stanovanje, za krajše obdobje, pri Sv. Jakobu v Trstu. Kličite v večernih urah na tel. št.: 040-813651. PRODAM Pando 1000, letnik 92, prevoženih 82 km, za 250,00 evrov. Klicati ob uri kosila na tel. št.: 040281376. PRODAM HIŠO v Borštu blizu cerkve, v izredno dobrem stanju. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040384122 ali 040-830454. PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Pokličite ob jutranjih ali večernih urah na tel. št.: 334-3042911. PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za vse razrede jezikovnega liceja. Tel. na št.: 040-225089 ali 340-5466275. ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro dimenzij 210x210x260 cm. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 335-7029004. Id Osmice kom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 1118, Knjižnica Kozina, ponedeljek 714 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni! NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040-299806. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zer-jalu. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št 14. V BORŠTU sta odprla osmico Bruno in Marija. V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634. Prispevki Tudi v Repnu se zna, da jutri v Bol-juncu IVAN ŠUC 3 leta ima. Da bi bil vedno zdrav in vesel in se z bratcem lepo imel, mu želijo nona Anica in stric Stojan. ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na zadnjo pot Notburgo Krašovec vd. Sancin se toplo in iskreno zahvaljujeva. Posebna zahvala vodstvu in osebju doma TILIA, Pevskemu zboru upokojencev iz Brega, g. Zupniku Maksu Suardu in cerkovniku Radu Štrajnu, dolinskim sestram, noscem, Romanu Smotlaku, Sekciji VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg, darovalcem cvetja in Pogrebnemu podjetju LIPA. Dušan in Boris. Dolina, 8. julija 2007 ZAHVALA Po slovesu od našega Srečka Budina se prisrčno in spoštljivo zahvaljujemo vsem, ki so tako ali drugače počastili njegov spomin. Še posebej se zahvaljujemo dr. Igorju Guštinu za izredno pozornost, govornikoma Tamari Blažina in Girogiu Marziju, domačim pevcem, gospem Jadranki, Jožici in Vidi ter vsem našim prijateljem, ki so bili tudi njegovi prijatelji. Miloš in Vladi s svojci Salež, 8. julija 2007 11.7.1982 11.7.2007 Aleksander Budin (Silvo) L Z ljubeznijo se te spominja tvoja družina Samatorca, 8. julija 2007 8 Nedelja, 8. julija 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it POKRAJINSKI ODBOR DS Med 66 člani devet Slovencev Začasni seznam članov pokrajinskega odbora za ustanovitev Demokratske stranke šteje 66 imen, med katerimi je devet Slovencev (sedem jih je izrazila SSk). V njem so člani Marjetice, Levih demokratov, Stranke Slovenske skupnosti, Evropskih republikancev in predstavniki civilne družbe. Odbor sestavljajo Ivan Rizzuto, Roberta Calvo, Paolo Sartori, Gianni Paussi, Mario Liubich, Diego Moretti, Mauro Gaddi, Cristina Totaro, Bruno Crocetti, Sara Vito, Franco Brussa, Roberta Demartin, Alessandro Fabbro, Silvia Caruso, Roberto Fontanot, Barbara Macor, Silvia Altran, Liviana Cechet, An-tonello Murgia, Federico Portelli, Oscar Zorgniotti, Mauri-zio Di Matteo, Roberto Porciani, Giulio Mosetti, Luigi Ca-pogrosso Sansone, Omar Greco, Linda Tomasinig, Giorgia Polli, Paola Bruni, Gennaro Falanga, Fabio Manunza, Alessandro Maran, Mirio Bolzan, Cristina Carloni, Enrico Gher-ghetta, Maurizio Salomoni, Marko Jarc, Gianfranco Pizzo-litto, Elisabetta Pian, Stefano Pizzin, Elena Cettul, Luca Bigot, Luisa Russo, Lorenza Marani, Oliviero Furlan, Giorgio Brandolin, Franco Tommasini, Alfredo Pascolin, Marco Gru-sovin, Boris Peric,Paola Prizzi, Franco Stacul, Sar-r Fatou (skupnost priseljencev iz Senegala), Mark (skupnost priseljencev iz Bangladeša), Mario Scaramuzza, Maurizio Vi-sintin, Sergio Innocenti, Giulio Morgan, Claudio Canesin, Hadrijan Corsi, Janez Povše, Mirko Špacapan, Damijan Ter-pin, Mara Černic, Julijan Čavdek in Silvan Primosig. Temelj je postavljen. Včeraj so na dvoru Bratina v Gorici predstavili pokrajinski odbor za ustanavljanje Demokratske stranke (DS), katerega cilji so promocija programa nove politične sile, sestava prokra-jinskega manifesta in priprave na primarne volitve, ki bodo 14. oktobra in na katerih bo izbrano državno in tudi deželno vodstvo DS. Na predstavitvi so bili poleg nevčlanjenih posameznikov prisotni v glavnem pokrajinski in deželni predstavniki strank, ki snujejo DS, in sicer Marjetica, Levi Demokrati (LD), Evropski republikanci in Slovenska skupnost. Le-ta se za razliko od ostalih komponent, ki se bodo zlile v DS, zavzema za federativno obliko priključitve, v pričakovanju jasnejše slike glede te možnosti pa hoče aktivno sodelovati pri nastajanju levosredinskega političnega subjekta na Goriškem. »Gre za začasen seznam, s katerim se je šele začela priprava na primarne volitve. Ob ustanovnem jedru strank je za nas zelo pomembno, da se v projekt DS v veliki meri vključi tudi civilno družbo,« je povedal pokrajinski predsednik Marjetice Diego Moretti, pokrajinski tajnik LD Omar Greco pa je dodal, da bo v seznam članov odbora še približno deset dni možno vključiti še druge. »Pred koncem julija bomo sklicali umestitveno sejo odbora in izvolili koordinatorje. Nato bomo sestavili pokrajinski manifest, septembra pa bodo na potezi javna srečanja, na katerih bomo z občani razpravljali o programskih smernicah DS in primarnih volitvah,« je povedal Greco in poudaril željo po participaciji navadnih občanov pri ustvarjanju nove stranke. Viden član novega pokrajinskega odbora, ki ne pripada nobeni stranki, je prav gotovo predsednik podjetja za upravljanje ronškega letališča Giorgio Brandolin, ki je včeraj s pokrajinskim tajnikom Evropskih republikancev Ivanom Rizzutom spregovo- GORICA - Nastal je pokrajinski odbor za ustanovitev Demokratske stranke Temeljni kamen postavljen Ključna vloga za civilno družbo Na predstavitvi so bili prisotni predvsem predstavniki strank - SSk za federativno priključitev Na dvorcu Bratina se je včeraj predstavil pokrajinski odbor za ustanovitev Demokratske stranke BUMBACA ril o ciljih DS. »Pobuda združitve levosredinskih strank je nastala iz potrebe po stabilnosti, jasnosti, gotovosti in ponovni pridobitvi zaupanja občanov. Mnogi v levi sredini imamo še nekaj dvomov glede DS, kar je normalno, upam pa, da bo udeležba široka, predvsem med mladimi,« je povedal Brandolin in poudaril, da bo 17. julija v Gradišču potekalo javno srečanje o DS. »V tej fazi nastajanja DS želimo aktivno sodelovati, saj menimo, da je treba združiti čimveč sil. Kasneje bomo seveda težili po federativni strukturi stranke, saj se SSk zaradi svojih značilnosti ne more enostavno zliti v nov subjekt. Za federativno obliko priključitve smo že zaprosili deželno in državno vodstvo Marjetice. Odgovori so bili spodbudni,« je povedal deželni svetnik in predstavnik SSk Mirko Špacapan. »-SSk se na Tržaškem giblje drugače, ne vstopa v odbore za ustanovitev DS. V Gorici pa menimo, da s tem lahko odločilno vplivamo na izbiro krajevnega vodstva stranke in pri tem ciljamo na najboljšo rešitev za slovensko manjšino. Nova stranka ima interes, da SSk ne izostane, saj zagotavlja sredinske glasove,« je še dodal. Poleg omenjenih so se včerajšnje predstavitve udeležili deželni svetnik Franco Brussa, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, podpredsednica pokrajine Roberta Demartin, pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni in drugi vidni predstavniki strank, ki snujejo DS. Po mnenju nekaterih pa bi bilo treba vabilo za včerajšnje srečanje nekoliko bolj razširiti. »O predstavitvi odbora sem še sam izvedel iz časopisov,« je povedal občinski svetnik Marjetice Federico Portelli, član t.i. Marjetice 2, ki je med drugim tudi vključen v seznam članov odbora za ustanavljanje DS. »Govori se o vključevanju civilne družbe, na predstavitvi pa so bili v glavnem le predstavniki strank,« je pribil Portelli. (Ale) DOBERDOB Trasa težak poseg »Načelno ne nasprotujemo modernizaciji železniškega omrežja, če je to primerno utemeljeno. Odklanjamo pa kateri koli poseg, ki bi imel nepopravljive kvarne učinke na kraško okolje in na interese občanov.« Doberdob-ski županje odločno reagiral na izbire dežele FJK, ki je nekoliko premaknila traso železnice po Krasu ter napovedala, da je s podpisom večine kraških županov prejela soglasje občin. Po Vizin-tinovem prepričanju so problemi nerešeni, krajevne uprave pa niso bile soudeležene, kot bi morale biti. Vizintin polemično pristavlja, da »župani ne bi smeli ničesar podpisovati, ne da bi se o vsebini dogovora z deželo prej izrekli občinski sveti«. »Meseca marca so nas povabili na sestanek v Trst, kjer so nam razka-zali zemljevid našega teritorija, na katerega so zarisali novo traso petega koridorja. Od nas pa so enostavno zahtevali, naj izrazimo soglasje, ne da bi nas seznanili s tehničnimi vidiki, po katerih smo jih spraševali. Takšno izsiljevanje konsenza se mi je zdelo nesprejemljivo,« je povedal Vizintin in navedel, da je nato aprila in maja naslovil pismo na družbo italijanskih železnic in na deželnega odbornika Lodovica Sonego. Na podlagi zakonov 241/1990 in 195/2005 je zahteval, naj občini posredujejo vso zadevno dokumentacijo o načrtovanju petega koridorja po doberdobskem ozemlju: »Odgovora nisem prejel. Poslali so mi le zemljevid z izrisano traso, s katerega je razvidno, da se bo nova železnica izognila Jamljam, težko pa bo posegla na ozemlju Sabličev.« Na začetku junija je občinski svet v Doberdobu odobril resolucijo, s katero so zahtevali, naj dežela poseže pri državi zato, da se spremeni zakon Cilj, tako da bodo pri načrtovanju infrastruktur soudeležene tudi krajevne stvarnosti. »Nič se ni zgodilo - tako Vizintin - razen napovedi dežele, da naj bi bile težave na Krasu rešene. To moram de-mantirati. Do danes nisem še videl nobenih resnih študij o učinkih trase na gospodarstvo, družbo in okolje. Bojim, da se za vsem tem skrivajo špekulacije, za kar bodo plačali okolje in naši ljudje.« (ide) GORICA - TRŽIČ - Včeraj začetek sezonskih razprodaj Množično v trgovine Na koncertih in tržnici tržiške »Sredozemske bele noči« pravi naval ljudi Zanimanje kupcev je bilo precejšnje BUMBACA Začetek sezonskih razprodaj je včeraj predramil Gorico. Po goriških ulicah se je v jutranjih, popoldanskih in večernih urah sprehajala zadovoljna potrošniška množica s torbicami v rokah, ki je za poletne nakupe počakala na popuste. Pravi naval ljudi so zabeležili v Tržiču, kjer so ob začetku razprodaj priredili vrsto spremnih pobud - tržnice, projekcije, koncerte in še marsikaj -, z naslovom »Sredozemska bela noč«, na katero so se odpravili tudi mnogi Goričani. Večina goriških trgovin z oblačili in čevlji v mestnem središču je na pobudo zveze trgovcev ASCOM podaljšala delovni urnik do polnoči. V večini izložb je bilo videti 30-odstotne popuste, v nekaterih trgovinah s čevlji pa so prešli kar na polovično ceno. Trgovci so bili s prodajo zadovoljni, zaradi večje prisotnosti ljudi v mestu pa so se veselili tudi lastniki lokalov, ki so ponekod priredili koncerte. Latinsko-ameriški ritmi so gospodarili na Travniku, kjer so krajevni trgovci priredili plesno-glasbeno prireditev. Razprodaje bodo trajale 9 tednov, točneje do 30. septembra. GORICA - Po zamisli arhitekta Dimitrija Waltritscha KB Center bogatejši za novo urejeno teraso Terasa nad korzom FOTO G.L. Oleandri in palme krasijo teraso KB Centra, ki se dviguje nad korzom Verdi v centru mesta. Člani Fe-iglove knjižnice, a tudi številni obiskovalci centra, se lahko odslej ustavijo tudi na terasi nad kavarno Ku-bik, kjer lahko posedijo in poklepetajo na sodobno oblikovanih klopeh. Poletni vrt kot tudi večino struktur KB centra je uredil goriški arhitekt Dimitri Waltritsch. Za novo pridobitev gre zasluga družbi KB 1909, ki skrbi za udobje in prestiž svojih prostorov. Študentje, ki se dolge ure zadržujejo v študijskih sobah Feiglove knjižnice, se rade volje odpočijejo na osvežujoči terasi in sprostijo v klepetu ali prebirajo časopise. Terasa je dostopna skozi čitalnico knjižnice, kjer so na razpolago številni krajevni in državni časopisi ter revije. Poleti je slovenska knjižnica odprta od 8. do 16. ure, članstvo pa je brezplačno. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. julija 2007 9 1 ŠTEVERJAN - Festival društva Sedej Vrhunec • ■ vt • z najboljšimi Finale bosta okronali Vanka in Tonca Danes bo števerjanski festival narod-no-zabavne glasbe dosegel vrhunec, tako po kakovosti programa kot množičnega občinstva. Priljubljenost in odmevnost pa je tako kot vsako leto dokazal tudi že na prvih dveh večerih. Začel se je v petek, ko je bilo iz zaku-lisja slišati melodijo Zarja Števerjana Štajerskih sedem, ki so si jo krajani prisvojili kot himno. »Dobrodošli na 37. festivalu narod-no-zabavne glasbe Števerjan 2007,« je naznanil napovedovalec Janez Dolinar, ki na odru nastopa v paru z Jasno Kuljaj. Prvega večera se je udeležilo vseh devet prijavljenih ansamblov, in sicer Modri val iz Kopra, Tapra-vi faloti iz Šoštanja, Štrk iz Ljutomera, Iskra iz Novega mesta, Golte iz Mozirja, Meh in smeh iz Šmiklavža, Objem iz Šentjerneja, Veseli svatje iz Šentjurja pri Celju in Gorski cvet s Črnega vrha. Ocenjevalna komisija je prepustila v finale Modri val, Taprave falote, Štrk, Golte, Meh in smeh ter Vesele svate. Sinoči se se pomerili Iskrice z Laškega, Breza iz Črnomlja, Šestica z Velenja, Hlapci iz Stranic, Donačka iz Rogatca, Cvet iz Radeč, Mladost iz Ljubljane in Notranjci iz Rovt; tu- [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino S sinočnjega pevskega in družabnega večera med borovci BUMBACA di med njimi je bila opravljena selekcija. Glede na dejstvo, da za festivalski nastop ni predizbora, prihajajo v Brda med sabo zelo različne skupine, od začetnikov do poklicnih pevcev. Zato bodo danes, v finalnem delu, nastopili najboljši, ki bodo v vinorodno vas, med osvežilne borovce pri glavnem trgu, privabili mnoge ljubitelje na-rodno-zabavne glasbe; program se bo začel ob 17.30. Današnjo prireditev bo okronal nastop Vanke in Tonce, znanega amaterskega dua kulturnega društva Tergeste. Vanka in Tonca znata kot malokdo s svojim ostrim jezikom ošvrkniti zamejskega politika, kulturnika in upravitelja ter potegniti na površje zdrahe, s katerimi sobivamo, a si z njimi ne upamo v javnost. Z njima bo smeh (včasih grenak) zagotovljen. Naj še povemo, da sta na prizorišču na prodaj dvd Vanke in Tonce ter jubilejni zbornik festival »Števerjan 1971-2005«. V pevski sobi Sedejevega doma razstavljata Nada Škorjanc in Florjan Vogrič, ves potek tekmovanja pa je mogoče spremljati tudi preko spletne strani društva F.B. Sedej (www.sedej.-org). (md) je na tečaj Orodja in tehnike za načrtovanje in promocijo turističnih paketov (624 ur), namenjen brezposelnim z višješolsko izobrazbo in bivališčem v FJK; Predvidena štipendija za delovno prakso; informacije in vpisovanje na sedežu Zavoda v Gorici korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it. Vpisovanje med 9. in 13. uro do ponedeljka 9. julija. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come l'ombra«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Frank Ghery - Creatore di sogni«. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »I Fan-tastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.20 »Step-ping - Dalla strada al palcoscenico«. Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Ami-ci per le pinne«; 20.15 - 22.20 »The Messenger«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ocea-n's Thirteen«. KRMIN NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »Pirati dei Caraibi: ai con-fini del mondo«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisov za šolsko leto 2007/08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. SDZPI obvešča da je še v teku vpisovan- H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 M Izleti ¿j Čestitke □ Obvestila GORICA - Poletno središče skupnosti družin Sončnica in Mladinskega doma Pravljice, film in adrenalin S kratkometražnimi filmi lastne izdelave bodo nastopili na različnih srečanjih najmlajših video ustvarjalcev Srečanja in Izzivi 2007 je geslo letošnjega poletnega središča, ki poteka v prostorih Mladinskega doma in zavoda Sv. družine v ulici Don Bosco. O tem, da je v nekdanji Soški ulici, kjer je nekoč delovalo slovensko Alojzijevišče, še posebej živahno in z otroško igrivostjo zasoljeno, nam priča skoraj 70 otrok. V veseli družbi in v spremstvu potrpežljivih vzgojiteljev se vključujejo v ustvarjalne dejavnosti in brezskrbno preživljajo poletna jutra. Poletno središče, ki ga prireja skupnost družin Sončnica v sodelovanju z Mladinskim domom, obiskujejo otroci različnih starostnih skupin, od predšolskih malčkov do osnovnošolcev in nižje-šolcev. S prebiranjem in izdelovanjem predmetov na temo pravljic o grdem račku, treh prašičkih, Sneguljčici in obutem mačku, ki so vezna nit poletnega središča za najmlajše, spoznavajo otroci osnovne življenjske nazore, kot so marljivost, solidarnost in spoštovanje do drugih. Pod mentorstvom Cirila Murnika se spoprijemajo tudi s filmom. V video-filmski de- lavnici preizkušajo vse faze nastajanja filma, od oblikovanja zgodbe do sestave scenarija, tehnik snemanja in montaže. S kratkometražnimi filmi, ki uprizarjajo preproste prizore iz vsakodnevnega življenja, bodo v prihodnjih mesecih nastopili na različnih srečanjih najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Nove izzive si zastavlja skupina najstarejših. Obiskali so adrenalinski park v Žlebeh, kjer so visoko nad tlemi iskali ravnotežje na zibajočih se lestvah in visečih mostovih, ter prepešačili so pot po rovih prve svetovne vojne med Skalnico in Vodicami. Razburljiv je bil predvsem spust z gumenjakom po soških brzicah na Bovškem. Ob zabavi pa posvečajo organizatorji precejšno pozornost tudi poučnim dejavnostim, med katere sodi demonstracija reševanja v sili enot Civilne zaščite. Seznanili so se tudi s pravili ribolova in lova na divjad, ki urejajo goriška vodna in gozdnata lovišča. Za čofotanje v pasji vročini in sproščeno vzdušje otrok zagotavlja bazen pod Mladinskim domom. (VaS) Med ustvarjanjem BUMBACA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. 0481-390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 0481-78061); na račun 20 evrov. NAROČNIKOM KRIMSKEGA a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. Taborniki rodu modrega vala, čestitajo sestram MUCI, PUMI in SREČI ob uspešno opravljeni maturi. ZSKD, »Unione societa corali« del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495) do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. Prispevki AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 9. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta za dopust do 16. julija. ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSKD prireja poletno središče za otroke in naraščajnike od 6. do 13. leta starosti v prostorih osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu od 16. do 27. julija med 7.30 in 13.30 uro; vpisovanje na sedežu ZSKD Gorica, korzo Verdi 51/int, tel. 0481-531495 med 9. in 13. uro. H Prireditve »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 9. julija (trg Republike in trg Falcone e Borsellino) »Bazar Mediterrano« ob 18.30; do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; danes (trg Republike) »Festival Onde Mediterranee« ob 21.30 koncert senegalske skupine Badara Seck; 9. julija (trg Republike) »Festival Onde Me-diterranee« ob 21.30 koncert skupine Tuareg - Sahara del Nord; 11. julija (park v ul. Colleoni) »Onde Mediter-ranee« ob 21.30 poezija in proza v laškem narečju z naslovom »Ose de Namesto cvetja na grob pokojnega Jul-ka Florenina darujeta Ida in Angel Petejan 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Gabrjah. Namesto cvetja na grob Milice Pahor por. Croselli darujejo Brunovi iz Dola 250 evrov za KŠD Kras Dol-Poljane. V spomin na Franca Petejana darujejo Marija, Sandra in Patricija z družinama 50 evrov za KD Sovodnje in 50 evrov za sovodenjske krvodajalce. V spomin na Franca Petejana darujejo družine Budal, Coceani, Tommasi, Corsini, Venček in Venče Klanjšček 280 evrov za kulturno društvo Sovodnje. V spomin na Franca Petejana darujejo teta Paola in družini Tomsič ter Vižintin 150 evrov za športno društvo Sovodnje. V spomin na pokojnega očeta Petra Tom-siča daruje sin Vinko 200 evrov za kulturno društvo Sovodnje. V spomin na Petra Tomsiča darujeta Milena in Ladi 50 evrov za cerkev v Ga-brjah. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 14.30, Salvatore Ancora (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici sv. Adalberta in na pokopališču. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Petra Tomsiča se iskreno zahvaljujemo zdravniku dr. Marjanu Cijanu za dolgoletno potrpežljivo pomoč, ki jo je nudil našemu dragemu. Zahvala g. župniku Vojku Makucu za crkveno obred, cerkvenim pevkam, govorniku za izčrpen življenjski opis ter vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Svojci. Sovodnje ob Soči, 8. julija 2007 9.7.2001 Zmeraj si med nami. 9.7.2007 Pepe Vsi tvoji Sovodnje, 8. julija 200 10 Nedelja, 8. julija 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Franka Žgavec in Igor Komel potegnila obračun sezone in ponudila iztočnice za razmislek Vodita osrednja kulturna domova, krojita življenje manjšine in mesta Soglašata, da je Trgovski dom izziv - Za Žgavčevo so ideološke barve tuje kulturi, Komel zagovarja odpravljanje dvojnikov Besedo imata Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž, in Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma. Ocenila sta opravljeno delo, hkrati pa tudi ponudila nekaj iztočnic za razmislek o slovenski in goriški kulturi. Začnimo z oceno letošnje sezone. FRANKA ŽGAVEC: Sezona Kulturnega centra Lojze Bratuž je bila vsestransko pozitivna in bogata. Oceno bi sicer morali izreči naši gostje, vendar lahko povem, da smo uresničili cilje, ki smo si jih zastavili. IGOR KOMEL: S sezono sem nadvse zadovoljen. Bila je intenzivna in pestra, tudi seveda naporna, vendar polna prijetnih trenutkov, še posebno takrat, ko sta Kulturni dom in naša narodnostna skupnost odigravali vidno vlogo. Za začetek nam tudi pojasnite, na kolikih osebah sloni organizacija Vašega delovanja. FŽ: Naš center ima upravni odbor, ki se srečuje štirikrat letno in določa smernice na vseh področjih našega delovaja. Poleg tega imamo štiri redne sodelavce,dra-gocene in zanesljive, ki smo jim hvaležni za opravljeno delo, po potrebi pa nam priskoči na pomoč še pet ali šest občasnih sodelavcev. IK: Poleg zaposlenega osebja je krog naših sodelavcev povezan z organizacijami, ki pri nas »domujejo«. Na Kulturni dom gravitira preko 50 organizacij in ustanov ter preko sto sodelavcev. S skupnimi močmi smo uresničili pomembne in zahtevne projekte. Preidimo k obračunu. Koliko dogodkov se je zvrstilo od začetka sezone do danes? FŽ: Od konca lanskega avgusta do prejšnje srede, ko je potekala še zadnja letošnja pobuda v okviru natečaja Seghizzi, smo v našem centru našteli preko 120 prireditev. Od tega je bilo 50 naših prireditev, dvajset pa smo jih izvedli v sodelovanju z drugimi ustanovami. IK Že več let se pri nas vrsti krepko preko dvesto dogodkov, od katerih jih približno 80 poteka v režiji oziroma na pobudo Kulturnega doma. Katere dogodke ali prireditve želite najbolj izpostaviti? FŽ: V koncertni sezoni centra Bratuž sta bili posebni doživetji gostovanji zbora Carmina Slovenica in skupine Voces can-tabiles, ki bi jima dodala še koncert tržaške harfistke Jasne Merlak. Izstopale pa so tudi razstave slik Silvestra Komela in Dimitrija Ceja, pa še razstave grafike in male plastike iz ugledne zbirke Nove Ljubljanske banke. IK: Pri nas uveljavljamo geslo, da delamo to, česar drugi ne delajo. To pomeni, da skušamo odpravljati dvojnike v kulturi. Poleg tradicionalnih dejavnosti pa izstopajo koncerti iz niza Across the border (z letošnjim dodatkom Preko 4 Oltre), festival komičnega gledališča Komigo, Mitingi za mir, solidarnostne pobude in založniški podvigi (na primer knjiga Zdenka Vogriča Drobtinice iz goriških šeg in navad). Najbolj zahtevna in odmevna pobuda pa je prav gotovo Koncert na meji, pri katerem je Kulturni dom osrednji nositelj in povezovalec. Katera je torej Vaša specifika? FŽ: Vsake pobude se lotimo z ljubeznijo in navdušenjem. Veliko pozornost posvečamo otrokom, prizadevamo si za ovrednotenje domačih umetnikov, v okviru koncertne sezone pa prirejamo vsako leto vsaj dve vrhunski gostovanji pevskih zborov. Pri nas je namreč zborovsko petje zakoreninjeno in močno doživeto. IK Če že moram posebej izpostaviti, kar nas močno opredeljuje, bi omenil festivala Across the border in Komigo ter koncert na meji. Posebej pa nam je pri srcu kulturno prepletanje goriških kultur in njihovo sožitje. Ste bili pri kateri od letošnjih prireditev tudi soustvarjalci ali producenti? FŽ: Razstavo Dimitrija Ceja smo uresničili od »a« do »ž«. Posebej smo tudi obeležili desetletnico Polžkovega abonmaja z razpisom natečaja, na katerega se je odzvalo 300 otrok. Plod našega dela sta bila tu- Franka Žgavec iz Kulturnega centra Lojze Bratuž in Igor Komel iz Kulturnega doma BUMBACA di niz veseloiger Iskrivi smeh in Gradnikov večer. IK S šolo Emil Komel in z gledališčem Verdi smo aktivno sodelovali pri glasbenem projektu z Milvo, dalje pri glasbenem projektu skupine Bleck panters iz Doberdoba in Etnoploč tria. Na gledališkem področju smo sodelovali pri predstavi Wohein društva Most iz Gorice, na likovnem področju pa pri natečaju družbe KB 1909 Okno v svet. V naši produkciji je nastal koncert na meji z Alice, Martino Feri, Zoranom Predinom in Oliverjem Dragojevičem, jeseni lanskega leta pa vrsta koncertov v nizu Pesmi ob meji - Canzoni di confine s Tosco, Brino in Arsenom Dedičem. Projekt smo izpeljali v Ljubljani, Gorici, Vidmu in Maianu. Nameravate se dodatno uveljavljati kot producenti oz. pospeševalci kulturnega življenja? FŽ: Našo produkcijo bi radi gradili na mladini. Imam načrte, a jih še ne bom razkrila. IK: To ni naš glavni cilj. Vsekakor bomo tako kot doslej omogočili uresničitev kulturnih projektov, pri katerih smo nosi-telji, še predvsem na glasbenem področju. Kako bi opredelili Vaše občinstvo? FŽ: Naše občinstvo prihaja iz vse Goriške in Novogoriške, iz dežele FJK in celo iz Ljubljane. Iz Slovenije se odzivajo predvsem na naše razstave, kjer je ob dogodku samem priložnost tudi za srečevanje, kar je za kulturno ustanovo izredno pomembno. Odprti smo sodelovanjem z vsemi društvi, v glasbeni in pevski sezoni pa imamo partnerja tudi v šoli Emil Komel in Združenju cerkvenih pevskih zborov. IK: Publika Kulturnega doma ni monolitna, ampak vsaka dejavnost ima svoje občinstvo, zato se posvečamo različnim zvrstem in skušamo priklicati zanimanje vseh generacij. Temeljnega pomena so redni stiki z društvi. Letošnja sezona je bila glede tega še posebej bogata. Naj omenim ne-vezo z Jadrom iz Ronk, Briškim gričem, Vesno iz Križa, Drugo muziko iz Zgonika, z beneškimi društvi, z Blek pantersi iz Doberdoba in Našim praporom. Se povezujete z Novo Gorico in drugimi slovenskimi partnerji? S svojo dejavnostjo »pljuskate« čez mejo? FŽ: Vzdržujemo preko desetletno sodelovanje s Slovenskim narodnim gledališčem, potem z Goriškim muzejem, z društvom iz Kanala, z Javnim skladom kulturnih društev Republike Slovenije in z Zvezo kulturnih društev iz Nove Gorice. Sodelovanja gredo v obojestransko korist. IK Sodelovanje z Novo Gorico in Slovenijo ima prednostni značaj. Povezave z no-vogoriškim Kulturnim domom, SNG, ZKD, galerijo Artes, KGŠ, Cankarjevim domom v Ljubljani, Špasteatrom iz Mengša, Teatrom 55, Studiom Anima Medvode, Unijo Italijanov iz Kopra in gledališčem iz Kopra so tradicionalne in globoko zakoreninjene. Zato je povsem naravno, da tudi s svojo dejavnostjo pljuskamo čez mejo. Po razstavi Umetniki dveh manjšin v Novi Gorici, Kopru, Piranu, Ljubljani in Rimu, smo prekoračili mejo s koncerti in razstavami. Naj omenim še večere blues glasbe v Gorici in v Novi Gorici, ki jih prirejamo z novogo-riškim Kulturnim domom. Je bila sezona Slovenskega stalnega gledališča kakovostna in je naletela na primeren odziv? FŽ: SSG je na Goriškem izgubilo precej publike in te faze še ni premostilo. Da bi izgubljeno nadoknadilo, bi se moralo s programskimi izbirami približati ljudem. Biti sodobni in izzivalni je deležno primernega odziva v velikih mestih, na primer v Ljubljani, pri nas pa ne doseže širšega občinstva. IK: Gledališka sezona SSG mora najti novo vlogo v goriškem prostoru. V tem pogledu pozitivno ocenjujem sodelovanje z goriškim podjetjem Tmedia, z začudenjem pa spremljam namigovanja nekaterih članov SSG, »da bi ukinili goriško sezono«. S sodelovanji črpate evropske fonde? Za katere projekte? FŽ: Naj s ponosom povem, da je Kulturni center Lojze Bratuž nositelj evropskega projekta za zbiranje ljudskega gradiva v besedi in glasbi na Goriškem. Zaključili ga bomo v soboto, 17. novembra. Ker pokrivamo področje, ki je bilo odkrito eno celo stoletje, saj nihče ni prej za to skrbel, so naš čez-mejno zasnovani projekt pozdravili tudi v Ljubljani. Rezultati so nad pričakovanji. IK: Osrednji projekt, za katerega smo črpali iz evropskih fondov, je bil prav gotovo skupinska razstava Umetniki dveh manjšin, ki smo jo priredili z Unijo Italijanov. Trenutno zaključujemo projekt Preko 4 Oltre, s katerim smo pravzaprav začeli izvažati našo glasbeno stvarnost preko meja, poleg Slovenije še v Avstrijo, na Madžarsko in Hrvaško. V kolikšni meri je Vaša ponudba namenjena šolam ter otrokom in mladini? FŽ: Največ energij namenjamo ravno otrokom, na primer s prirejanjem Goriškega vrtiljaka s štirimi abonmaji in 1.400 abo-nenti. Naš namen je otrokom približati gledališče, da ga bodo vzljubili in preko njega bogatili slovenski jezik. Ko imaš polno dvorano otrok in vse mrgoli, pa je res enkratno zadoščenje. IK: Skrb za najmlajše in mlade je na vrhu naše lestvice prioritet. Glede tega moram predvsem poudariti tvorno sodelovanje z Dijaškim domom in s športnim društvom Dom. Tudi s šolami so sodelovanja utečena in skupaj smo uresničili marsikatero pobudo. Odziv mladih pa je povezan predvsem z našo sposobnostjo, da smo v koraku s časom. Kako Vas dojema »italijanska« Gorica? FŽ: Italijanska Gorica nas pozna in spremlja. Naj poudarim, da pri nas vsako leto potekajo odmevni natečaji Pecar, Mar-cosig, Seghizzi in Zlata grla, predstave pa prirejata združenje Artisti associati in lutkovni teater CTA. IK: Kulturni dom je del Gorice, nenaklonjene kroge pa dobiš povsod. Delovati moramo za sožitje, odprtost in sodelovanje v korist Gorice oziroma obeh Goric. Kaj pričakujete od nove goriške občinske uprave? FŽ: Pričakujemo primerno pozornost, kakršno si zasluži vloga, ki jo naša ustanova odigrava. Na prvo prošnjo se nam je nova uprava že pozitivno odzvala. IK: Da je Kulturni dom enakovredno obravnavan kot vse ostale ustanove v Gorici. Stiki, vsaj na osebni ravni, so vzpostavljeni, prepričan pa sem, da bomo rezultate dosegali z odprtim dialogom. S katerimi težavami se spopadate? FŽ: S finančnimi, seveda, kot vsi. Dejstvo je, da smo v drugi polovici leta, a z dežele še nismo prejeli nakazanih sredstev. Pozitivno pa je vsaj to, da na začetku leta vemo, s kolikim denarjem razpolagamo. Drug problem je denar iz Slovenije. Nerazumljivo nam je, zakaj se prispevek za nas iz leta v leto niža, čeprav je skupni znesek enako visok, če ne višji. IK: Težav pri upravljanju seveda ne manjka, a jamranje ni v našem slogu. Na vrhu perečih vprašanj je obnova našega doma. Se Vam zdi, da denar iz t.i. »manjšinskega kotla« odgovarja Vašim potrebam? FŽ: Absolutno ne, zato trdim, da mora manjšina na novo premisliti razporejanje denarja. Odločati se moramo, čemu namenjati poudarek in to finančno primerno podpreti. IK: Če to vprašanje zastavite kateremu koli predstavniku naših organizacij, vam bo jasno povedal, da denar ne odgovarja. Vsakdo izmed nas ima namreč še dodatne ambicije, kar je povsem naravno, razumljivo in pozitivno. Ne glede na to pa čutim potrebo po sistemskem povezovanju posameznih pobud, ki se lahko vklopijo v manjšinske projekte širšega značaja. Primer takšnega dela je zadruga Maja. Kaj menite o opredelitvah napredni ali konservativci, beli ali rdeči? Je takšen pristop do kulture in manjšine dotrajan ali še aktualen? FŽ: Tako bom povedala: kulturniki se opredeljujemo za sodobno ali klasično umetnost tako na gledališkem, glasbenem ali likovnem področju. Barva pri tem sploh nima pomena. Drugih pristopov do kulture ne more biti. IK: Razlikovanja so v naravi naše družbe. Naj pa odgovorim z dodatnim vprašanjem: mar nismo v zadnjih letih zaznali marsikatero spremembo v manjšini? V tem oziru zelo cenim delovanje SKGZ-ja in SSO-ja. Med predsednikovanjem dvojice Pavsič-Pahor smo bili priča zanimivemu postopku zbliževanja in iskrenega sodelovanja. Upam, da bom isto lahko trdil ob koncu mandata sedanjih predsednikov. Kako ocenjujete sožitje med Kulturnim domom in Kulturnim centrom Lojze Bratuž? FŽ: Sodelovanje je kulturno, kot se spodobi za takšni ustanovi. Pogovarjamo se, včasih preverjamo termine, da se ne pokrivajo po potrebi si pomagamo. Vsak si je odmeril svoj prostor in mesto. Spodobi se, da bomo po tej poti tudi nadaljevali. IK: Oba kulturna domova opravljata v Gorici pomembno vlogo, zato je naša manjšina lahko zadovoljna z opravljeno investicijo. Medsebojni stiki so pozitivni, dogovarjanje je produktivno. Sodelovanje pa pojmujem tudi kot odpravljanje dvojnikov. Prepričan sem namreč, da nas bo prihodnost silila v specializacijo. Vsak »od šestih goriških kulturnih domov« bo moral izbrati oziroma izboriti si svoj delovni prostor. Po Vaši oceni predstavlja Trgovski dom izziv za manjšino? FŽ: Z zaščitnim zakonom smo izgubili to slovensko središče z začetka dvajsetega stoletja. Ostaja nam le delček v okviru širšega projekta hiše kultur. Koliko prostora nam bo odmerjenega, ne vem. Danes naše najbolj reprezentativne ustanove imajo svoj sedež in svojo organizacijo. Morda pa bi res bilo najbolj primerno, da bi tam uresničili informativni center, ki bi obveščal mesto o vsem tem, kar se dogaja v slovenskem prostoru. Pogoj je, da se najde denar za obnovitvena dela in za vzdrževanje osebja. IK: Trgovski dom je eden izmed najbolj zanimivih izzivov za goriške Slovence. O tem razprav ne manjka. Mnenja sem, da ga manjšina še kako potrebuje, in to ne le iz zgodovinskega in simbolnega vidika. Predstavlja lahko dodaten element operativnega združevanja nas samih, obenem pa tudi kraj sožitja z Italijani in Furlani v duhu skupne evropske hiše. Trgovski dom ne bo konkurenca za Kulturni dom ali center Bra-tuž, če se bo z njima dopolnjeval. Zato predlagam: poprimimo za delo in z dolgoročno vizijo uresničimo iz njega dodatno kulturno postojanko Goričanov. Načrtujete obeležitev dokončnega padca meje in vstopa Slovenije v Schengen? FŽ: Bili smo soudeleženi in tudi sami pobudniki praznovanj vstopa Slovenije v Evropsko unijo, za dokončni padec meje pa nimamo ničesar v načrtu. IK: Upam, da bosta takšno obe-ležitev v prvi vrsti načrtovali goriška in no-vogoriška občinska uprava ali pa druge manjšinske organizacije. Kot je v naši tradiciji, se je Kulturni dom vedno aktivno vključil v pomembne zgodovinske trenutke in tudi tokrat se bomo. Kdaj in s čim boste odprli novo sezono? Kaj nam še lahko razkrijete o načrtih in ambicijah? FŽ: Novo sezno začenjamo 25. avgusta z vsakoletno pobudo Šest za eno razstavo, pri kateri sodelujejo goriški fotoklu-bi. V torek, 28. avgusta, pa bomo imeli med nami mladinski zbor Vesna iz Moskve. Gre za vrhunski zbor na svetovni ravni in ambasadorja UNESC-a, ki bo nekaj dni prej sodeloval na evropskem tekmovanju v Arez-zu. Na poti domov se bo ustavil v našem centru. V prihodnjih dneh bomo že imeli na razpolago vstopnice. IK: Tudi nova sezona bo bogata. Pripravljamo nove pobude na likovnem področju, pa še zaključek komičnega festivala Komigo s septembrskima predstavama »5 žensk.com« in »5 moških.com«. Prijetnih presenečenj tudi letos ne bo manjkalo. Dovolite pa mi, da zvestim obiskovalcem zaželim sproščene počitnice... in nasviden-je jeseni. Igor Devetak / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. julija 2007 1 1 DOBERDOB-PRVAČINA - Ob 30-letnici pobratenja med občino in Krajevno skupnostjo Posadili so lipi, živi znamenji bratskih vezi »Bili smo več kot prijatelji, bili smo bratje«- »Pred Evropo smo rušili meje« Posaditev lipe v nastajajočem občinskem parku v Doberdobu BUMBACA DOBERDOB - Srečanje KD Hrast o jusih »Obnova srenj ščiti pred špekulacijami« »Danes je zelo pomembno, da se jusi oziroma srenje obnovijo, kajti na ta način se lahko obvaruje zemljo pred divjimi gradnjami in špekulacijami.« Tako je pred nedavnim v prostorih KD Hrast v Doberdobu povedal predsednik Agrarne skupnosti Marko Legiša, ki se je udeležil srečanja o jusih v priredbi domačega društva. Legiša je poslušalcem orisal zgodovinski okvir ju-sov oz. srenj, podpredsednik jusa Vrh Walter Devetak pa se je osredotočil na juse na Goriškem in predvsem na vr-hovski jus. Srečanje je uvedel predstavnik kulturnega društva Hrast Dario Bertinazzi. Devetak je povedal, da so v goriški pokrajini v zadnjih letih obnovili pet jusov, in sicer jus »Comunita di Redipuglia« v Redipulji, katerega pravna osebnost je bila priznana z odlokom predsednika dežele FJK leta 2003, ru-mitarski jus, jus Jamlje, jus »Comuni-al di San Martino« v Martinščini in jus Vrh. Le-ta je bil registriran 17. oktobra 2005 in trenutno šteje 70 članov. Prvi vpis jusa Vrh sega v leto 1890, ko so mu 19. novembra s protokolom pripisali nekatera zemljišča na podlagi pravic in njegove dejanske posesti. »Tako izhaja iz katastrske knjige,« je povedal Devetak in kot zanimivost dodal, da se je leta 1901 katastrska občina Dol razcepila na katastrsko občino Dol in na katastrsko občino Vrh. Istega leta je bil zabeležen prepis 28 parcel v lasti jusa Vrh na katastrsko občino Vrh. »Jus Vrh bi moral imeti v lasti približno 410 tisoč kvadratnih metrov. Leta 1932 je goriški prefekt odvzel jusu 110 tisoč kvadratnih metrov, ki so postali državna last, leta 2002 pa so bila prepisana vsa ostala zemljišča na občino Sovodnje ob Soči. Temu odloku se je jus Vrh uprl, žal pa ni bilo nobenega odziva s strani namestnika zemljiškoknjižnega sodnika,« je podčrtal Devetak. Po njegovih besedah si je vr-hovski jus kasneje prizadeval, da bi zadevo mirno rešil s sovodenjsko občino, odziva pa ni bilo. Zaradi tega je jus Vrh sklenil, da bo ubral pravno pot za vračilo imovine. »Prve oblike skupne lastnine segajo v 16. stoletje, ko so se kmetje med seboj povezovali in si pomagali. Leta 1649 je avstrijski cesar izdal odlok, ki je preprečil prodajo skupnih zemljišč, ki so jih družinske skupnosti uporabljale. V istem obdobju pa so se pričeli spori med kmeti in med gospodo glede lastništva teh zemljišč. Zemljišča, ki si jih gospoda ni uspela prilastiti, so postala skupna last,« je v svojem zgodovinskem okviru povedal Legiša in podčrtal, da so prve občine nastale s cesarskim patentom 8. avgusta leta 1849, torej krepko za družinskimi skupnostmi. »Zemljišča so vknjižili na ime skupnosti. Ta se imenuje na Krasu jus in v Bregu srenje. Včasih so te vknjižbe tolmačili kot last občine, kar pa je napačno, saj so občine nastale za jusi, ob tem pa se občinska imovina ne vpisuje v zemljiško knjigo, kamor se vpisujejo samo zasebna zemljišča. Leta 1853 je bil izdan cesarski patent, s katerim so srenjska oziroma jusarska zemljišča postala last družinskih skupnosti. Zemljišča so vknjižili na osnovi posesti »ab imme-morabile« ali na podlagi kupoprodaje,« je prisotnim pojasnil Legiša in dodal, da so v teh krajih predniki odkupili zemljo od gospode in dolg porazdelili med upravičence. »Tovrstne dokumente najdemo v arhivu Agrarne skupnosti. Zemljišča, ki so bila skupna last, so uporabljali na primer za pašo, sečnjo, steljo in druga kmečka opravila ter za gradnjo skupnih objektov, kot so cerkve, pokopališča in šole. Te površine so upravljali izvoljeni odbori, ki so jih izvolili upravičenci. Taka uprava zemljišč v naših krajih je bila možna do prihoda fašizma. V povojnem času je bilo tako na evropski kot na državni ravni sprejeta zakonodaja, ki je bila naklonjena upravljanju površin s strani družinskih skupnosti,« je povedal Legiša in zaključil: »Agrarna skupnost v tržaški pokrajini združuje 29 jusov oziroma srenj. Površina, ki jo upravljajo meri približno 5 tisoč hektarj ev.« (mc) Ob včerajšnjem obeleževanju 30-letnice pobratenja občine Doberdob in Krajevne skupnosti Prvačina so v slednji pripravili slavnostno sejo, ki so se je udeležili gostje iz zamejstva. Kot je uvodoma povedala predstavnica sveta Vesna Humar, je to pobratenje pomenilo razmah sodelovanja na mnogih področjih, začeli pa so ga tkati godbeniki in prosvetno društvo. V objemu domačinov je popoldne potekala svečanost v Doberdobu. Prišli so predstavniki prvačke Krajevne skupnosti z delegacijo borcev. Kraško občino so ob županu Paolu Vizintinu zastopali še podžupan Nordio Gergolet, nekateri občinski svetniki in pokrajinski svetnik Marko Jarc. Vizintinu sta se pridružila nekdanja župana Mario La-vrenčič in Andrej Jarc, ki je pred tridesetimi leti podpisal listino o pobratenju s Prvačino. Slovenski gostje so najprej položili venec k spomeniku padlim, nakar so se pomaknili v občinski park, ki nastaja za telovadnico. Tam so posadili lipo pobratenja in prijateljstva, ki jo je Doberdobcem podarila Prvačina. Simbolno dejanje so opravili poleg Vizinti-na in predsednika Krajevne skupnosti iz Prvačine Roberta Černeta še bivša župana Lavrenčič in Jarc. Podobno dejanje so izvedli tudi ob sedežu Krajevne skupnosti v Prvačini, kjer so lipo krajanom poklonili Doberdobci z županom Vizintinom na čelu. Tu je Vizintin poudaril, da bo »lipa živeča priča našega prijateljstva tudi za bodoče generacije«. Poudaril je še dejstvo, da so »naši predhodniki ob podpisu pogodbe o pobratenju naredili to, kar je kasneje počenjala Evropa: rušili so meje in gradili mostove prijateljstva in sodelovanja«. Izrazil je še prepričanje, da »se bodo nove generacije zgledovale po nas«. Černe je k temu pristavil, da bo imela lipa čvrste korenine kot so čvrste vezi med našimi ljudmi. Včerajšnjega slavja sta se udeležila oba podpisnika listine o pobratenju, takratni župan Doberdoba Andrej Jarc in takratni predsednik Krajevne skupnosti Prvačina Franko Furlan. Slavnostna seja je bila izvrsten trenutek za obujanje spominov, tako se je Franko Furlan spominjal: »Zbrali smo se v gostilni, ker je bila dvorana zaprta zaradi potresa. Zdi se mi, kot bi to bilo včeraj, ne pa pred tridesetimi leti. Vzdušje je bilo enkratno, že na prvem srečanju smo se pogovarjali o tem, kako sodelovati in kako rešiti težave na eni in drugi strani. Bili smo že takrat več kot prijatelji. Bili smo bratje, bili smo družina,« je zaključil Furlan. »Kje je Prvačina, sploh nismo vedeli, še slišali nismo zanjo. Potem so naši godbeniki začeli sodelovati in v enem letu smo sklenili pobratenje,« pa se je dogodkov pred tridesetimi leti spominjal takratni doberdobski župan Andrej Jarc. »Zdaj smo zelo zadovoljni, za nami je trideset lepih in prijetnih let,« se je še zahvalil Jarc, kije doberdobsko občino vodil kar 24 let. Med udeleženci je bilo sli-ša ti, kot je po uda ril tu di Fur lan, da ta -krat ni bilo nikakršnih pomislekov - vsi v Prvačini so se strinjali s pobratenjem. V okviru slovesnosti v Prvačini so podelili tudi priznanja in plakete. Plaketo Krajevne skupnosti Prvačino so podelili občini Doberdob, simbolična priznanja pa so prejeli predsedniki krajevne skupnosti in župani. Priznanja krajevne skupnosti so podelili tudi članski in mladinski ekipi odbojkarskega kluba Marchiol iz Prvačine. Kot pred dvema tednoma sta tudi tokrat skupno nastopila doberdobski pihalni orkester in Pr-vačka pleh muzika. (pmt, red) Brussa o vodstvu družbe IRIS Možnega naslednika Gianfranca Gut-tyja na čelu pokrajinske družbe IRIS mnogi vidijo v Fulviu Beltrameju, bivšem generalnem direktorju Goriške hranilnice in do lani generalnem pod-direktorju hranilnice Friulcassa. Zanj se zavzemajo člani ožjega odbora županov-delničarjev družbe IRIS. Z izbiro pa ne soglaša deželni svetnik Marjetice Franco Brussa. »Imenovanja ne smejo odražati le politične pripadnosti, pač pa morajo biti znak odgovornosti. V odločitve odbora županov se stranke seveda ne smejo vtikati, morajo pa izraziti svoj pogled,« je kritično ocenil Brussa in pribil: »Kandidata niti ne poznam. Teritorij morajo upravljati ljudje, ki so se zanj zavzemali. Dovolj je meteorjev in lobijev.« Nov razpis za SlovIK Slovenski izobraževalni konzorcij Slo-vIK je objavil razpis za nov študijski Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast. Letošnji program za univerzitetne študente iz zamejstva ima novo vsebino. Seminarje v KB Centru v Gorici in na SDZPI v Trstu oblikujejo predavatelji z raznih univerz, predvidene pa so tudi delavnice. Program obsega še tečaj poslovne angleščine, delovno prakso in možnost štipendije za Discover Management program na poslovni šoli IEDC Bled. Novost letošnjega razpisa je možnost, da bi v program dejavnosti vključili tudi lektorat nemškega jezika na Univerzi v Novi Gorici. Za začetek prihodnjega izpopolnjeval-nega programa je napovedano javno srečanje, ki se ga bosta udeležila Milan Kučan in Dimitrij Volčič. Komemoracija v Zg. Branici Danes ob 17.30 bo v gozdu pri Ko-dretih (Zgornja Branica) spominska svečanost za umorjene Brecljeve iz Zapuž pri Ajdovščini in druge žrtve v drugi svetovni vojni. Somaševanje bo vodil goriški nadškof Dino De Antoni, pel pa bo šturski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Marinke Šuštar. Po pobožnosti bo srečanje pod velikim hrastom; ob slabem vremenu bo maša v cerkvi pri Kodretih. 1831 Na pobudo grofa Josepha Turna se ustanovita Mont in hranilnica v Gorici. Njun prvi sedež je v ulici Carducci. Vase zamisli so nasi načrti 1 2 Nedelja, 8. julija 2007 KULTURA / OBLETNICA - Osemkrat deset Pavle Merku slavi svojih osemdeset ustvarjalnih pomladi Ob visokem življenjskem jubileju je skladatelj - slavist z osebnega in umetniško-znanstvenega vidika nanizal svoja desetletja Pavle Merku praznuje svoj osemdeseti jubilej: osem desetletij je težko razčleniti na zaokrožene enote, slavljenec pa je radpristal na pogovor, v katerem sva skušala kronološko urediti bogato zakladnico spominov. 1927-37 V prvem desetletju je bilo najbolj zanimivo in spomina vredno dejstvo, da sem se naučil prej pisati note kot pa črke; starši so bili glasbeniki, oče me je začel učiti violine, ko sem bil star tri leta in pol - to je sicer bilo nekoliko prezgodaj, kljub temu pa imam hvaležen spomin na glasbo, ki je od vsega začetka neizbrisno zaznamovala moje življenje. To so bila leta, ko sem obiskoval osnovno šolo, kjer sem se kar lepo znašel, kljub težavam, ki so bile povezane z mojo dvojno narodno pripadnostjo: ob nastopu fašistične diktature se oče ni izselil v Jugoslavijo, kot je to storila večina njegovih prijateljev, ostal pa je lahko le za ceno potuhe: doma smo govorili v tržaškem italijanskem narečju, ne glede na to, da je bila mati Italijanka, ki je lepo obvladala tudi slovenščino. Starši niso hoteli tvegati, da bi otroci v šoli povedali, da doma govorijo slovensko: oče in mati bi takoj izgubila službo in bi morala nujno emigrirati. Vzgoja je bila vsekakor čudovita, z bratom sva se zavedala, kaj sva, še preden nama je oče poskusil razložiti naš položaj. V tistih letih je bilo v naši hiši veliko glasbe: zvečer mi mati ni pripovedovala pravljic, doživljal pa sem najlepše pravljice na svetu, bili so pravi zvočni gradovi v zraku; mati je igrala klavir, oče violino, domači prijatelj pa violončelo, v spanje so me zazibale mojstrovine komorne glasbe. Ko sem nekoliko odrasel, sem se jim pridružil in tudi sam okusil čar skupnega muziciranja. 1937-47 Drugo desetletje sta zaznamovali vojna in materina smrt; bila so težka leta, kjer smo večkrat trpeli tudi zaradi pomanjkanja živil, pobliže pa sem spoznal vojne grozote, ko sem nekega dne na ulici DAze-glio zagledal obešenca. Mati je umrla leta 1943, takrat sem zbolel in moral sem prenehati s študijem violine; nisem bil fizično sposoben vaditi štiri ure dnevno, kot sem počel do takrat, zato sem začel študirati kompozicijo. Stanoval sem pri teti, ki je bila odlična pianistka, zraven je tudi pela: veliko je prispevala k moji glasbeni izobrazbi, po vojni pa sem privatno študiral kompozicijo pri Ivanu Grbcu in Vitu Leviju. Zaradi bolezni sem bil oproščen takratne obvezne službe pri nemški TODT; ko so pa Nemci poklicali v vojsko letnik '27- to je bilo v zadnjih tednih vojne - sem se enostavno skril. 1947-57 To je bilo desetletje odločitev in študija: leta 1946 sem maturiral na slovenskem klasičnem liceju v Gorici in se odločil za študij slavistike v Ljubljani. Stik s slovensko šolo ni bil problematičen: z jeziki nisem imel težav, že kot otrok sem očeta prosil, naj mi raje kupuje slovnice kot pa igračke, moj brat pa se je raje odločil za italijanski licej. Moja radovednost do jezikov me je privedla celo do študija japonščine, ko sem bil star petnajst let, nato madžarščine in drugih jezikov. Študij na ljubljanski univerzi me je izredno obogatil: v začetku je bilo sicer nekaj težav zaradi političnega okvira, kajti sumili so, da sem kominformist; kljub temu pa sem vztrajal, v kriznem letu 1948 sploh nisem prišel domov za božične počitnice, sicer bi se zelo težko lahko vrnil v Ljubljano. Univerza je bila na zelo visokem nivoju, omenil bi vsaj profesorja Ramovša in Nahtigala; v Italiji sta bili takrat samo dve univerzi s fakultetama za slavistiko, ki se nista mogli kosati z ljubljansko, v Strasbourg pa nisem mogel, ker francoščine ne znam. 1947-57 Na ljubljanski univerzi sem diplomiral leta 1950; v Ljubljani sem ostal še eno leto in začel poučevati: zanimala me je didaktična metoda, hotel sem tudi preizkusiti svojo slovenščino, lepo sem se razumel tako s kolegi kot z dijaki. V tem desetletju sem doživel prve izvedbe svojih skladb v Trstu, pa tudi v Sloveniji: v glavnem so bile to še nezrele, mladostne skladbe, moje ime pa se je začelo pojavljati v časopisih, rad sem prebiral kritike in sem se iz njih marsičesa naučil; pozneje sem se tudi sam ukvarjal z glasbeno kritiko: to je delo, ki veliko pripomore k razvoju, ker človeka uči kritičnega razmišljanja. Skušal sem s takim kritičnim odnosom presojati tudi svoje skladbe. Leta 1951 sem nastopil profesorsko službo v Dolini: šolo smo pravzaprav ustanavljali, moral sem se ukvarjati tudi z birokratsko-administrativnimi zadevami, naslednjega leta pa sem se preselil na klasični licej v Trstu, kjer sem ostal skoraj petnajst let. Poučevanje sem opustil predvsem zaradi neprijetnega razhajanja s tremi kolegi, ki so me napadli zaradi različnih pogledov na vzgojne metode. 1957-67 To je najpomembnejše desetletje mojega življenja: leta 1955 sem se poročil, imel sem veliko sreče pri izbiri svoje življenjske družice: kregala sva se sicer vsaj enkrat na dan za neumnosti, toda v bistvenih stvareh sva bila vedno enakega mnenja in sva vedno soglasno odločala. Marta mi je bila vedno ob strani in mi po svojih možnostih veliko pomagala, družino je obogatilo rojstvo dveh otrok, leta 1965 pa sem nastopil službo na Radiu Trst A. Delo na radiu mi je odprlo veliko možnosti, na katere prej nisem pomislil: delovno področje je bilo široko, od glasbe do kulturnih panog, ki so mi bile pri srcu. Odločili smo se, da bom začel izbirati ljudsko blago zamejskih Slovencev: raziskave so zaobjele multidisciplinarno področje, od dialekto-logije do etnomuzikologije. Kot jezikoslovec sem se vneto posvečal problemom zgodovine jezika, leksi-kografije, imenoslovja: osebna imena, priimki, vzdevki, in toponomastika so bili lep izziv. Zavedal sem se, da je delovna metoda v ostrem nasprotju z glasbenim ustvarjanjem: moje glasbeno snovanje je bilo usmerjeno v prihodnost, etnomuzikološke in jezikovne raziskave pa v pretekla stoletja, vse do srednjega veka. Obe področji pa sta se vzajemno oplajali, kajti sledovi preteklosti so se vpisali v mojo glasbo in jo obogatili s srčno ljudsko kulturo. Vzporedno delo je obogatilo moje življenje s sferičnostjo pogleda: občutek, da sem lahko istočasno znanstvenik in ustvarjalni umetnik me je navdajal z enkratnimi užitki. 1967-77 Desetletje je tesno povezano z Benečijo: delo na terenu je bilo temeljito, podal sem se tudi v najbolj zakotne vasice, ki so hranile bogato ljudsko zapuščino. V mnogih slučajih sem bil prvi, ki je lahko na magnetofonski trak zabeležil poslednja pričevanja starejših vaščanov. Delal sem predvsem v Terski dolini in v Reziji, zato sem se moral naučiti teh dveh narečij, ki sta dokaj različni, zraven pa še furlanščine, kajti dia- Prof. Merkuju so letos že večkrat čestitali ob njegovem življenjskem jubileju, kot npr. v gledališču prešeren v Boljuncu februarja letos KROMA lekti stalno interagirajo. Naučil pa sem se tudi dialekta ali jezika, ki je bolj oddaljen: prijateljski stiki s Sardinijo, ki se še vedno nadaljujejo, so me obogatili s sardščino: nekoč sem v tem jeziku celo v javnosti spregovoril, kar je izzvalo nemalo začudenja. 1977-87 Nadaljeval sem z raziskavami in svoje izsledke objavil v knjigah; želel sem delo približati čim širšemu krogu bralcev in sem svoj smoter tudi dosegel, čeprav so mi kolegi večkrat oporekali, da žrtvujem znanstveno publikacijo za poljudno čtivo. Kritikam sem odgovoril s pripombo, da strogo razlikujem med znanjem in znanostjo; prvo ima moralno podlago, druga pa je samo suhoparno zbiranje in nizanje podatkov. Vesel sem, da so moje poljudne knjige seznanile bralce s problemi, ki bi jim sicer bili nedostopni. Zahvalne besede neznanih, preprostih bralcev so bile najlepše plačilo za moje delo. 1987-97 Leta 1987 sem dopolnil šestdeset let in se upokojil: računal sem, da bom imel veliko več časa na razpolago za svoje dejavnosti, toda usoda mi je prekrižala načrte.Z ženo sva se nameravala preseliti v Benečijo, toda Marta je zbolela, potrebovala je stalno zdravniško nego, zato sva ostala v Trstu. Začelo se je dolgo težko obdobje: žena ni hotela v bolnico, imela je pravico, da je živela v toplem domačem okolju, name pa je padlo hudo breme bolniške nege. Ob tem sem tudi sam zbolel; epizode možganske ishemije so mi dokončno odvzele možnost, da vozim avto, zato sem moral opustiti nadaljne raziskave v Benečiji. 1997-2007 Žena je umrla marca 1998, to je bila zame huda in boleča izguba; potreboval sem več let, da sem si opomogel in našel novo ravnotežje. Ostal sem sam: imam sicer odlične odnose s hčerko in sinom, pa tudi mnogo prijateljev, mnogo mladih, ki prihajajo k meni za pomoč pri diplomskih nalogah in raznovrstnih znanstvenih vprašanjih. V zadnjih letih imam probleme z vidom, ne morem več mnogo brati in pisati, zato mi stik z mladimi vsaj delno nadomešča to izgubo. Zadnje desetletje je žal pomenilo odpoved delu, ki sem ga ljubil, tako na znanstvenem kot na ustvarjalnem področju. Mnogokrat se razpravlja o vprašanju, katera so leta, kjer človek doseže višek svoje ustvarjalnosti: kakšno je Vaše mnenje? Hvala za to vprašanje, ki je zelo zanimivo; stvar je zelo osebna: nekateri ustvarjalci so dali iz sebe najboljše s prvimi deli, n.pr. Gregorčič ali Aškerc, pozneje pa so se samo ponavljali in postali dolgočasni. Drugi pa so nam najlepše sadove podarili v zrelih letih, ali celo v starosti, n.pr. Bruckner; Mozart je svoje čudežne otroške darove razdajal celo življenje in bil pri tem praviloma genialen, kar ne velja za Beethovna, pri katerem najdemo tudi grde kompozicije. Osebno sem se bal staranja, kajti želel sem ustvarjati le do tedaj, ko bom še imel občutek, da rastem. Zato sem v zadnjih desetletjih skušal svoja dela presojati z najstrožjo avtokritiko; bolezen me je fizično in psihično v taki meri prizadela, da sem moral sprejeti dejstvo, da je moje umetniške rasti konec. Raje sem prenehal s pisanjem, kot da bi naknadno svoje stvari metal v koš: to sem sicer počenjal v mladih letih, veliko stvari sem zavrgel. Res pa je tudi, da sem po ženini smrti začel iskati nove vsebine: namesto smrti je moja glasba začela odsevati sonce, svetlobo, sproščenost, notranji mir in menim, da mi je uspelo napisati nekaj dobrih stvari. Bi lahko poskusili tudi Vašo sklada-teljsko pot shematično razdeliti na obdobja? Začel sem komponirati med drugo svetovno vojno, takrat sem bil prežet s poz-noromantično estetiko; poznal sem sicer Kogoja, toda s sodobnimi tokovi sem se soočal pozneje. Preko neoklasicizma sem prebredel kar nekaj stilov, pristal pa sem pri govorici, ki bi jo označil kot neoekspresionistično in skuša združevati novosti druge dunajske šole, predvsem Berga in Weberna, z mojim osebnim izraznim leksikonom; po letu 1965 pa me je spoznavanje slovenske ljudske glasbe privedlo do novih spoznanj: ugotovil sem, da sem to zvrst dotlej podcenjeval, našel pa sem ogromno bogastvo, iz katerega sem lahko črpal tako vsebinsko kot oblikovno. Moje priredbe sicer niso ljudske v strogem smislu besede, kljub temu pa so postale zelo popularne: mojo Rapsodijo za godalni orkester »Al sijaj, sijaj sonce « je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Nanuta igral celo v newyorški Carnegie Hall, mojster je to glasbo zelo lepo interpretiral; še letos je orkester SF pod vodstvom Georgea Pehliva-niana isto skladbo igral v nemškem Ludwig-shafnu: na koncertnem listu je nemška mu-zikologinja poudarila pomen nacionalne identitete, ki se v skladbi odraža.Menim, da sem v tej in drugih skladbah našel lepo ravnovesje med dušo in racionalizmom. Katero svojo glasbo najraje poslušate? Glasbe ne poslušam, to je zame preveč naporno, skoraj kot ustvarjanje. Če sploh kaj poslušam, skušam odkrivati nove, meni še neznane skladbe. Lani sem prvič slišal na plošči Šostakovičevo Sonato za violo in klavir, ki je nastala leta 1974, eno leto pred smrtjo velikega skladatelja: zdi se mi najlepša glasba, ki sem jo kdajkoli slišal, ob Madriga-lih Claudia Monteverdija. Kot mnogi, imam svoje ljubezni in svoja sovraštva: Šostakoviča in Monteverdija ljubim nadvse, Brahms pa me dolgočasi, kot malokdo...to je pač oseb- Najlepše darilo, ki si ga želite ob svojem jubileju? Notranji mir.malo manj strahov pred bolezenskimi problemi, ki so posledica dveh kirurških posegov. Vedno sem sprejel vse, kar mi je življenje dalo, dobrega in slabega, raje se smejem, kot da bi jokal.J oka-ti se sploh ne znam, tega niti v glasbi nisem nikoli počel. Rad se spomnim kakega lepega dovtipa, rad dokažem, da se kjub vsemu znam še smejati.. Katja Kralj EDELJSKE Nedelja, 8. julija 2007 1 3 APrimorski r dnevnik M Naj začnem z majhno osebno epizodo. Pred kratkim sem bil v St. Peterburgu, kjer grem rad, če je le mogoče, v opero zaradi kvalitete tamkajšnje glasbene ponudbe. Ker mi turistična agencija, s katero sem potoval, ni bila zmožna priskrbeti vstopnice, sem se odločil, da si bom pomagal sam. Šel sem v enega od velikih hotelov blizu katedrale sv. Izaka in pri pultu, namenjenem za to, prosil, naj mi rezervirajo mesto na predstavi Pikove dame Čajkov-skega, ki je bila tisti večer na sporedu v teatru, poimenovanem po drugem velikem ruskem skladatelju Modestu Mu-sorgskem. Lepo dekle, ki je bilo v omenjenem oddelku v službi, je hotelo vedeti, ali sem ruski državljan ali ne. Razumel sem, da ne gre za nedolžno vprašanje, kajti v Ruski federaciji velja še vedno pravilo iz sovjetskih časov, da je za tujce vstop v gledališča in muzeje dosti bolj zasoljen kot za domačine. Toda, ker se ji nisem hotel zlagati, sem pošteno rekel, da sem Slovenec. Na kar je ona odgovorila, da bom kljub vsemu plačal normalno ceno, ker da govorim rusko. Lahko si predstavljate, da je bila v tistem trenutku moja slovanska zavest na višku. Globoko je padla le malo kasneje, ko so me na trgu pred Zimskim dvorcem okradli. Čeprav sem zadolžen, da spregovorim nekaj besed o slovenskem svetu danes, si ne morem kaj, da bi ne posegel v zgodovino in ne nakazal, kako se je ta svet razvijal v zadnjih tristo letih, in kakšen je bil odnos Evrope oziroma zahodnega sveta do njega. Naj začnem z ugotovitvijo, da se v 18. stoletju, ko se je na Zahodu razvila razsvetljenska misel, ki je dosegla svoj vrhunec v francoski revoluciji, slovanski svet od Jadrana do Urala in še čez ni zmogel in znal izviti iz primeža zastarelih družbenih struktur. Medtem ko so se v Franciji, v Angliji, v Nemčiji že začele nakazovati prve klice industrijske revolucije in se je povsod na Zahodu rušila fevdalna ureditev, se je v našem prostoru - v slovenskem in češkem seveda še najmanj - ohranjala stara gospodarska ureditev, sloneča na poljedelstvu in na eksploataciji širokih kmečkih slojev. Ta razkorak med Evropo in »drugo« Evropo, kot bi dejal poljski pisatelj in Nobelov nagrajenec Czeslaw Miloš, je bil usoden. Kajti v »drugi« Evropi se ni uveljavil meščanski sloj, ki bi mogel izbojevati tiste politične reforme, brez katerih ni razcveta demokracije. Namesto meščanstva smo v slovanskem svetu morali računati na intelektualce kot nosilce napredne misli, na pisatelje, pesnike, profesorje, študente, ki so pač odgovarjali na izzive časa na svoj način: namreč z radikalno držo, pogosto tujo praktičnemu življenju, njegovi toleranci in prilagodljivosti, zagledano v revolucionarno spremembo družbe, ki naj na mah poruši neznosne razmere starih režimov in ustvari paradiž na zemlji. To utopijo smo slovanski narodi v 20. stoletju plačali z eksperimentom komunizma, ki se je sprevrgel v totalitarni pekel, iz katerega smo se izvili s polomljenimi kostmi. Kako je Zahod v tem času gledal na slovanski svet? Začel ga je odkrivati v 18. stoletju, ko se je Rusija pod vladarji takega formata kot so bili Peter Veliki, njegova hči Elizabeta in njena naslednica Katerina II., uveljavila na mednarodni politični sceni kot velesila. V tem kontekstu, ki ga je seveda pogojeval razsvetljenski zagon za odkrivanje sveta, so postali aktualni tudi Slovani. Na začetku sedemdesetih let 18. stoletja, v istem času ko je angleški kapitan James Cook odkrival »dobrega divjaka« na Tahitiju, ki je potrjeval Rousseaujevo tezo, da je človek izvirno dober, dokler živi v sozvočju z naravo in ga ne pokvari civilizacija, je padovanski naravoslovec Alberto Fortis obiskal Dalmacijo. V svojem potopisu, naslovljenem »Viaggio in Dalmazia«, je posvetil celo poglavje tako imenovanim »Morlakom« - »Črnim Vlahom«, kakor so Benečani imenovali slovanske prebivalce dalmatinskega zagorja. V njih je tudi on odkril »dobre divjake«, jih povzdigoval v nebo zaradi njihovih pristnih moralnih vrednot, ki da so jih znali ohraniti kljub robatosti okolja, v katerem so živeli. Fortis je s tem ustvaril stereotip, ki je pogojeval evropsko percepcijo Slovanov naslednjih sto let, praktično vse do revolucije leta 1848-49. V tem ga je podkrepil tudi filozof Johann Gottfried Herder, eden najpomembnejših predstavnikov nemške predromantične kulture, ki je posvetil Slovanom celo poglavje v svoji znameniti knjigi »Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit« (Misli k filozofiji zgodovine človeštva). Herder je izhajal iz prepričanja, da je zgodovina proces v razvoju, v katerem človeštvo stopa vedno višje, in je v tem smislu ločil najmanj tri etape: prvo etapo, ki je bila v znamenju starogrške in latinske civilizacije, drugo, kateri so dala pečat bojevita germanska plemena, in tretjo, ki naj bi se šele nakazovala in ki naj bi jo zaznamovali Slovani. Kajti slednje je Herder opisal kot miroljubne poljedelce in pastirje, tuje orožju in nasilju, katerih čas bo napočil neizbežno, ker tako zahteva zakon zgodovinskega razvoja. Tukaj ni prilika, da bi nakazal poglavitne poteze tistega vzpona, ki sta ga dala slovanskim narodom romantična miselnost in kultura prve polovice 19. stoletja. Naj povem samo, da je sprejela zahodna Evropa pojav »slovanske renesanse« skupaj z osvobodilnim gibanjem Srbov znotraj turškega cesarstva z veliko simpatijo in intelektualno naklonjenostjo. Prvi znaki odtujenosti so se začeli nakazovati šele v tridesetih letih 19. stoletja, ko se je začela uveljavljati miselnost o despotskem značaju so- dobne Rusije, kakršno je potrjeval režim Nikolaja I. Ko so nato Slovani v revolucionarnih letih 1848-49 začeli postavljati znotraj habsburške monarhije svoje zahteve po politični osamosvojitvi in s tem ogrožali hegemonijo Nemcev, Italijanov in Madžarov, katerim so bili podložni, ko so se v obrambi lastnih interesov povezali z dinastijo proti revolucionarnim težnjam zgoraj omenjenih narodov, se je odnos do njih temeljito spremenil. Stereotip »dobrega divjaka«, miroljubnega poljedelca in pastirja, ki se ga ni bati, je v zavesti zahodne Evrope zamenjal stereotip nevarnega, in agresivnega »barbara«, katerega socialno, kulturno in predvsem politično uveljavitev je treba na vsak način zajeziti. O tem boju, ki se je razmahnil predvsem v tistih krajih, ki so bili etnično mešani, bi imeli prav istrski Hrvati in Slovenci marsikaj povedati. Istočasno je začelo plašiti po srednji in zahodni Evropi strašilo »pansla-vizma«. Res je sicer, da se je v Rusiji šestdesetih in sedemdesetih let 19. stoletja pojavilo nekaj intelektualcev, kot sta bila R.A. Fadeev in N.J.Danilevskij, ki sta trdila, da mora ruski car zbrati okrog svojega trona ves slovanski svet. Res pa je tudi, da ta ideologija ni nikoli imela podpore uradnega Petersburga, kaj šele, da bi se uveljavila kot konkreten politični projekt v širšem slovanskem svetu. Živela je še najbolj pristno v nedolžni verziji »slovanske vzajemnosti«, vere v dejstvo, da »največ sveta otrokom sliši Slave«, kot je dejal naš Prešeren. Ta ideja je bila najmočnejša tam, kjer so bili Slovani najbolj šibki in izpostavljeni tujemu pritisku, in je v marsičem pripomogla k njihovi trdoživi odpornosti do raznarodovalnega procesa, ki so mu bili izpostavljeni. In tudi o tem bi imeli marsikaj povedati istrski Hrvati in Slovenci, pa tudi vsi Primorci. Samoobrambnega značaja takšnega »panslavizma«, ki je bednim Črno- gorcem narekoval, da so trdili, »nas in Rusov je dvesto milijonov«, Zahod ni znal in ni hotel razumeti. Vztrajal je v legendi, da je Peter Veliki na smrtni postelji napisal testament, v katerem je začrtal svojim naslednikom velik osva-jalni program, ki naj bi zajel celotni evra-zijski prostor, naslanjajoč se predvsem na slovanski nacionalizem. Ko so leta 1917 v Rusiji prišli na oblast boljševiki, se je strah pred Slovani združil še s strahom pred komunizmom, ki je postal prava mora po drugi svetovni vojni z uveljavitvijo sovjetskega bloka vzhodno od črte Gdansk - Trst, kakor je dejal Winston Churchill. V potrditev tej tezi naj povem samo, da sem »Petrovo oporoko« pred leti našel v arhivu ameriškega predsednika Henryja S. Trumana kot verodostojen dokument, v skladu s katerim je treba oblikovati washingtonsko zunanjo politiko. Trumanu pač nihče ni povedal, da gre za ponaredbo iz Napoleonovih časov. Strah pred »slavocomunisti«, da uporabim skovanko, priljubljeno med tržaškimi italijanskim desničarji, je popustil šele po padcu berlinskega zidu in po razkroju sovjetskega imperija. Danes so nekateri slovanski narodi sprejeti v najbolj izbrane klube Zahoda, kot sta Evropska Unija in zveza NATO. Ob ugotavljanju, da je prišlo v našem času do epohalnih sprememb, ki so povsem preoblikovale podobo sveta, se postavlja vprašanje, ali je sploh smotrno govoriti o Slovanih kot o organizmu, ki ima v svojem bistvu še kaj življenja. Če se ozremo po slovanskem svetu, ne moremo mimo ugotovitve, da se razni slovanski narodi med sabo ne ljubijo. Poljaki so sovražni do Rusov in narobe. Belorusi, vsaj najbolj ozaveščeni med njimi, ne morejo odpustiti Rusom, da so jim vzeli jezik in identiteto. Ukrajinci so razklani med sabo na unijatski in pravoslavni del, Čehi in Slovaki nimajo posebnih simpatij drug do drugega, da ne govorim o Srbih in Bolgarih, o treh narodih Bosne in Hercegovine, celo o Črnogorcih in Srbih, o Hrvatih in Srbih in zadnje čase tudi o Slovencih in Hrvatih. Skratka, če se ozremo naokrog, nikjer slovanske vzajemnosti. Z druge strani pa vendar nečesa ni mogoče spregledati, namreč naše jezikovne povezanosti, ki je kohezijsko sredstvo, pomembnejše od tega, kar si navadno predstavljamo. Naj sklenem, kakor sem začel, z osebno epizodo. Pred dvema letoma sem s skupino prijateljev potoval po srednji Aziji. Prevozili smo celo Fargansko dolino in hoteli iti iz Uz-bekistana v Kirgizijo preko najbližjega mejnega prehoda. Znašli smo se pred ogromnimi železnimi vrati, ki so zapirala cesto z dvema stražnima stolpoma na obeh straneh. Ko so se priprla, je s kir-giške strani pristopil vojak, vzel naše potne liste in nato izginil. Stali smo tako pred vhodom, ki me je močno spominjal na Dantejev vstop v pekel, in čakali. Z nami je bila gruča potnikov najrazličnejših narodnosti: Uzbek, Kirgiz, Tadžik, Ukrajinka in še kdo. Moji prijatelji so bili tudi pisana druščina: nekaj italijanskih univerzitetnih profesorjev, Britanec in seveda jaz, Slovenec. Med eno in drugo skupino sem med čakanjem, ki se je zavleklo v nedogled, postal posrednik, ker sem znal rusko. Uzbek me je nekaj časa poslušal in mi nato dal enega najlepših komplimentov, kar sem jih doživel. »Vi ste svoboden človek,« je rekel, »ker se lahko povsem sproščeno gibate v tem ogromnem prostoru.« Mislim, da ta ugotovitev drži za vsakega Slovana, ki mu pač noben slovanski jezik ne more biti povsem tuj, upoštevajoč dejstvo, da je najmanj osemdeset odstotkov besedišča, s katerim razpolagamo, skupno bogastvo. Na tej ugotovitvi moramo tudi Slovenci graditi svojo kulturno in gospodarsko politiko na Balkanu, v Srednji Evropi in v Ruski federaciji, vse do Kamčatke in Vladivostoka. UVODNA BESEDA NA OTVORITVI POLETNE ŠOLE NA FHŠ V KOPRU O SLOVANIH Med dobrimi junaki in strahovi panslavizma JoZe Pirjevec 14 1 6 Nedelja, 8. julija 2007 NEDELJSKE TEME / ob 40-letnici smrti (1967-2007) pesnica in prevajalca Alojza Gradnik Glej, na gričku rumena šola stoji! Radi vanjo zahajamo vsi. A pridi k nam na obisk, Družba vesela bo in vrisk. Naloge pišemo vsak dan In tako z znanostjo pridemo na plan. Ko pa končno smo doma, spet v šolo se Alojz Gradnik 1882-1967 Rodil se je v Medani, v številni družini, očetu Jožefu in materi Luciji Godeas, ki je bila po rodu Furlanka. Družina je bila zelo revna, večkrat se je selila, ker niso imeli svoje domačije. Po opravljeni ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Gorici in po maturi se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Leta 1906 je sklenil juridične študije. Poročil se je z Miro Potokarjevo in imel sina Sergeja, ki danes živi na Bledu. Njegova druga žena je bila Francka Žgurjeva. Ob poimenovanju naše šole na Repentabru, 1.12.1973, so bili prisotni sin Sergej in vnuk Leon, gospa Francka pa nam je podarila mnogo knjig za šolsko knjižnico. Med vojnama je Gradnik veliko pretrpel, zato so njegove pesmi čustveno zelo globoke. Gradnikova poezija je v celoti prepletena z veliko ljubeznijo do rodne zemlje in njenih ljudi. Pomembni so tudi njegovi prevodi pesmi in pesnitev. Zelo znan je njegov prevod Dantejeve Božanske komedije. Za otroke je napisal samo eno otroško pesniško zbirko Narobe svet. Po drugi svetovni vojni je živel v Ljubljani v pokoju. Tu je umrl, 14.JULIJA 1967, pokopan pa je v Medani. nam da. A / L O i-i O >0/5 £ > O ¡z; O "V v S t e v ' i . Repe Minilo je 40 let, od kadar je umrl naš pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. Ob tej priložnosti smo organizirali šolski izlet v Medano in povabili tudi učence istoimenske šole z Repentabra. Ob 9. uri smo z avtobusom odpotovali v Slovenijo. Ustavili smo se najprej v Solkanu pri železniški postaji in si ogledali Vecchietov mozaik pri Transalpini. Tu smo se tudi fotografirali in si izmenjali darilca. Ogledali smo si tudi staro lokomotivo, ki se nahaja v bližini postaje. Po kratki malici smo se vrnili na avtobus in se odpeljali proti Goriškim Brdom. Zavili smo na solkanski most, s katerega smo si lahko ogledali najstarejši slovenski železniški kamniti most, pod katerim je letelo celo vojaško letalo. Po dveh - treh ovinkih smo se znašli visoko nad smaragdno reko Sočo in pod lepim Sabotinom. Po polurni vožnji smo dospeli v Medano. Tu se namreč nahaja Gradnikova rojstna hiša, ki je bila popolnoma obnovljena. Gradnikova bogata zapuščina je predstavljena v več tematskih sklopih, in sicer Gradnik kot sodnik, kot mlad literat, kot pesnik z vsemi doslej izdanimi pesniškimi zbirkami , Gradnik prevajalec, Gradnik kot zasebnik mož in oče. Razdelili smo se v dve skupini in si postopoma ogledali vse prostore. Najbolj zanimivo je gradivo v prvem nadstropju. Tu so shranjene fotografije iz njegovega zasebnega življenja. Ogledali pa smo si tudi predmete, ki jih je uporabljal sam pesnik, in sicer pisalno mizo s pripomočki, kjer so nastajale njegove stvaritve in prevodi. Zanimiva je tudi njegova zbirka metuljčkov, saj nikoli ni nosil kravate. V vetrini so ohranjeni tudi drugi predmeti, ki dokazujejo, da je pesnik rad odhajal na oddih v naravo. Po tem zanimivem ogledu smo se sprehodili še do medanskega pokopališča, kjer smo si lahko ogledali še Gradnikov grob. S tem se je naš izlet zaključil. Vrnili smo se v šolske prostore. Po kratkem oddihu smo se poslovili od naših gostov in se ponovno posedli za šolske klopi. V torek, 17. aprila smo šli na šolski izlet v Medano, kjer smo si ogledali rojstno hišo pesnika Alojza Gradnika. Z nami so prišli tudi učenci z Repentabra, ker je njihova šola tudi poimenovana po njem. Letos poteka štiridesetletnica njegove smrti. Z avtobusom smo šli čez Solkan in obrnili proti železniški postaji. Tam smo se ustavili in si ogledali spomenik, ki ga je izdelal tržaški slikar Vecchiet ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Hitro po tem smo se spoznali, istočasno pa smo si izmenjali ročna dela. Potem smo se zadržali ob stari lokomotivi in pojedli malico. Hitro smo se spravili zopet na pot in šli čez most na Soči. Na desni strani smo videli kamniti most, zgrajen v začetku prejšnjega stoletja. Bil je zgrajen pod staro Avstrijo. Po tej železnici so vozili vlaki proti glavnemu mestu-Dunaju. Med 1. svetovno vojno je bil porušen, med drugo je bil bombardiran. Kljub temu še danes stoji in ga je zelo lepo gledati. Peljali smo se tudi po novi cesti čez Sabotin. Med potjo nam je učiteljica Mira povedala marsikaj zanimivega. Iz Brd smo videli tudi nekatere vrhove Julijskih Alp. V Medani smo si ogledali Gradnikovo rojstno hišo. V njej smo videli razstavljene nekatere osebne Gradnikove predmete: knjižne zbirke, slike, obleke, peresa... Zanimivi so bili metuljčki, ki jih je Gradnik uporabljal namesto kravat. Nazadnje smo peš odšli na pokopališče, obiskali njegov grob, položili venec in posadili rožmarin. Dan je bil lep in sončen, da je nagrobni napis bil popolnoma v nasprotju z našim razpoloženjem. Kljub temu smo čutili, kako je bil pesnik povezan z domačo zemljo in kako jo je ljubil. IZLET V MEDANO V torek, 17 aprila, smo se učenci zbrali v šoli in tam čakali na prihod učencev z Repentabra. Čakali smo, da se skupaj odpravimo v Medano, v rojstno vas A. Gradnika ob 40-letnici njegove smrti. Obe šoli sta poimenovani po njem, zato smo se odpravili skupaj. Prišli so nas iskat ob 9.00. Z avtobusom smo se peljali čez mejo in se ustavili najprej na železniški postaji v Novi Gorici.Tam smo si ogledali mozaik in pojedli malico. Vrnili smo se k avtobusu in šli skozi Solkan. Videli smo stari most na Soči. Učiteljica nam je povedala, da je bil most zgrajen pred 1. svet. vojno, ko je bila pri nas Avstrija. Med 1. svet. vojno so ga Avstrijci sami porušili. Po 1. svet. vojni je bil obnovljen. Med 2. svet. vojno je bil bombardiran. Popravili so ga in tako je ostal do današnjih dni. Vozili smo po cesti na Sabotinu in se ustavili v Slovenskih brdih pred hišo Alojza Gradnika. Vstopili smo in si ogledali muzej, kjer so razstavljene njegove pesmi, obleke, pisalna miza in peč. Ko smo odhajali, sem videl tudi metuljčke in njegove slike. Šli smo do pokopališča in položili na njegov grob lovorjev venec s slovenskimi trakovi. Položila sta ga Ana in Astrid. Matija in jaz sva šla posadit rožmarin ob grob. Vsi skupaj smo šli na avtobus in se vrnili v šolo. Repentabrci so ostali pri nas za kosilo. Preden so odšli, so se nam zahvalili in nas obdarili. V torek, 17. na Repen niku. Leto tako smo se se na sever misli o Gor dve prijateljic hodi v pe napotili pr Alojza Gr mizo.Videli smo si š venec, Jern rin. Na konc z učenci z R kmalu m Učenci 3. r. Števerjan Matija Corsi 4.r. Števerjan Jernej Terpin 5. r. Števerjan • u Gradniku nas veže v tesno prijateljstvo. U in prevajalcu M°)zu Hudič raztrže angelčkom vkk. -zato je na Krasu polno kamenja.' ALOJZ GRADNIK aprila, so nas prišli obiskat učenci in učiteljice iz šole Ltabru, ker sta obe šoli poimenovani po Alojzu Grads je 40-letnica njegove smrti.Učenci so prišli ob 9.20, v avtobusu spoznali in se spoprijateljili. Ustavili smo •ni postaji, kjer nam je učiteljica Mira povedala nekaj ici, nakar smo si izmenjali darila. Tam sem spoznala ci po imenu Jasna, ki hodi v tretji razred in Astrid, ki ti. Nato smo pojedli malico ob stari lokomotivi in se oti Medani. V Medani smo si šli ogledat rojstno hišo adnika. Noter smo videli knjige, pesmi, slike, stolico, smo tudi njegova oblačila, metuljčke, čevlje itd. Nato šli ogledat njegov grob, kjer sva Astrid in jaz položili ej in Matija pa sta skopala luknjo in posadila rožma-u smo se odpeljali v šolo, pojedli kosilo in se še igrali lepentabra. Čas je tako hitro minil, da so se Tržačani orali odpraviti proti domu. Tudi mi smo se odpeljali domov po dveh urah pouka Ana Terčič 5. r. Alojz Gradnik Števerjan Pripravili so učenci 4. razred in učenci OŠ Alojza Gradnika ŠKORJANC LUCA z Repentabra URŠKA RAVBAR iz Števerjana CIGLIC PETRA 1. razred PERTA MARIA CORBO 1. razred KOMJANC DIANA TINA KOCMAN BOR SAMSA DECARO EMANUEL SOBAN SARA CHEYENNEZAGAR KRISTIAN VIDALI FRANDOLIC FERDINAND TERCIC KLARA MANUEL KOSOVEL SOBAN PETER 2. razred KOMJANC KATIA 4. razred JUST PISANI 5. razred ŠKORJANC LARA HLEDE MATEJ GREGOR TAVČAR ASTRID GREGORETTI TERPIN VALENTINA FORMENTINI ALEXANDER NIKO GUSTIN ALJOŠA BERDON FIORELLI TAMARA ROMAN PAGGIOSSI 2. razred LANGO LUCIJA PIETRO AGOSTINI Učiteljice: Nada Mesghez, Morana HLEDE NIKOLAJ TERPIN SARA Sossi, Elena Škabar Anamarija Anto- KOVIC MIHA 3. razred nič, Eva Sancin CASTELLO MARIA SOFIA 5. razred ROKSAMSA CORSI MATIJA ERIK PURIČ 3. razred TERPIN JERNEJ JASNA VITEZ DE CARO JULIAN TERCIC ANA LUKA GREGORI FRANDOLIC ALESSANDRO IVAN KOCMAN FRATI GUGLIELMO Učiteljice: Nadia Beuciar, Sabina Gra- LANGO JAN hek, Casimira Blasi, Barbara Peršič 1 6 Nedelja, 8. julija 2007 NEDELJSKE TEME / IZJEMEN DOSEŽEK SLOVENSKE INDUSTRIJE IZ KRMINA - Mikroelektronske komponente c V vesolje z Mip AGILE Zazrt v nebo človek od nekdaj išče odgovore na vprašanja vesoljstva. Nekoč je verjel, da je Rimska ali Mlečna cesta neizmerna reka, ki veže zemljo z deželo bogov. Menil je, da vse velike reke izvirajo v tej galaksiji in njegova velika želja je bila, da bi prišel do teh izvirov in si zagotovil nesmrtnost, ki je bila v domeni bogov. Ta prvobitna sla se v njem ni nikoli potešila in vedno znova, kljub povsem drugačnim izhodiščem, ki mu jih nudita sodobna znanost in tehnologija, prodira v skrivnosti vesoljstva, materije in antima-terije in svojega lastnega bistva, da bi se povzpel do najvišjih, božanskih predelov stvarstva, v bližino nesmrtnosti. Če pa se je človek v davnini pri opazovanju neba lahko poleg velikega odmerka domišljije poslužil le svojega očesa in bistrega presojanja, je v teku stoletij prišel do naprav, ki so mu neverjetno približale sonce, luno in zvezde in presegajo vsakršno domišljijo. Svojo znanstveno raziskovanje je pripeljal do takšnih višin, da se navadnemu smrtniku na njih zavrti v glavi, in tehnološko spretnost do takšne popolnosti, da meji na čarovnijo. In kot je nekoč z domišljijo iskal v Rim ski ces ti izvire rek, išče da nes v njej s svojimi neverjetnimi napravami izvire silovitih in še vedno skrivnostnih energetskih sevanj, ki jih oddajajo zaenkrat prav tako skrivnostna telesa Rimske ceste. tudi svetlobo. Vse to je treba še raziskati in odgovori, če bodo pravilni, bodo odprli človeku nova obzorja razumevanja in nove poti razvoja na področju odkrivanja novih energetskih virov, hkrati pa zastavili nova vprašanja, ki bodo spet terjala vedno nove odgovore - in perpetuum. Zaenkrat se z razumom in domišljijo lah ko spre ho di mo sko zi zap le ten, a iz- Menda gre za posledice kozmičnih eksplozij, kakršna je bila izvor tudi naše Zemlje, ali za delovanje zvezd, ki so prišle do konca svojega življenja, ali pa za sevanja takoimenovanih črnih lukenj, kot pravijo zvezdoslovci zgostitvi mase, katere tež-nostno polje je tolikšno, da pogoltne vse, Ena od številnih elektronskih komponent, ki jih proizvajajo pri Mipotu in izvažajo v števile države sveta jemno privlačen znanstveno-tehnološki podvig, ki mu je ime Agile in sodi v okvir vesoljskih poskusov, njegov namen pa je posvetiti v temo skrivnostnih energetskih sevanj v vsemirju. Vsak podvig človeškega uma in iznajdljivosti je privlačen in vreden, da se o Ekipa raziskovalcev in tehnikov, ki je sodelovala pri realizaciji projekta Agile. Satelit kroži 550 kilometrov visoko po ekvatorskem tiru in potrebuje poldrugo uro za obhod zemeljske oble. Med vsakim obhodom se za dvaanajst minut poveže s kontrolnim centrom italijanske vesoljske agencije v Malindiju v Keniji. njem piše in govori. Še privlačneje pa deluje, če pri njem sodelujejo ljudje, kijih poznaš in so ti dragi. Projekt Agile pa ima prav to dodatno privlačnost in pomembnost, kajti pri njem je sodelovalo naše slovensko zamejsko podjetje za elektronsko industrijo Mipot iz Krmina, kar niso mačje solze, če pomislimo, daje za kompleksne in občutljive satelitske naprave potrebna zares visoka in precizna tehnologija. Če prav krmin ski in du strij ski ob rat de lu -je že tri desetletja in pol, je malokomu znano, da je razvil tako kakovostno elektronsko dejavnost, da v Italiji skoraj nima konkurence, naokrog po Evropi pa komaj nekaj, in da je s svojo tehnologijo na visoki ravni že pred mnogimi leti pritegnil pozornost najvišjih državnih inštitutov za astrofiziko in nuklearno fiziko. Znanstveniki obeh inštitutov običajno pripravijo podrobne načrte za razne raziskovalne dejavnosti oziroma za raziskovalne naprave na papirju ter pokličejo k sodelovanju Mipot, ki realizira razne dele teh naprav. Tako je bilo tudi s projektom Agile, ki predstavlja velik podvig na področju vesoljskih raziskav. Gre namreč za italijanski satelit, ki so ga 23. aprila letos poslali na krožno pot okoli Zemlje z raketo indijske izdelave iz kozmodroma Sriharikota v Indiji. Agile je akronim za „Astrorivelatore gamma a immagini leggero" in njegova naloga je, da zbira informacije o virih, ki oddajajo žarčenja z visoko energijo. Satelit kroži 550 kilometrov visoko po ekvatorskem tiru in potrebuje poldrugo uro za obhod zemeljske oble. Med vsakim obhodom se za dvanajst minut poveže s kontrolnim centrom Italijanske vesoljske agencije v Malindiju v Keniji, kamor pošilja svoje informacije in od koder sprejema navodila. V ta namen so si italijanski znanstveniki zamislili poseben teleskop za sprejemanje signalov elektromagnetnega sevanja, ki so na frekvencah žarkov gama in žarkov X. Naprava je v bistvu zmožna zaznati strahotne fizične pojave nebesnih teles, ki so sposobni v nekaj sekundah izžarevati toliko energije, kolikor jo naše sonce odda v milijardah let. Edinstvenost teleskopa je tudi v tem, da je sposoben sprejemati istočasno na obeh valovnih dolžinah tako žarke gama kot žarke X. Ta teleskop pa nima nič skupnega z napravami, ki si jih predstavljamo kot nekakšne ogromne cevi z debelimi lečami ali paraboloidne reflektorje, temveč gre za navidez preprosto škatlo kvadra-taste oblike s stranicami, ki merijo skromnih šestdeset centimetrov. V njej pa je tehnološko čudo čudes. Napravo sestavlja enajst plošč z med sabo precizno povazanimi pretvorniki in štiriindvajsetimi izredno občutljivimi senzorji, ki so sposobni pretvarjati merjeno količino prestreženih žarčenj v električne signale, na podlagi katerih bodo znanstveniki lahko podrobneje proučevali nebesne pojave. In to na prvi pogled preprosto škatlo so po navodilih Inštituta za nuklearno fiziko iz Trsta montirali v podjetju Mipot v Krminu. Zadeva kajpada ni preprosta. Potrebni so izredno strokovno znanje, velike izkušnje in nadvse precizna tehnologija, s čimer se krminsko podjetje lahko upravičeno ponaša. V ta namen je bilo potrebno tudi posebno »orodje«, ki so si ga morali pri Mipotu, seveda ob sodelovanju fizikov tržaškega inštituta, izmisliti ex novo, v kolikor je šlo za napravo, kakršne ni še nihče na svetu izdelal. Krminski tehniki, pod vodstvom sedaj upokojenega dr. Roberta Trpina, so bili vsemu temu kos. Skupina petih ljudi, ki sta jih vodila tehnika Niko Kocjančič in Peter Bresciani, je za realizacijo teleskopa porabila skupaj okrog 4000 delovnih ur, od katerih je šla polovica za pripravo orodja. Najbolj pomembno pri vsej zadevi je to, da naprava deluje brezhibno. Pri vsa- Satelit Agile so izstrelili v zemeljsko orbito 23. aprila letos z raketo indijske izdelave s kozmodroma Sriharikota v Indiji. Agile je akronim za »Astrorivelatore gamma a immagini leggero« in njegova naloga je, da zbira informacije o virih, ki oddajajo žarčenja z visoko energijo. V ta namen so si omislili poseben teleskop za sprejemanje signalov elektromagnetneg a sevanja. To napravo so sestavili v krminskem obratu Mipot / NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. julija 2007 1 J )brata so bile vgrajene v raziskovalni italijanski satelit Agile, ki je odletel na krožno pot okoli Zemlje botovo tehnologijo ki novi iznajdbi se lahko mimogrede kaj zatakne, s krminskim proizvodom pa gre, kot kaže, vse kot po olju. Kot nam je povedal generalni direktor podjetja inž. Ra-dojko Starec, so pri postaji Vesoljske agencije v Frascatiju kaptirali prve signale z vesolja 8. maja in izkazalo se je, da teleskop deluje še boljše kot so pričakovali. Za podjetje Mipot predstavlja ta uspeh veliko zadoščenje in mu prinaša velik prestiž, ki bo prav gotovo pozitivno vplival na celotno proizvodno dejavnost obrata. Sicer pa, kot rečeno, Agile ni edini pro izvod v okviru ve solj ske ga znan -stveno raziskovalnega dela. Sodelovanje med Mipotom in Državnim inštitutom za nuklearno fiziko poteka že skoraj dvajset let. Leta 1988 so namreč poslali v atmosfero, 25 kilometrov visoko, aerostatične balone z meteorološkimi sondami, na kateri so senzorji, ki jih je izdelalo krmin-sko podjetje, še vedno aktivni. Prva večja vesoljska izkušnja Mipota pa je bila izdelava elektromagnetskega kalorimetra Pamela, ki naj bi v kozmičnih žarkih gama in X prestregel delce antimaterije in sestavine še vedno skrivnostne temne snovi. Pri tem projektu je sodelovala tudi ameriška vesoljska agencija NASA, sa-telil vrste Resurs DK 1 z napravo Pamela na krovu pa so izstrelili lanskega junija iz kazakistanskega kozmodroma Baj-konur. Tudi oddajanje Pamele, ki kroži na polarnem tiru, kaže nadvse dobre rezultate. Tretji vesoljski tehnološki izziv za podjetje Mipot predstavlja projekt Glast, ki je v sodelovanju med INFN, ESO in NASO ter v sinergiji z drugimi znanstvenimi ustanovami že stekel in bo imel iste raziskovalne namene, kot jih imata Pamela in Agile, le da je teleskopska naprava, ki so jo pri Mipotu po načrtih INFN iz Pise sicer že montirali, približno dvajsetkrat večja in veliko dražja od prejšnjih. V vesolje pa jo bodo poslali predvidoma marca prihodnjega leta iz ameriškega kozmodroma na Floridi. Sodelovanju pri vesoljskih projektih se pridružuje še sodelovanje pri celi vrsti drugih znanstvenih raziskav na raznih področjih. V sko raj dvajsetih le tih je šlo skozi proizvodne procese krminskega podjetja okrog trideset projektov. Naj za vse omenimo projekta Scintirad in Matisse, v okviru katerih so pri Mipotu izdelali posebne dele za merilne naprave v zdravstvene namene na področju ma-mografije. V teh primerih je šlo za sodelovanje s sinhrotronoma v Ženevi in v Bazovici. Vsa ta dejavnost prinaša Mipotu, kot že rečeno, velik prestiž, še zdaleč pa ni v finančnem pogledu glavni vir dohodka. Sodelovanje z znanstvenimi ustanovami pokrije le kakih deset odsto zaslužka, pravi dr. Starec, ko nam razkazuje oddelke podjetja in njegove proizvode. Nekaj primerkov je na ogled že v atriju glavnega poslopja, tik pred direktorjevo pisarno. V manjših zasteklenih izložbenih okencih so razstavljeni še manjši predmeti kvadrataste ali krožne oblike iz posebnih kovin, ki navadnemu smrtniku ne pove do nič poseb ne ga, če ne to, da se men -da skoznje pretaka neka elektronska sila. Te drobcene igračke so drobovje, če lahko tako rečemo, najrazličnejših elektron skih na prav, na me nje nih dru gim podjetjem, ki bodo ta drobovja prekrila z dokončno obleko in jih uporabila v razne namene. Gre za razne primere vezja, sestavlje ne ga iz mno žice elektron skih elementov, ki so na skupnem substratu med seboj povezani. Ta vezja bodo temeljni sestavni del raznih naprav, kot so protivlomne varnostne naprave, naprave za daljinsko krmiljenje, za odpiranje in zapiranje avtomobilskih ali hišnih vrat, za razna druga oddajanja signalov na krajše razdalje in seveda za razne senzorje, ki jih lahko uporabljamo v zdravstvu, v meteorologiji, pa tudi v vojaške namene, zlasti v letalstvu, kjer so senzorji Mipota vdelani tako v komandne plošče letal kot v čelade pilotov. Mipot proizvaja celo senzorje, ki služijo za izdelavo očal za varilce. Ustanovitelj podjetja Mipot je bil let 1973 inženir Drago Milič, doma s Proseka, danes pa vodi krminski obrat inženir Radojko Starec, po rodu iz Barkovelj. Krminski tehniki pod vodstvom dr. Roberta Trpina so za opremo satelita Agile opravili izredno delo. Skupina petih ljudi, ki sta jih vodila tehnika Niko Kocjančič in Peter Bresciani, je za realizacijo teleskopa porabila kakih 4000 delovnih ur. Medtem ko so le-ti včasih uporabljali velike zatemnjene zaslone, da so se zavarovali oči pred varilnim plamenom, nosijo danes posebno čelado, v katero je vdelan senzor, ki avtomatično zatemni očala, takoj ko se sprosti prva iskra, in se izklopi, ko se varjenje konča. Sicer pa bi o značilnostih, načinih izdelave in možni uporabi Mipotovih izdelkov lahko govorili še na dolgo in široko. Dejstvo je, da je znalo podjetje najti pravo smer, da se je znalo pravilno opremiti z najboljšimi tehnološkimi metodami in da se njegov letni promet danes giblje okrog desetih milijonov in pol evrov letno. Generalni direktor inž. Starec ne skriva zadovoljstva nad poslovnimi uspehi, ki jih njegovo podjetje doseglo v zadnjih letih. Lani je svoje račune zaključilo s poslovnim rezultatom, kjer se je neto zaslužek več kot podvojil v primerjavi z letom prej, kar krepko presega italijansko poprečje. Seveda ni bilo vedno tako, dodaja inž. Starec. Bila so huda leta, ko je podjetje doživljalo en udarec za drugim. Kriza tržišča, razkrajanje slovenskega zamejskega gospodarstva zaradi bančnih in dru gih težav in dru gi z vsem tem pove -zani dejavniki, so prispevali h kopičenju primanjkljajev in dolgov. Toda tista faza je mimo in danes pluje Mipotova ladja po veliko mirnejših in bolj donosnih vodah. Danes zaposluje osemdeset uslužbencev, v glavnem visoko kvalificirane delovne sile, proizvaja pa od 700 do 800 različnih izdelkov letno, ki jih prodaja vsem večjim italijanskim in nekaterim tujim proizvajalcem elektronskih naprav. Letno oprav- lja posle z vsaj dvesto podjetji. Izvoza v tujino j e od 15 do 20 odsto, v glavnem pa izvaža v Francijo, Nemčijo in Švico, pa tudi v nekatere druge evropske države, vključno s Slovenijo. Če pogledamo nekoliko nazaj, v zgodovino podjetja, vidimo, da je Mipot nastal leta 1973, v času, ko se je tudi v zamejstvu oblikovala želja in so se utrjevali pogoji, da bi manjšina zajadrala v industrijsko dejavnost. Zamisel se je rodila nekje med Milanom in Ljubljano, med katerima se je premikala tudi poslovna pot ustanovitelja inž. Draga Miliča, kije imel priložnost, da se seznani z izdelovanjem posebne vrste potenciometra. Od tu ideja o proizvonji tega izdelka za zapadno tržišče in od tu tudi ime novonastalega obrata v Krminu: MIPOT, ali MlniPOTen- Sodelovanje pri vesoljskih programih predstavlja samo del Mipotove proizvodnje, ki obsega vrsto hibridnih elektronskih vezij. Takšni ekementi so vgrajeni v najrazličnejše naprave, kot so lahko senzorji za odpiranje avtomobilskih vrat, da navedemo eno najbolj vsakdanjih ciometer. V začetku je podjetje imelo svoje prostore na kraju, kjer je danes krmin-ska vinoteka, leta 1976 pa se je preselilo v nove prostore, ki so jih zgradili v današnji ulici Corona, kjer je na skupnih 12 tisoč kvadratnih metrih površine kar 3500 kvadratnih metrov pokritega. V začetku osemdesetih je prišlo tudi do menjave v vodstvu podjetja. Mesto Draga Miliča, ki je prevzel vod stvo dru gih zamej skih podjetij, je bilo poverjeno inž. Radojku Star cu. Posre čena pro izvod na for mula je bila še naprej učinkovita in podjetje se je naglo razvijalo. Že leta 1980 je bilo zaposlenih petdeset uslužbencev in to število je naglo rastlo do devetdesetih let, ko je bilo na delovnem spisku kar 115 uslužbencev. Po že omenjeni vmesni krizi se je spet nadaljeval vzpon in danes je podjetje, katerega večinski lastnik je družba KB 1909, manj šin ski pa me nedžment podjetja, zgled umnega in nadvse uspešnega poslovanja. Kaj si j e ob vsem tem lahko še možno želeti? Predvsem, da bi ojačili prisotnost in dosegli liderstvo na področju radiofrekvenčnih modulov, je bil odgovor generalnega direktorja Starca. Radi bi se tudi uveljavili v proizvodnji GSM izdelkov (modulčki za prenos podatkov z mobilno telefonijo), je še dodal, ter utrdili proizvodnjo po naročilih. Med ambicijami vodstva podjetja je tudi ta, da bi se povezali v večjo grupaci-jo s podjetji, ki imajo z Mipotom komplementarne programe in bi taklo postali fir ma evrop ske ga pome na. Kaj pa na področju ve solj skih raz -iskav? Zaenkrat sta že dva izdelka v vesolju in v kratkem se jima bo pridružil še tretji in za nekaj časa najbrž ni pričakovati novih naročil. Za naprej pa kdove, Mipot ima očitno vse karte v redu, da lahko z mirno dušo in novimi upanji zre na Rimsko cesto in druga ozvezdja in sanja o nesmrtnosti in o tem, kako se bo s svojo spretno roko in preciznim očesom približala bogovom. Dušan Kalc 18 1 6 Nedelja, 8. julija 2007 NEDELJSKE TEME / BRUSELJ - Nagovor predsednika skupščine Hansa Gerta Poetteringa Zaščita manjšin pomembna tema v Evropskem parlamentu Med nedavnim uradnim obiskom prtedsednice madžarskega parlamenta Katalin Szili v Evropskem parlamentu, je gostja tudi predstavila knjigo o mednarodnih pravnih virih pravic narodnih in etničnih manjšin, katere pokrovitelj je bil prav madžarski parlament. Predstavitve se je udeležil tudi predsednik evropskega parlamenta Hans Gert Po-ettering, ki je v priložnostnem nagovoru spregovoril tudi o dejavnostih Evropske ga par la men ta v ko rist manj šin. Poettering je dejal, da je Evropski parlament v zadnjih letih kar nekajkrat razpravljal o manjšinah in da je bilo to vprašanje dokaj visoko na seznamu tem parlamentarnikh razprav. Tako niso govorili le o splošnih manjšinskih problemih, ampak so obravnavali tudi specifična vprašanja nekaterih manjšin, med katerimi je predsednik izrecno navedel romsko skupnost. Tako je opozoril, da so madžaerski volilci izvolili v Evropski parlament kar dve romski poslanki; to sta Livia Jaroka (Evrolpska ljudska stranka) in Viktoria Mohacsi (liberalci in demokrati). Njuna prisotnost dokazuje demokratično rast manjšinskih skupnosti in njihve zastopanosti v javnem življenju. To pa je, tako Poette-ring, zelo pomembno. Sicer pa je predsednik tudi opozoril, da v Evropskem parlamentu deluje posebna delovna skupina za narodne manjšine in regionalne jezike, ki se ukvarja z vsemi vprašanji manjšin. V njej sodeluje približno 40 poslancev, ki izhajajo iz različnih izkušenj, vendar delajo skupaj z namenom, da bi manjšinam zagotovili boljše pogoje. Temelj evropske zakonodaje na tem področju je načelo o nediskriminaciji. Na tej osnovi se Evropska unija bori proti vsakršni obliki diskriminacije, ki bi temeljila na rasnem ali etničnem izvoru, in to na vseh področjih, od zaposlovanja do socialne oskrbe in izobraževanja. Poleg tega načela pa je še vrsta drugih instrumentov, ki zadevajo zaščito manjšinskih pravic; tu je predsednik evropskega parlamenta omenil oba dokumenta Sveta Evrope, okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin in Evropsko listino o manjšinskih ali regionalnih jezikih. Vse to je potrebno, kajti zaščita manjšin je vselej kombinacija mednarodnih, regionalnih ali bilateralnih, pogodb in državne zakonodaje. Seveda vsako specifično stanje terja tudi spe cifič ne ukre pe, to pa ne sme bi ti razlog, da bi ne prišlo do spoštovanja splošnih pravil in načel. Zato so evrop- ski instrumenti tako pomembni, saj vsebujejo ključna načela. Jasno pa je tudi, da samo pravice, ki so zapisane na papirju, ne zadostujejo. Potreben je torej aktiven pristop in promocija uvajanja načel v prakso. Evropska unija to dela s posebn imi programi, predvsem na področju izobraževanja, kajti pšrav izobraževanje je ključno področje za zaščito manjšin. Tu je bistven dostop manjšin do izobraževanja v lastnem jeziku. Pomembna pa je tudi vzgoja; ljudi je treba v zgajhati proti diskriminaciji, voditi jih je treba v boju proti rasizmu, in tudi na teh področjih je Evropska unija zelo aktivna. Poettering je zaključil z ugotovitvijo, da je vprašanje, ali Evropa potrebuje novih določil na tem področju, seve da po memb no; go to vo pa je, da mo -ra izpopolniti svoje standarde in modele, da bo bolje izvajal tista določila, ki že obstajajo. Poslopje Evropskega parlamenta v Bruslju. Zgoraj predsednik Hans Gert Poettering WALES - Prepoved jezika na delovnem mestu Thomas Cook tarča aktivistov Največje britansko podjetje v turizmu Thomas Cook se je znašlo v vrtincu polemik, ker je uslužbencem enega svojih uradov prepovedala, da se med seboj pogovarjajo v valižanščini. Zgodilo se je v Bangorju v severnem Walesu, enem območij, kjer je jezik najbolj prisoten. Pred vrati poslovalnice se je zbralo kar nekaj protestnikov, ki so si s povojem zamašili usta in tako pokazali, da jim je bila odvzeta pravica do govora. O dogodku so poročali časopisi, televizija in radio, najpogostejši naslov pa se je glasil »Thomas Cook od vseh uslužbencev zahteva, da na delovnem mestu govorijo samo v angleščini«. Na ta dogodek'Valižani gledajo kot na očiten poskus, da bi uslužbencem prepovedali rabo valižanščine. Komisija za enake možnmosti, ki se v Walesu ukvarja tudi z vprašanji jezika, je napovedala, da se bo obrnila na pravno službo, kajti vse kaže, da je odločitev v nasprotju z zakonom o medrasnih odnosih. Dogodek ponovno opozarja na potrebo po novi zakonodaji o valižan-skem jeziku. Politične stranke in orga- nizacije, med katerimi tudi Ustanova za valižanski jezik (Welsh Language Board) so takoj obsodile prepoved rabe valižanščine, vendar so tudi namenile pozornost vprašanju jezikovnih pravic, n e pa rasne diskriminacije. Voditelj mnenjske organizacije Društvo za valižanski jezik Hywel Griffiths je poudaril, da se ta dogodek ne bi pripetil, če bi bil že sprejet novi zakon o valižanskem jeziku. Ta organizacija namreč že dolgo vztraja pri valižanski skupščini, naj odobri zakonodajo, ki bo tudi od zasebnih podjetij zahtevala dvojezično poslovanje. Meri Huws, predsednica Urada za valižanski jezik, ki je v bistvu vladna ustanova, obžaluje neljubi doghodek v Bangorju, opozarja pa, da sedanja zakonodaja ne krije področja rabe jezika na delovnem mestu. Podjetje Thomas Cook je, po nekajdnevni negativni propagandi s strani medijev, zanikalo, da bi komurkoli prepovedalo rabo valižanščine, vendar je potrdilo, da »uslužbenci v medsebojnih pogovorih o vprašanjih, ki zadevajo podjetje, uporabljajo angleški jezik. Huw Jones GRČIJA, BOLGARIJA IN ALBANIJA Tri države kršijo pravice Makedoncev Predstavniki organizacij makedonske manjšine iz Grčije, Bolgarije in Albanije so pred kratkim obiskali ZDA in Kanado, kjer so predstavnike oblasti, diplomate in člane kongresa seznanili s kršitvami človekovih pravic na ško do ma ke don ske skup nos ti v vseh treh omenjenih državah. Še zlasti os tre so bi le kri ti ke na ra čun Gr či -je in Bolgarije, ki vztrajata pri zanikanju obstoja makedonske manjšine. »Še vedno se nam zdi neverjetno, da lahko dve državi članici Evropske unije tako ravnata z znatnim delom lastnih državljanov,« je dejal Stojko Stojkov, sopredsednik makedonske politične stranke v Bolgariji OMO Ilinden Pirin. »Predstavniki Zdru že nih dr žav so bi li ze lo zain te resi ra ni za to vpra ša nje in so za go to vili podporo, prav tako pa so obljubili, da se bodo v zvezi s tem pozanimali pri vladah naših držav,« je dodal Stoj kov. Po li tič na stran ka OMO Ilin den Pirin, ki povezuje Makedonce v Bolgariji, še vedno ni registrirana in se je zaradi tega pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice proti bol- gar ski vla di. Prav ta ko je bi la v prejš -njih dneh stranka EFA-Mavrica, ki povezuje Makedonce v Grčiji, predmet obravnave v Evropskem parlamentu. Člani strasbourške skupščine, pri-pad ni ki sko raj vseh po li tič nih sku pin, so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi »velikega števila kršitev človekovih pravic glede makedonske etnične in jezikovne manjšine v Grčiji« in so pozvali odbor za pravna vprašanja, naj pripravi poročilo, v katerem naj še zlasti osvetli obveznosti, ki jih je Grčija sprejela do najpomembnejših mednarodnih organizacij. Na te zad nje do god ke je gr ška dr ža va že re agi ra la; Gr ški so ci a lis tič -ni poslanec Theodoros Pangalos je dejal, da bi bil vsak poskus kakršnega ko li di a lo ga z ma ke don sko skup -nostjo v Grčiji narodno izdajstvo. Sicer pa je gr ško mi nis tr stvo za zu na -nje zadeve neformalno izrazili »nezadovoljstvo« ameriškim oblastem, ker niso uradno obvestile grškega vele-pos la niš tva v Was hing to nu o sre ča -njih, ki so jih tam ime li Ma ke don -ci. Georgios N. Papadakis INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA V LJUBLJANI - Razprave In gradivo 48-49 Raziskovanja na področjih manjšinske zaščite, človekovih pravic, etničnih odnosov in identitete v Sloveniji in po svetu (2) Dr. Marija Juric Pahor iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku Transgeneracijska transmisija "taboriščne izkušnje" in molk (s posebnim ozirom na primer Slovencev na Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini) ugotavlja, da se pojem »transgene-racijska transmisija« prvenstveno nanaša na empirično opažanje, da starši (tudi stari starši) prenašajo svoje travmatske izkušnje in njihove posledice na svoje otroke (in vnuke). Posebne pozornosti je v tem sklopu deležna predvsem tran-smisija ekstremnih travmatskih izkušenj ljudi, ki so bili med fašizmom in nacizmom izpostavljeni preganjanju in bivanju v koncentracijskih taboriščih. Avtorica obravnava tematiko v tesni povezavi s pojavom molka, v katerem prepoznava kompleksen in mnogopomenski pojav, ki ne deluje toliko na zavestni kot zlasti na nezavedni ravni. To raven, ki se giblje v najkrhkejših območjih simbolnega, pa čeprav lahko pomeni silovito obliko komunikacije, poglablja s pomočjo znanstvene literature in (avto)biografsko zasnovanih gradiv (pisni teksti, kot so pričevanja, proza in pesmi, film, umetniške slike, grafike) ter nara-tivnih intervjujev (n = 50), opravljenih v okviru temeljnega raziskovalnega projekta, ki ga avtorica vodi, financira pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Tako projekt kot tudi prispevek se težiščno nanašata na ljudi, ki jih prištevamo k tako imenovani prvi, drugi in tretji generaciji. Večinoma so se imeli oziroma se imajo za Slovence, to je pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem oziroma v Furlaniji Julijski krajini. Doc. dr. Jernej Zupančič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v svojem prispevku Geopolitične razsežnosti makedonskega narodnega vprašanja ugotavlja, da imajo med narodi na Balkanskem polotoku Makedonci posebno mesto. Sorazmerno pozna institucionali-zacija, relativno nizko število pripadnikov in izpostavljen strateški pomen ozemlja so ob ra-zrastu agresivnih ideologij sosedov neugodno vplivali na etnični razvoj tega naroda. Prispevek obravnava makedonsko narodno vprašanje v luči sodobnih geopolitičnih odnosov, za katere so značilna močno spremenjena razmerja sil v regionalnem (balkanskem) in globalnem kontekstu. Na prvi pogled je videti, da tvorijo osišče pro- cesov predvsem napeti medetnični odnosi, ki so v že stari albansko-srbski in pozneje nekoliko tudi makedonsko-albanski konfrontaciji že prešli v odprt konflikt. Toda napetosti obstajajo prav tako na ravni grško-albanske in grško-turške polarizacije, potencialno pa tudi bolgarsko-turške. Te napetosti skušajo reševati s sistemom mednarodnega intervencionizma, s katerim je uspelo sicer ustaviti neposredne spopade, ne pa tudi odpraviti razlogov zanje. Zato pa vnaša v južnobalkanski prostor elemente vojaškopoli-tičnega obvladovanja teritorija. V ta kompleks vstopajo evropski integracijski procesi s konceptom širitve EU, ki prinašajo ponudbo go-spodarskopolitične stabilizacije, ki realno delujejo kot vzvodi gospodarskega obvladovanja prostora. Slednje je zelo pomembno, saj se odpirajo opcije gospodarske revitalizacije in deperife-rizacije tega prostora. Oba pristopa povečujeta geostrateški pomen makedonskega državnega ozemlja, ki je zaradi neuspešnih modelov regionalne politike prostorsko fragmentirano. Vendar, ugotavlja avtor, samo po sebi to Makedoncem ne rešuje nobenega izmed eksistencialnih nacionalnih problemov. Nasprotno, zdi se, da jih čedal- je bolj spreminja v tarčo in predmet regionalnih in mednarodnih sil. V luči evropskih integracijskih procesov je zato smiselno razmisliti o principih evropske geostrategije in geopolitike: za reševanje zapletenih odnosov na Balkanskem polotoku in širše. Mag. Zhaneta Kjose iz Filozofske fakultete v Skopju objavlja prispevek Koegzistencija ili integracija na pripadnicite na malcinstvata (Ko-eksistenca ali integracija pripadnikov manjšin). Prof.dr. Laszlo Kupa iz Univerze v Pécsu objavlja prispevek Searching for solutions and summarization before world war I. (Iskanje rešitev na temelju dogajanja pred prvo svetovno vojno). Zgodovinska in sociološka analiza izdaj Narodne informacijske knjižnice, ki jih je uredil Oreszt Szabo in so iz le l. 1913, obravnava nekatere značilnosti paradigme nacionalne države, spremembe kulturološke perspektive in določene značilnosti terminologije družbenih ved. Obravnavane so tudi narodne manjšine na Madžarskem, npr. Romuni, Srbi, Slovaki, Nemci, Bolgari in Krašovani. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. julija 2007 1 9 GORIŠKA KMEČKA ZVEZA - Koristen preizkus Strojno brezhibno opravljeno odstranjevanje listov na trti Kmečka zveza iz Gorice je minulega 3. julija organizirala zanimivo demonstrativno srečanje na izredno aktualno vinogradniško tematiko: strojno odstranjevanje listov na trti. Gre za zelo pomembno agronomsko opravilo, ki spada med posege zelene rezi. Cilj te rezi na vinski trti pa je izboljšanje kakovosti grozdja. Odstranjevanje listov, kot sicer ostali posegi, pa mora biti izvedeno strokovno neoporečno in pravočasno. Glede na to, da vinogradniki nemalokrat ne razpolagajo z zadostno delovno silo, se čedalje bolj čuti potreba po uporabi strojev, ki lahko nadomestijo človeške roke. V ta namen prireja Kmečka zveza vrsto demonstracijskih strokovnih pobud za uvajanje in širjenje strojev za razna kmetijska opravila, med katere spada tudi stroj za odstranjevanje listov. To opravilo je potrebno zato, da se ustvarijo okoli grozdja optimalne razmere za dober razvoj in zorenje pridelka. Izvedbi poskusa z omenjenim strojem so prisostvovali predstavniki Kmečke zveze iz Gorice, Trsta in Čedada, predstavnik Konzorcija vin Collio agronom Zanutta ter številni vinogradniki. Poskus je opravilo podjetje Rinaldin iz Trevisa, ki je dalo na razpolago stroj in svojega strokovnjaka. Namebnost posega in strokovna opravila, ki ga spremljajo, pa je izčrpno prikazal agronom Saša Radikon, član Kmečke zveze iz Gorice in področni izvedenec. Kmetija Il Carpino, lastnikov Sos-sol in Cibini, pa je dala na razpolago vinograd, na katerem je bil izveden poskus. Številni vinogradniki so z zanimanjem sledili delovanju stroja in se prepričali, daje poseg tehnično uspel. Glede na relativno nizko tržno ceno stroja, pa so ocenili, daje njegova uporaba gospodarna tudi na vinogradniških posestvih, ki Uspelemu preizskusu podjetja Rinaldin, ki je dalo na razpolago stroj in izvedenca, je v vinogradu briškega kmetijskega podjetja Il Carpino sledilo več predstavnikov Kmečke zveze iz Trsta, Gorice in Čedada so po obsegu razmeroma majhna. Strokovnem delu prireditve je sledilo na vinogradniški kmetiji Komjanc v Jazbini, ki se je pred kratkim usmerila tudi v agri-turistično dejavnost, prijetno družabno srečanje na katerem so prisotni lahko okusili domače dobrote ob kozarcu odličnih hišnih vin. KMEČKA ZVEZA Tradicionalni izlet na Koroško Kmečka zveza vabi svoje člane, da se udeležijo tradicionalnega izleta na avstrijsko Koroško. Izlet poteka ob priliki Kmeč ke ga praz ni ka, ki ga pri reja Skup nost juž no koroš kih kme -tov v Šentprimožu v Podjuni. Gre za dru žab no sre čanje med kme ti iz zamej stva, kar je naj bolj ša pri lož nost za bolj še medsebojno poznavanje in utrjevanje prijateljskih stikov med zamejskimi kmečkimi organizacijami. Izlet bo v nedeljo 29. julija 2007. O uri in kraju odhoda avtobu sa bomo ude le žen ce pravočasno obvestili. Cena izleta je 20 evrovin krije samo stroške prevoza. Zainteresirani se lahko prijavijo v uradih Kmeč ke zve ze v Trstu, Gorici in Čedadu. Iz organizacijskih razlogov so zainteresirani udeleženci vableni, da to storijo čimprej. SVETOVALNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE Opravila v juliju PO PODATKIH PRVEGA TRIMESEČJA Italijansko vino gre dobro v izvoz Prvo trimesečje letošnega leta potrjuje izredno ugoden trend izvoza italijanskega vina iz prejšnjih let, posebej pa lanskega leta. Italija je bila v prvem četrtletju izredno uspešna pri izvozu svojega vina v Združene države Amerike, kamor je izvozila 55.300 ton vina in daleč prekosila Francijo, ki ni presegla 25.000 ton, morala pa je priznati prevlado Avstralije, nove velesile med proizvajalkami vina, ki je na isto tržišče izvozila 58.500 ton. Ponavlja se slika iz leta 2006, ko pa je Italija ob koncu leta prehitela tudi Avstralijo. Ob Avstraliji se hitro uveljavljata na ameriškem trgu tudi Čile (12.992 ton) in Argentina (23.244), ki resno ogroža tretje mesto Francije v presenetljivem padcu. Tudi kar zadeva vrednost izvoženega vina so podatki prav tako vzbodbudni. Na tej lestvici je Italija na prvem mestu (276 milijonov dolarjev + 21,4%), pred Francijo (272 milijonov dolarjev) in Avstralijo (204 milijonov dolarjev). Ta podatek nam pove, da se zaenkrat Avstralija ni prebila na ameriški trg s kakovostnimi vini temveč z cenejšimi, medtem ko ostali dve vinski velesili izvažata kakovostnejša vina, kar velja predvsem za Italijo, ki je v zadnjih letih prednjačila pred Francijo le s količinami, ne pa z vrednostjo svojega izvoza. V vzponu je tudi izvoz italijanskega vina v Kanado in Nemčijo. Ne razpolagamo sicer s podatki o količinah vina, izvoženega v ti dve državi, o uspešnem izvozu pa nam pričajo podatki o vrednosti izvoženega vina, ki se je povišala v primerjavi s prejšnjim letom za 8,5% oziroma 20%. Svetovalna služba KZ Virusno obolenje bučk Pri raznih ogledih nasadov bučk smo opazili izmaličevanje listov in plodov ter razbarvanost listov. Gre žal za pogosto obolenje, ki jo povzroča KUMAROV VIRUS(CMC=CUCUMBER MOSAIC VIRUS). Virus je prisoten na številnih samoniklih rastlinah, kjer preide v uši, slednje pa ga prenesejo na rastline bučk. Zgodnje okužbe lahko pre-prečimo,tako da prekrijemo bučke z pajčevinastim vlaknom v zgodnji razvojni fazi. Z škropitvenimi posegi lahko za-poznimo in omejimo virusno obolenje, ne moremo pa ga preprečiti, ker uši lahko s pikom tudi tik pred smrtjo prenesejo okužbo v rastlino in tudi zaradi tega, ker po fitosanitarnem posegu pridejo na bučke druge okužene uši. Vsekakor je koristno opraviti škropljenje, brž ko opazimo prve uši na rastlinah. Pri tem uporabljamo sredstvo za zatiranje teh žuželk, ki vsebuje učinkovino (aktivno snov) THIA-METOXAN-25 (npr. ACTARA SYN-GENTA) v odmerku 30 gramov na 100 litrov vode. Pri obiranju plodov spoštujemo seveda varnostno dobo (čas med škropljenjem in obiranjem) treh dni. Seja izvršnega odbora Kmečke zveze Predsednik Alojz Debelis vabim na sejo izvršnega odbora Kmečke zveze, ki bo v torek 10. julija ob 11.30 uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio št. 2, s sledečim dnevnim redom: Poročilo o delovanju zveze Pobude KZ za ublažitev škode zaradi hude suše; Aktivnosti Kmečke zveze v zvezi z določitvijo nadaljnjih zaščitenih območij SIC (območja skupnega pomena) organizacijska vprašanja; razno. V mesecu, ki se danes začenja, imamo veliko kmetijskih opravil. Posebno moramo še škropiti, zalivati in odstranjevati plevel, pa čeprav rastline sedaj nekoliko upočasnijo njihovo rast. To je tudi eden najbolj vročih mesecev v letu, zato moramo opravila omejiti na bolj hladne ure dneva. VINOGRAD V juliju nadaljujemo s škropljenjem proti peronospori in oidiju. Proti perono-spori v tem mesecu uporabljamo bakrove pripravke. Po navadi sistemikov sedaj ne uporabljamo več. Proti oidiju uporabljamo žveplo v prahu ali močljivo žveplo. Žveplo v prahu uporabljamo v fazi pred strnjen-jem grozdja, to se pravi v prvi polovici julija, ko je grozd najbolj občutljiv na oidij. Vsekakor je najbolje, da posebno glede točnega časa škropljenja skrbno sledimo nasvetom strokovne službe. V slučaju pomanjkanja magnezija v prejšnjih letih tem času listno gnojimo s pripravki, ki vsebujejo magnezij. Pripravek dodamo škropilni mešanici proti peronospori in oidiju. Škropljenje po potrebi ponovimo. Isto velja za pomanjkanje železa in ostalih elementov. V primeru vlažnega in deževnega vremena se lahko, začenši od julija, začne širiti botritis. Škropimo le, če je to res potrebno in če smo imeli v prejšnjih letih težave s to boleznijo. Najbolj občutljive na botritis pri nas so sorte chardonnay in sau-vignon. Tudi letos je pri nas obvezno škropljenje proti ameriškemu škržatu (Sca-phoideus titanus), ki je prenašalec virusa trsne rumenice. Škropimo konec junija ali na začetku julija. O tem in o točnem času škropljenja moramo vsekakor skrbno slediti napovedi strokovne službe za varstvo trte. Nadaljujemo s obdelovanjem tal ali s košnjo. Nadaljujemo tudi s povezovanjem mladja in vršičkanjem. Preden grozd menja barvo, redčimo grozdiče, če je to potrebno. Po potrebi redčimo tudi liste okrog grozda. Pri teh opravilih moramo vzpostaviti pravilno razmerje med površino listov in težo grozdja. Na vsak kg grozdja naj bo 1 kv. m listne površine, bolje več. OLJČNI NASAD Nadaljujemo z oskrbo tal. Na oljkah moramo kontrolirati morebitno prisotnost oljčnega mediča (Saissetia oleae). Le, če je napad močan in z nasvetom strokovnjaka škropimo z belim mineralnim oljem v 1,5 odstotni raztopini, v drugi polovici julija. SADOVNJAK Tudi tu nadaljujemo z obdelovanjem ali košnjo. Če travo kosimo, je koristno, da jo potresemo okrog drevesa. Na ta način preprečuje rast plevela oz. nove trave. To je še posebno koristno v primeru komaj sa-jenih dreves. Če pa sadovnjak obdelujemo, to storimo do globine 10 - 12 cm. Na začetku meseca se lahko pojavi druga generacija jabolčnega zavijača. Škropimo s pripravki na podlagi fosalona, fenitrotiona, diazinona ali biološki insekticid na podlagi Bacillus thuringiensis. Za večje nasade je primernejši biološki pripravek z imenom Madex, na podlagi virusa Granulo-Virus. Pobiramo marelice, zgodnje sorte hrušk, breskev in sliv. Koščičarje za domačo uporabo poberemo popolnoma zrele, da okusimo vso njihovo značilno aromo, pečkarje pa lahko poberemo nekoliko prej, da se dalj časa ohranijo. Sadež nekoliko zavrtimo, da se odtrga od peclja. Da bi ptiči ne poškodovali zrelega sadja, obesimo na drevo kovinske ali take trakove, ki se na soncu bleščijo. Še lahko opravimo zeleno rez pri breskvi, posebno pri bujnih sortah. Breskev namreč zahteva veliko svetlobe. Pri sortah, ki zorijo do polovice julija, poletno obrezujemo takoj po pobiranju. S zeleno rezjo odstranimo bohotivke. To so navpične, zelo bujne veje, ki rastejo v notranjosti krošnje. Lahko tudi nekoliko redčimo odvečne mlade veje. Isto lahko opravimo tudi pri bujnih sortah marelice in slive. ZELENJADNI VRT V tem času je v po vrtovih poleg zalivanja še vedno glavna skrb odstranjevanje plevela. Po navadi površinsko okopavamo, tik povrtnin pa ročno pulimo. Odstranjevanje plevela je lažje če so tla nekoliko vlažna. Najbolje je zato, če dan ali dva pred odstranjevanjem plevela nekoliko zalijemo, a ne preveč. Najbolje je, če plevel odstranjujemo v čim bolj zgodnji fazi njegovega razvoja, vsekakor pa pred tvorbo semen, da se slednji ne bi ponovno širil. Odstranjevanje plevela je priporočljivo v prvih fazah razvoja povrtnin. Ko pozneje povrtnine pokrijejo in osenčijo tla, odstranjevanje plevela ni več tako nujno. Najbolj moramo biti pozorni na povrtnine, ki se malo širijo, kot so na primer čebula in česen. Druga velika skrb je zalivanje. Lahko zalivamo bodisi zjutraj, kot zvečer. Bolje pa je vsekakor to opraviti zgodaj zjutraj. Če zalivamo proti večeru, bo zemlja ostala vso noč vlažna, kar privablja polže. Poleg tega so proti večeru rastline tople od sonca, vodovodna voda pa po navadi bolj hladna. Vodne kapljice namreč lahko koncentrirajo sončne žarke vase in povzročijo ožige na listih. Ko zalivamo, moramo za nekatere rastline kot na primer paradižnike paziti, da ne močimo listov. Pri nas uporabljamo za zalivanje v glavnem vodovodno vodo, ki vsebuje tudi klor in kalcij. Da nekoliko zmanjšamo vsebnost teh dveh elementov, lahko vodo točimo v posodo, iz nje nato črpamo vodo za zalivanje. V prvi polovici meseca sejemo rdeči radič, ves julij pa endivijo, peso, por, peteršilj, pozno solato itd. Sedaj presadimo kapusnice in ci-korijo. V tem mesecu začnemo s pobiranjem zgodnjega krompirja, paprike, bučk, kumar in druge zelenjave. Pobiramo česen in čebulo. Pri paradižniku kontroliramo, da je opora dovolj močna in rastlino sproti povezujemo ter odstranjujemo zalistnike. OKRASNIVRT Vrtnicam in drugim cvetočim rastlinam odstranimo odcvetele cvetove, ker jemljejo energijo rastlini za tvorbo semen, ki nas ne zanimajo. Pelargonije in ostale okrasne rastline redno zalivamo zjutraj ali zvečer, v vročih dneh vsaki dan. Ko zalivamo, je najbolje, da vodo natočimo v kako posodo nekaj ur prej ter pustimo na soncu, da se voda ogreje. Odpornost do visokih temperatur lahko povečamo tako, da vazo denemo v večjo vazo, vmesni prostor pa napolnimo s peskom. Pazimo, da imajo rastline vedno dovolj vlage. Pazimo, da pelargonijam ne močimo listov, da se ne bi širila rja. V tem primeru škropimo z bakrovimi pripravki. Pozorni bodimo tudi na druge bolezni. Zatiramo listne uši brž, ko se pojavijo. Okrasne rastline periodično gnojimo s specifičnimi gnojili. dr. Magda Šturman KULTURNI spored zasul SI ME Z ZVEZDAMI2007- PAVLETU MERKUJU OB 80. JUBILEJU MEPZ JACOBUS GALLUS vodi: Matjaž Šček Kier je Jezus karvavi pot potiu-po zapisu od Štoblanka, Videm (1966) Lugori-Ottone Baccaredda (1986) Jablana-Tone Kuntner (1988) Čiči nana Maričica-po zapisu iz Bile, Videm (1975) ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ Citira (1988) ALENKA ZUPAN IN MARKO FERI Dve skladbi op.31 (1977) SIMONA MALLOZZI PUP 1967 (1967) KOMORNI GODALNI ORKESTER GLASBENE MATICE vodi: Črtomir Šiškovič Ali sijaj, sijaj, sonce (1977) ŽENSKI ZBOR MULTIFARIAM vodi: Gianna Visintin Sonce ljubo (1982) Čarni kus II Quando ride un bambino: Ninna nanna-Roberto Piumini (1993) Santa Luzia- tridentinski spev (1990) Cara mama, voi maritarmi- veron-ski spev (1985) Režija: Vesna Tomšič Povezuje:Tamara Stanese Leta 2005 je tržaški pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev postal pobudnik in organizator kulturnega večera, ki naj bi se razlikoval od bolj običajnih pobud po izvrstni atmosferi nekoliko drugačnega, skrbno izoblikovanega dogodka pod zvezdnatim nebom v su-gestivnem okviru devinskega gradu. Ob tisti priliki je preplet skladb An-drejke Možina in poezij slovenskih tržaških pesnikov režiral Marko So-sič. Uspeh literarno-glasbene pobude je prepričal organizatorje, da so v naslednjem letu ponovili posrečeno izkušnjo, ko je pod istim naslovom nastopil s celovečernim koncertom sloviti Slovenski oktet, ob branju pesniških intermezzov. Z letošnjo, tret- V TOREK, 10. JULIJA OB 21. URI NA DEVINSKEM GRADU jo izvedbo, je večer na devinskem gradu postal vpeljana, vsakoletna tradicija, katere vezna nit je poleg antičnega in prestižnega doma princa Thurn und Taxis tudi pozornost do vrednotenja zamejske glasbene in pesniške literature. Težišče bo letos na glasbi, saj bo dogodek počastil 80. jubilej tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja. Dva dni pred okroglo obletnico bodo slovenski in italijanski glasbeniki in zbori počastili znanega skladatelja s programom skladb za različne sestave. Pri realizaciji dogodka so stali Zvezi ob strani s svojim pokroviteljstvom in sodelovanjem Zveza italijanskih zborovskih društev USCI, Glasbena matica in Deželni sedež RAI, ki bo radijsko in televizijsko posnel celotni gala večer. Koordinacijo projekta je prevzel glasbenik Marko Sancin, ki nam je v kratkem pogovoru predstavil vsebine dogodka. Težko lahko nakažemo v omejenem okviru koncertnega večera vse aspekte Merkujeve glasbene ustvarjalnosti. Kakšen bo vaš portret umetnika? Skušali smo zaobjeti čim širši in reprezentativni del Merkujevega opusa v njegovem razvoju skozi čas. Upoštevali smo instrumentalna dela, a največjo pozornost smo posvetili zborovski glasbi. Pri zbiranju zborovskih skladb pa smo prikazali skladateljevo zanimanje za različne jezike in narečja. V ta namen smo povabili italijanski zbor iz Videmske pokrajine s sodelovanjem deželne sekcije Italijanske zveze pevskih društev USCI, da bi dokazali, kako so Merkujeva dela prisotna tudi v repertoarjih ne-slovenskih zborov. Žal program ne vsebuje vokalne solistične literature oz. samospevov, ki so odpadli zaradi konkretnih logističnih težav. Ste sami izbrali program večera? Z izbiro izvajalcev smo usmerili večer v določene vsebine, posamezne skladbe pa so predlagali sami nastopajoči, ki so sprejeli vabilo k sodelovanju z velikim veseljem. Za vse to je kot partner skrbela Glasbena matica, ki je nadzorovala nad instrumentalnim delom programa. Združili smo namreč moči, da bi skupaj počastili na slovesen in še bolj kvaliteten način jubilejni večer. Pri sestavljanju programa ste kdaj kontaktirali tudi Merkuja za nasvet ali sodelovanje? Seveda smo kontaktirali sla-vljenca, da smo ga seznanili z našimi projekti in ga povabili na ta večer. Program pa smo sestavili brez dogovorov, čeprav smo upoštevali nekatere skladateljeve napotke. Režijo ste poverili kreativni ustvarjalki kot je Vesna Tomšič, ki se je letos že postavila v ospredje z originalno izvedbo osrednje Prešernove proslave. Režijski del je v tem primeru ponujal omejene možnosti ustvarjanja. Na začetku smo mislili, da bi lahko nadgradili glasbeno osnovo z nekaterimi dodatki, prostor in koncertna narava pa sta večkrat usmerjala v enostranske rešitve. Vsekakor ne bo šlo za običajni koncert, saj je režiserka ustvarjala na premikih in postavitvah izvajalcev. vstopnice Predprodaja poteka na tržaškem in goriškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel.: 040 635626, 0481/531495). Morebitne preostale vstopnice bodo na voljo eno uro predzačetkom koncerta pri blagajni devinskega gradu. Polna cena znaša 10 evrov. V primeru slabega vremena bodo program izvedli isti dan ob istem času v Kulturnem domu v Gorici agenda- agenda - agenda - agenda - agenda - agenda USTVARJALNO PREŽIVLJANJE POČITNIC INTERCAMPUS-MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ (Debeli rtič, od sobote, 28. julija do nedelje, 5. avgusta 2007): obveščamo zainteresirane naj pohitijo s prijavami, ker je še nekaj mest na razpolago. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE 2007 (Vojsko, od 27. avgusta do 1. septembra 2007): ZSKD obvešča, da so na rapolago še tri mesta. VLJUDNO PROSIMO UDELEŽENCE, KI ŠE NISO PORAVNALI VPISNIN NAJ TO STORIJO ČIMPREJ OZIROMA PRED POČITNICAMI (OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE). ČE SE BOSTE ODPRAVILI NA VIDEMSKO... ♦ Fotografska razstava Dentro i pae-si/Znotraj vasi, Valli del Natisone 1968/Nediške Doline 1968, fotografije Riccardo Toffoletti, Čedad, cerkev »Santa Maria dei Battuti«. ♦ Arheološka razstava »Med Nadižo in Sočo; zgodovina in arheologija neke po-krajine_Tra Natisone e Isonzo; storia e archeologia di un territorio«. Možni so skupinski vodeni obiski. ♦ Postaja Topolove: od sobote, 30. junija do nedelje, 15. julija večeri s kulturnim programom. Podroben koledar prireditev dobite na ZSKD. ZBOROVSKE NOVICE: ♦ Občutena vsemanjšinska proslava na BAZOVIŠKI GMAJNI se bo odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. ♦ 9. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008 se bo odvijalo od 18. do 20. aprila 2008. Namenjeno je ženskim, moškim in mešanim zborom. Rok prijave zapade 23. novembra 2007. PESNIKI DVEH MANJŠIN potujoča fotografska razstava je na ogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. San Francesco 20, I. nadstropje) od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. RAZISKOVALNA DELAVNICA O "SINESTEZIJI" GLASBE ♦"Glasba postane gledališče in gledališče postane glasba" v organizaciji JSKD bo potekala v soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta 2007 v Dijaškem domu v Novi Gorici. Namen dvodnevne delavnice je predstaviti osnove uporabe glasbe v različnih umetnostih. Rok za oddajo prijav je petek, 13. julij 2007. 12. 6.2007 je izšel državni razpis za civilno službo s pričetkom oktobra 2007. Zainteresirani kandidati morajo biti stari od 18. do 28. let. Prijaviti se je treba do 12. julija 2007. Info: ZSKD med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka. ZA LJUBITELJE PLESA. 6. TANGO FESTIVAL IDRIJA bo 27. in 28. julija 2007 v atriju gradu Ge-werkenegg, v primeru slabega vremena pa bo v glasbeni šoli v Idriji. DELAVNICA DOKUMENTARNEGA FILMA JSKD razpisuje seminar, ki je namenjen mladim do 29 let, ki se v okviru mladinskih klubov ali centrov, društev ipd. ukvarjajo s filmsko/video produkcijo. Delavnica bo potekala v obliki tabora na Trški Gori pri Krškem od 9. do 19. avgusta 2007. Prijaviti se je treba najkasneje do 16. julija 2007. VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL TRST@ZSKD.ORG Zveza slovenskih kulturnih društev Unione societa corali del FVG Glasbena Matica RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer ^■IIBiiiBi» Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007 ob 21. uri, ki bo na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-gospo-darska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.C. EUROPA, Slaščičarna-čokoladarna OTA, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. do 13. ure. Večere ZSKD na devinskem gradu je do sedaj zaznamoval preplet glasbe in besede. Bo poleg glasbe tudi tokrat prostor za priložnostni govor? Večer bo obogatil dvojezični, besedni poklon, ki ga bo podal dr. Miran Košuta. Prepričani smo, da ima kot jezikoslovec in glasbenik neposredni vpogled v obe glavni področji Merkujevega delovanja. • v • v • I i OCI v o C i Ime in priimek: Marco Bagedda Kraj in datum rojstva: Trst, 6. novembra 1993 Zodiakalno znamenje: škorpijon Kraj bivanja: Milje E-mail: marco.bagedda@libero.it Stan: ... Poklic: di(v)jak Najboljša lastnost: ko je potrebno, sem zelo zanesljiv Najslabša lastnost: mama pravi, da sem lenoben (načeloma se z njo strinjam) Nikoli ne bom pozabil: Intercampusa 2006 v Kranjski Gori Hobiji: risanje, glasba, video igre Knjiga na nočni omarici: I rac-conti dell'Odissea Najljubša risanka: Dragon Ball Najljubši filmski igralec/ igralka: Massimo Boldi in Maria Grazia Cu-cinotta Najljubša glasbena skupina: Linkin Park Kulturnik/ osebnost stoletja: Albert Einstein Ko bom velik, bom... računalniški mojster, v najslabšem primeru in-ternetni hacker Moje društvo: Pihalni orkester Ricmanje Moja vloga v njem: član - igram evfonij Svojemu društvu želim: veliko uspeha in novih članov Moj življenjski moto: ne naredi danes tistega kar lahko narediš jutri Moje sporočilo svetu: nasmejse in dan bo lepši Na sliki je tudi moj hišni ljubljenček kuža Gas. / FILM - 54. festival igranega filma v Pulju Letos prvič tudi regionalni jadranski program PULJ - Letošnji 54. festival igranega filma v Pulju poleg tekmovalnega nacionalnega in mednarodnega programa prvič ponuja Regionalni jadranski program, ki bo imel informativno sejemski značaj, je za STA povedala tiskovna predstavnica festivala Maja Bizjak. Festival se bo začel 12. julija z mednarodnim programom, ki ga bo odprl film "Une vielle maitresse" (Bivša ljubica) režiserke Catherine Breillat. Bizjakova je za 18. julij napovedala "slovenski dan" na festivalu, ko bosta predstavljena filma Tea Hanne Slak, sicer hrvaško-slovenska koprodukcija, in L kot ljubezen Janje Glogovac. Mednarodni tekmovalni program Eueropolis-Meridijani, ki bo prvič terminsko ločen od nacionalnega, je naslovljen V iskanju ljubezni, potekal pa bo v prostorih italijanske skupnosti Circolo in v zgodovinskem muzeju Istre, priljubljenem Kaštelu. V mednarodni konkurenci bodo med ostali mi " Les chan sons d'amour" Christopherja Honoreja, "Iri na Palm" Sama Gra bar ske ga, Hrepenenje Karolija Esztergaljosa, Življenje vrtnice Oliviera Dahana, Konji vrani Ljubiše Samardžiča ter Služil sem angleškemu kralju Jiržija Menzla, ki je tudi posebni gost festivala. Tarantinov "Death Proof" bo tudi del mednarodnega programa, vendar ne bo v konkuren ci za na gra do zla ta are na. Žirijo mednarodnega programa bodo sestavljali umetniška direktorica festivala v Karlovyh Va-ryh Eva Zaoralova, direktor programa "Tous les cinemas du monde" canneskega festivala Serge Sobczyn ski, umet niš ki di rek tor festivala vzhodnoevropskega filma v Cottbusu Roland Rust, umetniška direktorica Alpe Adria Film Festivala v Trstu Annamaria Percavas-si ter novinar in filmski kritik BBC World Servicea Philip Bergson. Po treh dneh mednarodnega programa bo sledil tekmovalni pregled nove hrvaške produkcije, ki ga bo v puljski Areni 15. julij a odprla humoristična komedija "Pjevajte nešto ljubavno" Gorana Kulenoviča. V konkurenci bo še pet filmov - ljubezenska drama "Pravo čudo" Lukasa Nole, humoristična drama Armin Ognjena Sviličiča, politični triler "Kradljivac uspomena" Vicka Ruiča, družinska drama "Moram spavat' andjele" Dejana Ačimoviča ter vojna drama "Živi i mrtvi" Kristijana Miliča. V Regionalnem jadranskem programu, ki se bo začel 16. julija v Circolu, se bodo predstavile filmske produkcije Albanije, BiH, Črne Gore, Hrvaške, Italije in Slovenije. Program je zamišljen kot forum za sodelovanje, izmenjavo izkušenj in koprodukcijo filmov v jadranski regiji. V posebnem, PoPularnem programu, ki bo potekal vsak večer po predstavitvah hrvaških filmov, se bodo vrstile svetovne uspešnice, kot so Harry Potter in Feniksov red Davida Yatesa, Oceanovih 13 Ste-vena Soderbergha, Shrek 3 v režiji Ramana Huia in Chrisa Millerja. Maja Bizjak je še dejala, da so organizatorji letošnjega puljskega festivala, ki bo zaključen 21. julija, pripravili tudi nekaj posebnosti, med njimi retrospektivo igranih filmov in risank hrvaškega oskarjev-ca, Dušana Vukotiča. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Danes, 8. julija ob 21.15, Park Mira-marskega gradu / Henry Purcell: »Di-dona in Enej«. Produkcija: Teatro del-l'Angolo/Controluce. Jutri, 9. julija ob 21.30, Devinski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. V torek, 10. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Marguerite Your-cenar: »Klitemnestra, ali o zločinu ljubezni«. Produkcija: MDA Produzioni Danza. V četrtek, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. KRIŽ »Srenjski borjač pri Očarjevih« Do 13. julija ob 21.00 / III. Festival Morja - Mario Uršič: »Slatka jsgra ljubjsz-ni«. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« Danes, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režiija: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 8. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: Igre s kužkom in muco, lutkovna predstava, Lutkarnica. Petek, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov. Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava. V nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Mednarodni festival operete »Porgy and Bess«, dvorana Tripcovich / Ponovitve: 12., 13., 14. in 15. julija vedno ob 20.30. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. ■ FOLKEST Ob 21.15 Danes, 8. julija, Hrvatini (Slo) / Lou Tapage, Piemont. V četrtek, 12. julija, Opčine, Prosvetni PRIREDITVE dom / Atlantic Roa, Irska. V soboto, 14. julija, Gorica, javni vrt na Korzu Verdi / Hotel Palindrone, Avstrija. V ponedeljek, 16. julija, Videm, na gradu / Francesco De Gregori, Italija. V torek, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba. V sredo, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija. V četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA. V soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska. V nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB. V ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec. V sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 8. julija ob 10.00, velika dvorana / Koncert finalistov 4. mednarodnega tekmovanja saksofonistov. IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv V soboto, 14. julija / Wit Matrix. V soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski. V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V torek, 17. julija ob 21.00 / Koncert opernih arij - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castriota Skenderbeg. Solisti: Galija Gorčeva, Martina Gojčeta Silič, Branko Ro-binšak, Marko Kobal, Sašo Čano. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA V četrtek, 12. julija ob 21.00, 1. polfi-nalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav V petek, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost. V soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost. V nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 14. julija je na ogled fotografska razstava na temo ukinjenih mej med Italijo in državami Schengenskega ozemlja. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hynek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in Nedelja, 8. julija 2007 praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer. ROŽEK Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja Guido Katola. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (7. 7. 2007) Vodoravno: paraliza, rokomet, ollgocen, gradivo, kilometer, Klemen, Eder, Amor, Inarl, racalo, Ikaros, T. K., dlakocepec, Fabec, E. L., blga, aba, fanatik, zona, Sram, Carnera, Acker, ločilo, Za-vattini, Eanes, Pegan, Erin, silnica, strn, iracionalnost, D. O., kasa, sin, Atalanta, kaskader, Sao, najem, as, Starr, rt; na sliki: Franc Fabec. 22 Nedelja, 8. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it INTERVJU OB DIRKI PO FRANCIJI - Odbornik kolesarskega društva Adria iz Lonjera Radi Pečar O zmagovalcu bodo odločali Pireneji in kronometer Valjavec je v zelo dobri formi - Kolesarstvo ni v krizi - Italijanska zveza preveč popustljiva Radi Pečar je prav gotovo eden od naših najbolj izkušenih zamejskih kolesarskih delavcev. Duša in »factotum« lonjerske dirke ter odbornik lonjerskega kolesarskega društva Adria pozorno sledi mednarodnim kolesarskim dogajanjem. »Kolesarstvo je pač del mojega življenja,« je uvodoma povedal Pečar, ki napoveduje zelo izenačen Tour, ki se je včeraj začel v Londonu. »Dirkabo zelo zanimiva, ker ni izrazitega favorita.« Nekateri pravijo, da bi to lahko bil Vinokurov... »Mogoče, nisem pa prepričan. Ne bi rad napovedal, da bi ta ali drugi lahko bil favorit, saj danes si na dirki, jutri pa te ni več. Zakaj? Zaradi dopinga seveda. To je žalostno. Vsekakor bom sam navijal za Slovenca Valjavca in za italijanske kolesarje, ki so nastopili tudi na naši lonjerski dirki (Ba-lan).« Valjavec bo z Wrolichom tudi edini Slovenec na francoskih cestah. »Za Wrolicha ne vem, ampak zagotovim vam, da je Valjavec v zelo dobri formi. Pred kratkim sem se pogovarjal z njegovim maserjem in povedal je, da je Tadej zelo dobro treniral na Pirenejih in računa, da bo tu mogoče zmagal na eni etapi. To bi bil zanj res lep uspeh.« Na Touru pa je vse manj italijanskih kolesarjev. »Milsim, da jih je le sedemnajst. To pa zato, ker je malo italijanskih ekip, ki so vključene v Pro Tour. Italijanske kolesarske ekipe imajo velike finančne težave. To je v glavnem posledica dopinških škandalov. V Italiji je vse več amaterskih kolesarjev, vse manj pa profesionalnih.« Zakaj pa najboljši svetovni kolesarji bojkotirajo italijanski Giro? »Ga ne bojkotirajo, temveč enostavno ne pridejo v Italijo, ker se raje pripravijo na francoski Tour. Med obema dirkama je premalo dni za počitek. Tudi profesionalni kolesar ne zmore takih naporov. Tour je seveda finančno bolj zanimiv in nasploh bolj prestižen. Vsekakor Giro ni več tako zanimiv kot pred petnajstimi-dvajsetimi leti. Bolj privlačna je postala celo španska Vuelta, ki so jo zaradi Toura premestili na september. Nekaj podobnega bi bili morali storiti tudi v Italiji. Organizatorji pa so vztrajali na tem datumu (maj op. ur.) in posledica je, da je italijanska dirka manj za- Nemškega kolesarja Andreasa Klodna (Astana) imajo mnogi za enega od favoritov za rumeno majico ANSA Kje bo padla odločitev na letošnjem Touru? »Prav gotovo bo odločitev padla v Pirenejih in ne v Alpah. Tu bomo videli, kdo bo imel največ moči. Tudi oba kronome-tra (približno 60 km) bi lahko bila za koga usodna. Na Touru je taktika moštev drugačna kot na Giru. V Italiji veliko taktiri-zirajo, v Franciji pa je ritem že od vsega začetka dirke zelo visok. Kdor ni vrhunsko pripravljen, enostavno ne zmore.« Je kolesarstvo v globoki krizi? »Kolesarstvo sploh ni v krizi. Mednarodna federacija se trudi, da bi ta šport znova zaživel. Italijanska federacija pa na žalost ni na isti valovni dolžini in preveč popušča (primer Basso). CONI je bil s tega vidika bolj nepopustljiv in odločen. Polovične čistke ne pridejo v poštev. Doping je treba korenito izkoreniniti.« Šušlja se, da bi zaradi dopinga letos lahko celo odpovedali svetovno prvenstvo v Nemčiji. »Tega ne vem, toda to bi bil hud udarec za kolesarstvo.« Jan Grgič KOLESARSTVO - Tour de France Rumenomajico je oblekel Švicar Cancellara LONDON - Švicarski kolesar Fabian Cancellara (CSC) je zmagovalec prologa 94. dirke po Franciji, ki se je včeraj začela v Londonu. Cancellara je na 7,9 kilometra dolgem posamičnem kronometru pred 20.000 gledalci v času 8:50,74 kar za 13 sekund ugnal drugo uvrščenega Nemca Andreasa Kloedna (Asta-na).Edini slovenski predstavnik Tadej Valjavec (Lampre-Fondital) je zaostal 54 sekund in osvojil 81.mes-to.Skupaj 189 kolesarjev se je danes pognala na 3500 km dolgo pentljo, ki se bo 29. julija končala na Elizej-skih poljanah v Parizu. Izidi - prolog, posamični kronometer, London (7,9 km): 1.Fabian Cancellara (Švi/CSC) 8:50; 2.Andreas Kloeden (Nem/Astana) + 0:13; 3.George Hincapie (ZDA/Di-scovery) 0:23; 4.Bradley Wiggins (VBr/Cofidis) 0:23; 5.Vladimir Gu-sev (Rus/Discovery) 0:25; 6.Vladimir Karpec (Rus/Caisse D'Epargne) 0:26; 7.Aleksander Vinokurov (Kaz/Astana) 0:30; 8.Thomas Dek-ker (Niz/Rabobank) 0:31; 9.Manuel Quinziato (Ita/Liquigas) 0:32; 10.Benoit Vaugrenard (Fra/FDJ) 0:32; 81.Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) 0:54. TENIS - V ženskem finalu Wimbledona v Angliji Venus Williams še četrtič Marion Bartoli se je upirala devetdeset minut - Danes še moški dvoboj med najboljšima na svetu Federerjem in Nadalom Američanka Venus Williams strastno objema prestižni wimbledonski pladenj ANSA Zmagovalka teniškega turnirja Wimbledona je Američanka Venus Wil li ams. V uri in tri de set mi nut je premagala 22-letno Marion Bartoli (18. nosilka) s 6:4 in 6:1. Starejša od sester Williams je na travnatih igriščih slavila že četrtič: prvič leta 2000, zadnjič pa leta 2005. Finalni par moškega turnirja 121. izvedbe Wimbledona pa bo enak kot pred enim mesecem na Roland Garrosu. Na centralnem travnatem igri šču si bos ta za pres tiž no lo vo ri ko stala nasproti najboljša igralca tenisa Roger Federer in Rafael Nadal. 26-letni Švicar Federer bo v velikem fina lu ze le ne ga Wim ble do na igral že petič in danes lovi peti zaporedni naslov. Španec Nadal pa bo petič nasploh v finalu turnirja za Grand Slam: po treh zmagah na pariških peščenih igriščih si bržkone želi še zmago na travnati površini, kjer je lani 9. julija klonil proti neposrednemu tekmecu Federerju. Roger Federer in Rafael Nadal se v včerajšnjem polfinalu nista preveč spotila. Prvi nosilec Federer je bil v polfinalu s 7:5, 6:3 in 6:4 boljši od Francoza Richarda Gasqueta, medtem ko je drugopostavljeni Nadal za zmago in preboj v finale potreboval nekaj iger manj, saj je njegov nasprotnik, Srb Novak Djokovič, zaradi poškodbe po izidu 3:6, 6:1 in 4:1 dvoboj pre dal. Najboljša slovenska teniška igralka Katerina Srebotnik bo že drugič letos nastopala na finalu ženskih dvojic za grand slam, saj je letos lovoriko lovila že v Roland Garrosu. Če-trtopostavljeni Srebotnikova in Sugi-jama sta v polfinalu premagali prvi nosilki, Avstralko Samatho Stosur in Američanko Liso Raymond z 1:6, 6:3 in 6:2 fer se bosfa tako za končno zmago pomerili s Caro Black iz Zim-babveja in Liezel Huber iz Južnoafriške republike. Slednji sta drugi nosilki, v polfinalu pa sta bili s 6:4, 4:6 in 6:1 boljši od avstralsko-italijanskega para Alicia Molik/Mara Santangelo. nimiva.« Hamilton iz prve vrste SILVERSTONE - Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) bo današnjo deveto dirko svetovnega prvenstva formule 1 na dirkališču Silversto-ne v Veliki Britaniji (ob 14. uri po Rai1) začel s prvega mesta. Vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva si je »pole position« priboril pred Fincem Ki-mijem Raikkoenenom (Ferrari), iz druge vrste pa bosta dirko začela svetovni prvak Španec Fernando Alonso (McLaren-Mercedes), ki je dosegel tretji čas kvalifikacij, in drugi Ferrarijev dirkač Brazilec Felipe Massa, ki je bil četrti. Odbojka: poraz Italije MANTOVA - Italija je v okviru odbojkarske Svetovne lige s 3:2 izgubila proti Japonski. Matej Černic, ki ga je pestila rahla poškodba kolena, ni dosegel niti ene točke. Danes bo Italija igrala še drugo tekmo proti Japonski v Monzi. MOK snubi ruske bogataše Gerhard Heiberg, vodja marketinške komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), je dva dni po dodelitvi organizacije olimpijskih iger leta 2014 ruskemu Sočiju dejal, da bo obiskal Moskvo, kjer bo se bo sestal s predstavniki naftne družbe Gasprom. MOK ima trenutno 12 velikih globalnih sponzorjev iz sedmih držav.Po Heibergovih besedah bodo sponzorji do OI leta2008 v Pekingu v blagajno prinesli 886 milijona dolarjev (636 milijona evrov), osem družb pa je že pristalo na novo pogodbo med leti 2010 in 2012 v skupni vrednosti 800 milijonov dolarjev (588 milijona evrov). Poraz mladih slovenskih odbojkarjev na SP v Maroku RABAT - Slovenska mladinska odbojkarska reprezentanca je izgubila svoje prvo srečanje na svetovnem prvenstvu v Rabatu proti Argentini z 1:3 (16, -23, -23, -23). Danes se bo Slovenija pomerila z izbrano vrsto Egipta. Zdovc trener Bosne SARAJEVO - Slovenska košarkarska legenda Jure Zdovc je novi trener Bosne iz Sarajeva. Nasledil je Nenada Marko-viča, ki je upravnemu odboru kluba nepričakovano ponudil odstop, pogodbo pa je 40-letni Zdovc podpisal do konca sezone 2008/09. Intertoto: zmaga Maribora MARIBOR - Nogometaši Maribora so v prvi tekmi 2. kroga pokala Intertoto premagali srbski Hajduk Kula z 2:0 (1:0). Povratni obračun bo čez teden dni v Beogradu. Skoki: slavje Pikla VELENJE - Primož Pikl je drugemu mestu s prve tekme letošnjega celinskega pokala v smučarskih skokih dodal zmago na drugi tekmi, 11.pokalu Gorenja, s tem pa je po dveh preizkušnjah v Velenju tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku.Slovenski repre-zentant je zmagal zanesljivo, saj je bil s skokoma 91,5 m in 92 m najboljši v obeh serijah. FJK na 5. mestu Posadka Furlanije Julijske krajine (barve naše dežele brani tudi Sirenin jadralec Andrej Gregorič) je na zadnji regati italijanskega Gira zasedla 7. mesto. Na skupni lestvici je FJK 5. Vinčenc sedmi na SP LIZB ONA - Koprčan Gašper Vinčec je na svetovnem prvenstvu v jadranju, ki poteka v portugalskem Cascaisu, v razredu finn po dveh regatah tretjega dne kvalifikacij z drugim in četrtim mestom končal na skupnem sedmem mestu, vendar ima le šest točk zaostanka za prvim mestom. ŠPORT Nedelja, 8. julija 2007 2 3 NAŠ POGOVOR - Na tribuni v Gorici tudi trener članske košarkarske reprezentance Italije Selektor Carlo Recalcati: Pogled čez mejo sploh ne škodi Države bivše Jugoslavije imajo dobro organiziran mladinski sektor - Slovenija favorit, Italija lahko preseneti UH EUROPUH CHIMPIDHSHIF kEN D IVI 51 HI A SLOVENIA Mi J If 12007 V petek zvečer v goriškem PalaBi-gotu ni bilo težko spoznati selektorja italijanske članske izbrane vrste Carla Recal-catija. Svetlo plava majička in VIP kartonček okrog vratu. Na tribuni je sedel sam in pozorno spremljal Italijo. Analiziral je vsakega igralca posebej, češ da bi lahko nekega dne oblekel dres članske reprezentance. Igra pa vsekakor ni bila na visokem nivoju, saj - kot je dejal sam Recalcati - so bili Bolgari vsaj za razred slabši od »az-zurrov«, ki jih trenira trener Sacripanti (pomožni trener je Tržačan Furio Steffe, ki je letos treniral tržaški AcegasAps v B2 ligi). Dvainšestdesetletni letni »coach«, doma iz Milana, je takole ocenil krstni nastop Italije na mladinskem evropskem prvenstvu U20: »Igrali smo zelo agresivno. Trener Sacripanti zahteva pressing že na nasprotnikovi polovici in kot ste sami videli, smo Bolgare vsakič spravili v velike težave. Onemogočili smo jim gradnjo igre. Taka igra bo potrebna in nuj na predvsem proti boljšim selekcijam.« Boljše reprezentance so... »Srbija, Slovenija in Turčija v prvi vrsti, potem pa še Španija in Francija. Vse te države imajo že dobro formirane igralce. Nekateri so v letošnji sezoni že igrali tudi v evroligi. Naši igralci na žalost nimajo velikih mednarodnih izkušenj, so pa izredno motivirani in delavni, tako da bodo še napredovali.« V Italiji je sicer vsem znano, da se domači košarkarji uveljavijo z veliko težavo. »Delno velja, četudi je trend v zadnjih letih drugačen. Nekateri trenerji A li-gašev se trudijo, da bi uveljavili mlade italijanske košarkarje. Lep primer je Belinelli, ki bo v prihodnji sezoni igral v NBA ligi. Brez tujcev pa bi bilo naše prvenstvo manj kakovostno in manj zanimivo. Kot pri vsaki stvari so pozitivne in negativne plati.« Kdo je najbolj zanimiv košarkar selekcije U20? »Vsi (smeh). Ker v Italiji nimajo veliko visokih igralcev, je iz tega vidika zelo zanimiv Gino Cuccarolo (v petek je pod košema ujel 21 odbitih žog). Daniel Lorenzo Hackett (igra v ameriški univerzitetni ligi NCAA) bi lahko postal zelo dober playmaker. Pa še nekaj takih je, ki bodo v prihodnje prišli v poštev za člansko selekcijo.« Od ostalih moštev pa... »Ne poznam dobro vseh reprezentanc. Šušlja pa se, da imajo Slovenci zelo dobro ekipo. Pa nasploh vse balkanske ekipe imajo v svojih sredinah prave talente.« V naši deželi Furlaniji Julijski NAŠA OCENA Agresivni in odločni pod Slovenija - Slovenska selekcija, pod taktirko trenerja Mira Aliloviča, se bo na letošnjem EP prav gotovo potegovala na medaljo. Najbolj optimisti celo napovedujejo naskok na prvo mesto. TOČKA PLUS - Izredno homogena in uigrana ekipa. Režiserji igre (Jan Močnik v prvi vrsti) so zelo hitri, pod košema pa kraljuje visoki Vidmar. TOČKA MINUS - Prepogost padec koncentracije. Italija - Italijanska reprezentanca bo najbrž pravi »outsider« evropskega prvenstva. Italija, ki brani četrto mesto, bo skušala presenetiti in se vključiti v boj za medalje. TOČKA PLUS - Zelo agresivna igra in hitri prehodi iz obrambe v napad. TOČKA MINUS - Italijanski košarkarji so večkrat pri metu nenatančni. krajini, z izjemo videmskega Snaidera, je košarka v veliki krizi (iz B2 lige sta izpadla bodisi Gorica kot Trst). »Res je. Glavni razlog je seveda pomanjkanje denarja. Tu ob meji z bivšo Jugoslavijo pa bi se morali, predvsem kar se tiče mladinskega sektorja, vsi zgledovati po Sloveniji, Hrvaški oziroma Srbiji. Skratka, včasih pogled čez mejo sploh ne škodi.« Jan Grgič VČERAJŠNJI IZIDI 2. KROGA: Skupina A: Slovenija - Francija 84:78 (Močnik 17 točk, Mlakar 18; Koma 20), Madžarska - Srbija 40:84; skupina B: Litva - Rusija 61:69, Grčija - Turčija 63:62; skupina C: Makedonija - Španija 60:93, Hrvaška - Izrael 77; skupina D: Bolgarija - Latvija 96:89, Gruzija - Italija 56:94 (Da Tome 21, Hackett 17). DANAŠNJI SPORED: Nova Gorica, OŠ Milojke Štrukelj; 14:00 Turčija -Rusija; 18:45 Grčija - Litva; 16:15 Gruzija - Bolgarija; 21:00 Italija - Latvija; Gorica, Palabigot: 13:15 Makedonija -Hrvaška; 15:30 Srbija - Francija; 18:00 Madžarska - Slovenija; 20:15 Španija -Izrael. Selektor Carlo Recalcati (vzdevek Charlie) vodi italijansko košarkarsko reprezentanco od leta 2001. Na OI 2004 v Atenah so »azzurri« osvojili srebrno kolajno NOVA GORICA - Živahne športne spremne prireditve ob EP Na novogoriških ulicah košarka, poligoni in akrobati Ob Evropskem prvenstvu za mlajše do 20 let, ki se dogaja v Novi Gorici in Gorici, so organizatorji poskrbeli tudi za vrsto spremljevalnih dogodkov. Ti so privabili predvsem mlade, ki so se včeraj na Kidričevi ulici pomerili v različnih košarkarskih dis ci pli nah. »Samsung All Stars« turnir, ki je privabil več kot dvesto mladih, je bil zaključek letošnjega Košarkarskega kampa Slovenije. V organizaciji Športnega društva Extreme iz Ljubljane so se pomerili so se v različnih dis ci pli nah in si cer all stars, ulič ni ko -šarki, poligonu, košarkarskih veščinah in zabijanju s pomočjo prožne deske. V prihodnjem tedu bodo igrišča na voljo vsem ljubiteljem košarke, ki se bodo lahko poizkusili na poligonu, poimenovanem »Planetov Basket Master«, konec tedna pa se bodo športnikom pridružile še navi-jačice Zmajčice in akrobatska skupina Žabe. Turnir in vse druge prireditve sodijo tudi v sklop Hitove poletne plaže v Novi Gorici, zato je Kidričeva uli ca do zaklju čka evrop ske ga ko -šarkarskega prvenstva zaprta. Mladi košarkarji, ki so na ulico privabili številne gledalce, so se v večernih urah podali še v Športno dvorano, kjer sta se sinoči pomerili Slovenija in Francija. (pmt) ROLKANJE - Svetovni pokal v Franciji David in Mateja Bogatec za las ob prvo mesto David in Mateja Bogatec sta se na drugi preizkušnji svetovnega pokala v Franciji izkazala z odlično uvrstitvijo. Kriška rolkarja sta se v sprintu uvrstila na absolutno drugo mesto, Ana Košuta, ki letos prvič nastopa v članski konkurenci, pa je bila na koncu 12. Mateja Bogatec je z uvrstitvijo potrdila prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Že v kvalifikacijah je Mateja do segla dru gi naj bolj ši čas (18.20). Od nje je bila hitrejša le Švicarka Maria Magnoson (18.00), ki je bila tudi v konč nem dvo boju hit rej -ša. Švi car ka, ki se si cer ne ude le -žuje vseh preizkušenj svetovnega pokala, je Matejina najhujša tekmica: kriška tekmovalka jo je doslej premagala le enkrat. Tretja je bil Tur kinja Gu nes Esra. Ana Košu ta pa se je tokrat pre bi la v final ne dvoboje, a je klonila v osmini finala pred Firsovo, ki je bila na kon- cu četrta. Tudi David Bogatec je bil po kvalifikacijskih šprintih drugi, medtem ko je prvo mesto pripadlo Italijanu Emanueleju Sbabu. Pot do polfinala je bila za Davida le ogrevanje. V polfinalu se je pomeril z Rusom Igorjem Gluškovom, ki je bil na prvi preizkušnji drugi. David ga je tokrat brez težav premagal in se uvrstil v finale. »Ema nue le je že štar tal bolje, na to sem zaostanek ne ko li ko zmanjšal. Kontakt z njim sem izgubil zaradi izgube ravnotežja, Emanueleju pa se je zlomila pali-ca.Ta ko da je bi lo na kon cu ize na -čeno in me je Ema nue le pre ma gal za manj kot meter,« je finale komen ti ral David. Danes čaka Mladinine rolkar-je daljša razgibana proga.Največje možnosti za stopničke ima Mateja Bogatec. David in Ana pa bos ta pos ku ša la pre sene ti ti. NOGOMET - Premiki H Krasu še ena okrepitev Kmalu novosti tudi pri Juventini Repenski Kras Koimpex (promocijska liga), kije bil doslej skupaj s kriško Vesno (elitna liga) najbolj dejaven klub na nogometni amaterski kupoprodajni borzi. Krasovi odborniki so ekipo, ki jo bo vo dil belo rus ki tre ner Ser -gej Alej ni kov, okrepi li še z enim izku -šenim no go me tašem. V Re pen se seli dvajsetletni Daniele Bernecich (letnik 1987) iz Gradišča ob Soči. Bernecich (zunanji bočni igralec) je v zadnjih treh sezonah igral pri gradiški Itali San Marco v meddeželni ligi. JUVENTINA (elitna liga) - Iz Štan-dreža doslej nismo dobili novic o okrepitvah. Odborniki Juventine pa so pripravili »teren« - kot se temu reču - številnim odmevnim prihodom, ki bo uradno znani šele prihodnji teden. Govori se, da naj bi k Juventini prišli trije izkušeni igralci Sanviteseja (D liga), dva iz Pordenona in še kak nogometaš Itale San Marco (D liga). Alejnikov uspešno »diplomiral« v Covercianu Krasov trener Sergej Alejnikov je te dni uspešno opravil trenerski izpit prve kategorije (za moštva A lige) v Co-vercianu. Z njim so diplomirali še nekdanji trener Triestine Calori, trener Ca-gliarija Giampaolo in nekdanji nogometaš Rome Abel Balbo. □ Obvestila AŠD-SK BRDINA vabi člane in starše na informativni sestanek za priprave na tekmovalno sezono 2007/08, ki bo v torek 10. julija, ob 20.30, na sedežu društva v Merčedolu (Repentaborska ulica, 38-Opčine). Za informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni! ZSŠDI vabi predstavnike društev na ogled športne ponudbe Mariborskega Pohorja v soboto, 14. julija. Prijave sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. KK BOR sporoča, da je na razpolago še nekaj mest na BOR BASKETBALL CAMPU, ki bo potekal med 26. avgustom in 2. septembrom v Črmošnjicah na Dolenjskem. Zglasite se na tel. št. 3474288858. 24 Nedelja, 8. julija 2007 ŠPORT / ODBOJKA - Presenečenje v Štandrežu Zoran Jerončič po šestih letih spet trener OK Val »Zanima me kakovostno delo z mladimi, program kluba pa pomeni zame velik izziv« Zoran Jerončič je novi trener članske moške ekipe Odbojkarskega kluba Val. V Štandrež se vrača po šestih letih, potem ko je z moštvom dosegel v sezoni 1999/2000 napredovanje v B2 ligo, v naslednji sezoni pa se v njej obdržal z odličnim 7. mestom in moštvom, v katerem so bili vsi igralci Slovenci. Priznani kanalski strokovnjak, ki je nazadnje treniral v Cosenzi v B2 ligi, še prej pa bil trenerjev pomočnik v A1 ligi v Trstu, je klub predsednika Ivana Plesničarja dejansko rešil iz zagate, v kateri se je znašel, potem ko ga je dokaj nepričakovano zapustil dolgoletni trener Fabrizio Marchesini. Odborniki OK Val so videmskega strokovnjaka s prenagljeno odločitvijo nadomestili z Giuseppejem Cutulijem, ki je bil do lani rezervni podajač moštva, vendar Tr-žačan nima ustreznega dovoljenje za vodenje ekipe v C ligi, poleg tega pa se po ugled nos ti vse ka kor ni mo gel pri -merjati s svojimi predhodniki pri OK Val, kjer se radi pohvalijo, da predstavljajo v deželi »center odličnosti«, iz katerega so v zadnjih desetletjih izšli mnogi kakovostni odbojkarji na čelu z Matejem Černicem in Lorisom Maniajem. Jerončič, ki se je s klubom dogovoril za dveletno sodelovanje z možnostjo podaljšanja še za tretjo sezono, predstavlja v tem pogledu naravnost optimalno rešitev, menda pa bo s svojo prisotnostjo preprečil odhod nekaterih igralcev, ki niso bili zadovoljni s prej predlagano strokovno rešitvijo. V roke naj bi Jerončič prevzel mlado ekipo, sestava katere pa je delno še ovita v tančico skrivnosti. V njej zagotovo ne bo več tržaškega korektorja in enega lani najboljših igralcev Roberta Spinellija (odpovedal je sodelovanje), niti mladega centra Andree Corazze (ni bil potrjen), ne podajalca Filipa Hledeta (vrača se k Olympii), v Štandrež pa bodo privabili nekaj novih igralcev. »Želja, da se po dveh sezonah v Kalabriji spet približam domu, je eden od razlogov za mojo odločitev, vendar sem imel tu di dru ge po nu dbe, a je bi -la Valova zelo prepričljiva. Predstavljen mi je bil seznam mladih igralcev in program resnega in sistematičnega dela. Oboje mi zelo ustreza, saj mene osebno bolj kot zveneča imena in visoke lige privlači možnost kakovostnega dela z mladimi. V tem pogledu predstavlja Val zame velik izziv. Z njim sem enkrat že napredoval v B ligo, upam, da Zoran Jerončič (v sredini) s predsednikom OK Val Ivanom Plesničarjem (levo) in odbornikom Sandrom Corvo nam bo to prej ali slej spet us pe lo,« je odločitev o vrnitvi v zamejstvo (kjer je uspešno vodil tudi ženske ekipe) pojasnil Jerončič po podpisu pogodbe s predsednikom OK Val Ivanom Plesničarjem in njegovo desno roko Sandrom Corvo. Za pomočnika je bil potrjen Robert Makuc, fizioterapevt bo Vittorio Paoletti, Jerončič pa je izrazil željo, da bi za kondicijski del vadbe skrbel Diego Poletto, ki ga je društvo že kontak-tiralo. Jerončič naj bi skrbel tudi za eno mladinsko ekipo (kdo jo bo sestavljal ni znano), pri OK Val pa so ponovno obljubili (lani obljube niso izpolnili), da bodo obudili delovanje z najmlajšimi, ki so ga v zadnjih letih povsem zanemarili, kar je - skupaj s propadom projekta Rast - tudi eden od razlogov za njihove sedanje težave in potrebo po iskanju igralcev iz drugih sredin. »Srečen razplet« Valovih tegob -kar nekaj tednov ni iz Valovega tabora pro nic ni la no be na spod bud na vest, ima tudi drugo plat medalje. Sodelovanje med slovenskimi odbojkarskimi društvi na Goriškem je - kot kaže - povsem zamrlo in vsak nadaljuje po svoji poti, česar pa Jerončič ne jemlje tragično in spravljivo ugotavlja: »Več klubov dela, širše je naše gibanje, iz njega pa lahko zrase več dobrih igralcev.« Aleksander Koren TENIS Orlandova v današnjem finalu U14 Mlada teniška igralka ŠZ Gaja Carlotta Orlando je na včerajšnjem polfinalu deželnega prvenstva mladinske kategorije do 14. leta starosti brez večjih težav pre ma ga la Mi lj čan ko Sa -man tho Pri baz in se ta ko uvrs -tila v današnji finale. Ob 15. uri bo na Padričah (deželno mladinsko pr ven stvo le tos or ga ni zi ra Gaja) igrala proti Katji Mattellic-chio iz Čedada. Orlandova je Pribazovo v prvem setu odpravila z gladkim 6:0 v drugem setu pa je nasprotnici prepustila eno samo i gro. Set se j e končal 6:1. Ob 15. uri bodo igrali tudi moški finale v kategoriji U14: Bonadio (Fiume Veneto) bo igral pro ti De me u iz Vi dma. Da nes bos ta na spo re du tudi finalna dvoboja v kategoriji do 16. le ta sta ros ti. Pri moš kih bo Alessio Mocchi (TC Ferriera) sku šal pre ma ga ti Al ber ta Bor -ghettija (TC Triestino). V ženski kon ku ren ci bo Fe de ri ca Col ma -ri iz Go ri ce igra la pro ti Mo ni ci Zanuttig iz Čedada. Sledilo bo nagrajevanje. SOKOL - Od včeraj popoldne na igrišču na prostem V Nabrežini 24 ur košarke Občni zbor: bo Sokol še naprej igral v D ligi? - Sodelovali bodo najbrž samo na mladinski ravni MALI NOGOMET - Finalne tekme ženskega turnirja Bum Bum Lady Po napovedih prva Locanda Mario Doberdobke v finalu klonile s 4:0, domača ekipa Bum Bum Lady tretja po tesni zmagi 2:1 s Štandrežem Včeraj se je v Dolini v športnem centru Silvano Klabjan zaključil ženski turnir v malem nogometu, ki so ga že devetič organizirale članice domače ekipe Bum Bum Lady. Nogometni turnir je veljal tudi za 3. Memorial Mario Lupidi. Včeraj sta bila na vrsti še finalna dvoboja za 1. in 3. mesto na lestvici. V malem finalu za 3. mesto je slavila domača ekipa Bum Bum Lady, ki je z 2:1 ugnala Štanderška dekleta. Tekma je bila zelo enakovredna, odločilen je bil gol Pettirossove v drugem polčasu (2:1). Prvi zadetek za Brežanke je dosegla Roberta Chirani v sed- mi minuti, edini gol deklet iz Štandreža pa je dala Martina Marvin v 14. minuti. V velikem finalu ni prišlo do presenečenja. S 4:0 je Locanda Mario ugnala Doberdob, čeprav so se Doberdobke upirale vse do konca srečanja. Najboljša igralka finalne tekme je bila Elena Orsini. Če se na petkovem občnem zboru nihče ni dotaknil združevanja med Kon-tovelom in Sokolom, smo na včerajšnjem občnem zboru nabrežinskega društva razumeli, da se pri Sokolu pripravlja nova zgodba. Čeprav je bila prvotna zamisel združevanja članskih ekip Sokola in Kontovela sprejeta že maja, je sedaj projekt zamrznjen. Predvsem nabrežinsko društvo se od projekta čedalje bolj oddaljuje, saj ga finančno ne bo podprl. Predsednik Sokola Damjan Pertot je tudi na včerajšnjem občnem zboru izjavil, da bo sodelovanje steklo najbrž samo na mladinski ravni, kjer pa tudi ne bo finančnega sodelovanja. Kaže, da bo tudi pri skupnem mladinskem sodelovanju Poleta, Kontovela, Sokola in Doma, ki so ga orisali v petek pri Jadranu, morda prišlo do sprememb. Neznanka ostaja tudi pri članski ekipi. Odborniki niti na občnem zboru niso razkrili načrtov. Omenili so »vezi in dogovarjanje«, s čimer pa ostala partnerska društva Projekta sploh niso bila seznanjena. Ostaja torej možnost, da bi se Sokol vpisal v D-ligo, nikakor pa v načrtovano promocijsko ligo. Od Sokola se po petih letih poslavlja tudi športni strokovnjak Andrej Vremec, ki bo vodil športno šolo Poleta in Kontovela. Na igrišču na prostem, kjer j e potekal občni zbor, pa se je včeraj ob 18.00 začela športna prireditev »24 ur košarke«. Zbralo se je približno 100 košarkarjev, ki bodo neprekinjeno igrali 24 ur. (v.s.) / DNEVNE NOVICE Nedelja, 8. julija 2007 25 AFERA SISMI - Večina kritična do bivšega predsednika vlade »Berlusconi je v vsakem primeru politično odgovoren« Fassino zahteva izredno sejo parlamentarnega odbora za tajne službe RIM - »Silvio Berlusconi je v vsakem primeru politično odgovoren, če so agenti tajne službe Sismi res vohunili proti sodnikom.« Tako razmišljajo vsi v levosredinski koaliciji, potem ko se v javnosti izraziteje kažejo obrisi tega novega italijanskega politič-no-vohunskega škandala. Tajnik Levih demokratov Piero Fassino zahteva takojšen sklic med-parlamentarne komisije za nadzorstvo tajnih služb, krepijo pa se tudi zahteve po usta no vi tvi po seb ne par la men -tarne komisije, ki bi raziskovala ta škandal. Pravosodni minister Clemente Mastella za predsednika te komisije predlaga Pier Ferdinanda Ca-sinija, vodjo Sredinske zveze-UDC in nekdanjega predsednika poslanske zbornice. Fassino meni, da bi morala zagonetno ozadje te afere raziskati predvsem pris toj na par la men tar na ko mi -sija. Posebna komisija, ki jo predlaga minister Mastella, bi bila po mnenju voditelja Levih demokratov potrebna le v pri me ru, da bi pris toj no te lo ne prišlo resnici do dna. V Uniji vsekakor marsikdo nasprotuje predlogu pravosodnega ministra, da bi komisiji predsedoval Casini. Predsednik senatorjev Forza Italia Renato Schifani ne odklanja Ma-stellov predlog, boji pa se, da bi takšna komisija uprizorila neke vrste politični proces proti bivšemu predsedniku vlade. Schifani ne sprejema Fas-sinove teze o objektivni odgovornosti Berlusconija, »saj bi bil po tej logiki vo di telj LD tu di sam so od go vo ren za afero zavarovalnice Unipol.« Oglasil se je tudi predsednik parlamentarne komisije za tajne službe Claudio Scajola, ki pripada Berlus-conijevi stranki. Predsednik napoveduje, da bo komisija čimprej raziskala to afe ro in s tem uti ša la vse po le -mike, tudi tiste v zvezi s politično odgovornostjo nekdanjega ministrskega predsednika. Skratka precej napeto vzdušje in dogodki, ki (spet) močno postavljajo pod vprašaj institucionalno vlogo italijanskih tajnik služb. V tem primeru vojaške službe Sismi, ki je obtožena vohunjenja na račun nekaterih vidnih sodnikov, še pred tem pa tudi politikov, predvsem iz vrst levosredinske-ga zavezništva. POLITIKA - Po zastoju pogajanj s sindikati Vlada tvega krizo o problemih s pokojninsko reformo RIM - Zadnja (ne)dogajanja o pokojninskem sistemu ne kažejo nič dobrega za Prodijevo vlado. Na eni strani predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti, ki odkrito namiguje na nevarnost vladne krize, na drugi pa Marjetica in Levi demokrati, ki svarijo skrajno levico pred nevarnim nategovanjem vrvi v zvezi s pokojninami. To dosti bolj skrbi Romana Prodija, kot grožnje nekdanjega predsednika vlade Lam-berta Dinija, da bo v teh razmerah v senatu glasoval proti reformi, »ki je sad izsiljevanja komunistov.« V politično soočenje o pokojninah se je vključil zunanji minister Massimo D'Alema, ki je že pred nekaj dnevi opozoril, da v državni blagajni v resnici ni denarja za takojšnjo odpravo t.i. pokojninskega preskoka. Tokrat D'Alema poziva vse vladne zaveznike k resnosti in treznosti, saj se bo vlada po tej poti osmešila tako doma, kot tudi v tujini. Zunanjemu ministru očitno niso bile všeč Prodijeve besede »O po koj ni nah bo na kon cu od lo čal jaz«, še manj pa so mu bile všeč politične grožnje, ki prihajajo s strani Stranke komunistične prenove. Nihče noče osamiti ali spraviti v težave t.i. radikalno levico, ki pa mora začeti konkretno gledati na reševanje problemov, pravi D'Alema. Njegova stališča marsikdo povezuje tudi z dogajanji pri oblikovanju Demokratske stranke. D'Ale ma je po ve dal, da ne bo kan -didiral za vodjo nove stranke in da podpira Walterja Veltronija, ne bo pa nikakor stal križem rok. »Italijanska leva sredina je demokratična ozi ro ma ze lo de mo kra tič na, le da je včasih ne samo zmedena, temveč tudi samomorilska,« je na prazniku Unita v Rimu povedal šef diplomacije. Massimo D'Alema sva pred nevarnostjo politične krize v levosredinski koaliciji ANSA Ude le žen ci praz ni ka so ga sprejeli z velikim navdušenjem, D'Alema pa je z običajno pikrostjo dal raz ume ti, da ho če še na prej igrati vlogo protagonista v levi sredi ni in v po li ti ki na sploh. Na rim -ski prireditvi praktično ni govoril o De mo krat ski stran ki in tu di ni omenil Veltronija, ki se pripravlja na oktobrske primarne volitve za vodstvo novega političnega subjekta. Če se povrnemo k pokojninam še ni mogoče napovedati, kako se bodo razvila pogajanja med vlado in sindikati, ki bi se morala nadaljevati v prihodnjih dneh. Tehnični del razgovorov bo še naprej vodil finančni minister Tommaso Padoa Schioppa, politične odločitve pa naj bi, kot napoveduje, na koncu sprejel Prodi, ki je - kot vedno - optimist. Usoda pogajanj pa bo odvisna tudi od zadržanja sindikalnih voditeljev CGIL, CISL in UIL. Vodja CGIL Guglielmo Epifani je prepričan, da obstajajo pogoji za pravičen dogovor, za katerega, pravi, pa je tre ba nuj no bi ti v dveh... IRAK - Prava eskalacija nasilja v zadnjih dveh dneh V samomorilskih terorističnih napadih umrlo najmanj 137 ljudi V Iraku, ki dobesedno plava na nafti, se ob vse hujšem nasilju soočajo tudi s pomanjkanjem nafte ANSA BAGDAD - V treh samomorilskih napadih, ki so se v petek zvečer in včeraj zgodili v Iraku, je življenje izgubilo najmanj 137 ljudi, še več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Največ žrtev je bilo v napadu na neki tržnici v vasi Emerli blizu kraja Tuz Kurmatu severno od Bagdada, kjer je življenje izgubilo 105 ljudi. V šiitski vasi Emerli na severu Iraka je včeraj samomorilski napadalec povzročil eksplozijo tovornjaka na tržnici, pri tem pa je bilo ubitih 22 oseb, najmanj 50 pa je bilo ranjenih. Na tržnici je bilo veliko ljudi, napadalec pa se je razstrelil v tovornjaku natovorjenem z razstrelivom. Očividci so potrdili, da je bilo uničenih tudi več trgovin in sta-no vanj skih hiš. Ne kaj ur pred tem je v pe tek po zno po no či pri šlo do eksplozije avtomobila bombe v mestecu Ahmad Marif v bližini meje z Iranom v provinci Dijala, ob tem pa je bilo ubitih 26 oseb, še 33 pa je bilo poškodovanih, je sporočila policija. Ameriška vojska pa je sporočila, da je bilo v petek v Iraku ubitih šest njenih vojakov. Vsi so bili ubiti na območju Bagdada Najmanj 20 ljudi pa je izgubilo življenje pozno v petek v vasi Hanakin, 180 kilometrov severovzhodno od Bagdada, ko je samomorilec z vozilom zapeljal v pogrebni sprevod. Pri tem je bilo 10 ljudi poškodovanih. Še 17 ljudi pa je življenje izgubilo v včerajšnjem napadu v neki vasi med Hanakinom in Bakubo, kjer je samomorilski napadalec z vozilom prav tako zapeljal na tržnico v času, ko je bilo na njej največ ljudi. (STA) Papež objavil pismo o vrnitvi latinske maše VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj objavil apostolsko pismo, v katerem naroča, naj se v primeru, če "skupina vernikov" to želi, maše ponovno darujejo v latinskem jeziku. T.i. tridentinsko mašo iz 16. stoletja, ki je bila odpravljena na drugem vatikanskem koncilu v 60. letih prejšnjega stoletja, duhovnik daruje v latinskem jeziku, medtem ko vernikom kaže hrbet. Omenjeno apostolsko pismo Motu Proprio je Vatikan napovedal že konec junija. Cerkveni strokovnjaki so že takrat ocenili, da gre za poskus približevanja strogim konservativnim krogom, ki so zaradi po njihovem mnenju preveč posvetne nove maše zapustili katoliško cerkev. Papežev namen je bil dejansko prav ta, saj je v spremnem pismu škofom svojo odločitev pojasnil z željo po spravi s cerkvenimi tradicionalisti. "Gre za notranjo spravo cerkve," je zapisal papež. Ob tem je Benedikt XVI. navedel privržence skrajno konservativnega francoskega nadškofa Marcela Lefebvreja, ki so ga leta 1989 kot odpadnika izključili iz cerkve. Lefebvre je 1969 ustanovil Družbo svetega Pija, ki v celoti zavrača modernizacijo in odpiranje cerkve. Kljub temu Benedikt XVI. poudarja, da ostaja latinska maša "izredna oblika" maše. "Redna oblika" katoliškega bogoslužja ostaja leta 1970 uvedena moderna oblika maše, pri kateri opravlja duhovnik molitve v jeziku vernikov. Mušaraf skrajneže v Rdeči mošeji pozval k predaji ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je včeraj v svoji prvi javni izjavi po petih dneh odkar pakistanske varnostne sile oblegajo Rdečo mošejo, kamor so se zatekli islamski skrajneži, slednje pozval k predaji. Medtem pa na plan prihaja vse več indicev, da je bil petkov poskus sestrelitve Mušara-fovega letala povezan prav z razmerami in nasiljem okoli Rdeče mošeje. Mušaraf je skrajne študente, ki se še peti dan zadržujejo v mošeji pozval, naj nemudoma izpustijo ženske in otroke, ki jih domnevno zadržujejo za človeški ščit, ali pa se soočijo s smrtjo. Spopadi med vojsko in oboroženimi skrajneži so se včeraj še okrepili, klerik, ki vodi upor, Abdul Rašid Gazi pa je dejal, da so pakistanski vojaki doslej med obleganjem ubili že 30 študentk in 40 študentov. Pakistanska vlada pa trdi, da je bilo doslej v spopadih ubitih 19 ljudi, med njimi pa tako vojaki kot civilisti. Minili dve leti od terorističnih napadov v Londonu LONDON - Števili svojci in preživeli so se včeraj v Londonu spomnili žrtev terorističnih napadov na podzemni železnici izpred dveh let. Britanski premier Gordon Brown je skupaj z županom Londona Kenom Livingstonom in nekaterimi predstavniki vlade malo pred 9. uro zjutraj položil venec na postaji King's Cross. Ob omenjeni uri se je namreč med postajama Liverpool Street in Aldgate pred dvema letoma razstrelil prvi od štirih samomorilskih napadalcev. V eksploziji, ki jo je napadalec povzročil z razstrelivom v nahrbtniku, je umrlo 56 ljudi, več kot 700 pa je bilo ranjenih. Napadalci so bombe sprožili na treh postajah podzemne železnice in na nekem avtobusu. Največ ljudi je umrlo v eksploziji med postajama King's Cross in Russell Square. Obletnica sicer mineva v senci poročil, da številni preživeli še vedno čakajo na odškodnine. Na željo svojcev žrtev obletnice niso obeležili z minuto molka niti z večjimi javnimi prireditvami. (STA) 26 + Nedelja, 8. julija 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Gurugu - Hočem postati velikan 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Ali sijaj, sijaj sonce - Portret Pavleta Merkuja 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Nad.: Sottocasa 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 Linea verde - Obzorja 10.05 Aktualno: Tistega dne v Nazarethu - Zgodba katoliške cerkve 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave 13.10 SP v avtomobilizmu F1 13.30 .Dnevnik 13.40 Pole Position 14.00 SP v avtomobilizmu: Vn Velike Britanije - Tekma v živo 15.45 Pole Position 16.15 Dok.: Quark Atlante - Življenje ptičev 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: Piedone d' Egitto (kom., It., '80, i. Bud Spencer) 19.05 Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Mo- retti) 20.00 Dnevnik 20.35 Rai Tg šport 20.40 Variete: Supervariete 21.20 Nan.: Don Matteo 5 - Ob luninem svitu (i. Terence Hill, Nino Frassi-ca, Flavio Insinna) 23.30 Dnevnik 23.35 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.35 Aktualno: Oltremoda Reloaded 1.10 Nočni dnevnik/Knjige/Vremenska napoved 1.35 Kinematograf V^ Rai Due 6.35 Odvetnik odgovarja 6.45 Dok.: Morje ponoči 7.00 Nan.: Girlfriends, 7.40 Strepitose Parkers 8.00 Jutranji dnevnik Tg2 8.20 Nan.: Freddie 9.00 Dnevnik 9.05 Variete: Random 9.45 Dnevnik 9.50 SP v avtomobilizmu F1 10.30 Dnevnik 11.30 Nan.: Ed 12.10 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell, Kim Myers) 13.00 Dnevnik 13.25 Tg2 Motorji 13.40 Tg2 Eat Parade 14.00 TV film: Antonia 2 - Lacrime in paradiso (dram., Nem., '03) 15.40 Nan.: Turbo (i. Anna Valle, Roberto Farnesi) 17.30 Rai šport: Numero Uno 18.00 Dnevnik, vreme 18.50 Variete: Soiree 19.50 Risanke Disney 20.30 Dnevnik Tg2 21.05 Nan.: Numb3rs (i. Rob Morrow, David Krumholtz, Judd Hirsch) 22.40 Nan.: Crime Stories 23.30 Športna nedelja 0.45 SP v odbojki: Italija - Japonska 1.15 Nočni dnevnik 1.35 Rubrika o židovski kulturi ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 9.10 Variete: Screensaver 9.45 Film: Toto' contro il pirata nero (kom., It., '64, i. Mario Petri) 11.20 Dok.: Intervju s Totojem 11.30 Dokumenti: Mini portreti - Ugo Tognazzi 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.10 Aktualno: Telecamere 12.40 Mini portreti: G. Masina 13.10 Dok.: Kilimangiaro album 13.20 Okkupati 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Film: Il latitante (kom., It., '67, r. Daniele D' Anza, i. Toto') 15.30 Kolesarstvo: 94. our de France (1. etapa), ženski Giro d' Italia 18.10 Nan.: Stargate Sg-1 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: Tour de France 20.05 Variete: Blob 20.30 Hum. nan.: Colpi di sole 21.00 Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro (vodi Licia Colo') 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.30 Film: Una canzone per Bobby Long (dram., ZDA, '04, i. Scarlett Johansson, John Travolta) 0.30 Tg3 Night News Rete 4 6.05 Nan.: Pot za Avonleo 7.00 Pregled tiska 7.20 Nan.: Naš dom ni hotel 9.35 Dok.: Čudovita Italija 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Film: L' anno della cometa (pust., ZDA, '92, r. Peter Yates, i. P. Ann Miller) 15.30 Film: Panico nello stadio (dram., ZDA, '76, i. Charlton Heston) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo (i. Peter Falky) 21.15 Nan.: The Unit (i. Scott Foley, Dennis Haysbert) 23.05 Nan.: 24 od 17.00 do 18.00 (i. Kiefer Sutherland, Kim Raver) 0.45 Pregled tiska Canale 5 11.00 12.00 13.00 13.35 15.30 16.30 17.30 20.00 20.40 22.00 0.1 1.00 Na prvi strani Promet - Meteo 5 Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Potovanje v Azijo Aktualno: Nonsolomoda Film: Le orribili vacanze della banda Johnson (kom., Švedska, '04, r. C. Wegner, i. Conrad Cronheim, Buster Soderstrom) Tg com/Meteo 5 Nan.: Summerland (i. Taylor Cole, Ryan Kwanten) Dnevnik, vreme TV film: Il bello delle donne 2 - Junij (i. Stefania Sandrelli) Film: Il signor Quindicipalle (kom., It., '98, r.-i. Francesco Nuti, Sabrina Ferilli) Tg com/Meteo5 Nan.: E poi c' e' Filippo - Filippo-va izbira (i. Neri Marcore', Giorgio Pasotti, zadnji del) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Profezia di un delitto (pust., Kn.-ZDA, '04, r. M. W. Watkins, i. Timothy Hutton, Randy Quaid) Tg com/Meteo 5 Film: Extreme Measures (dram., ZDA, '96, r. Michael Apted, i. Hugh Grant, Gene Hackman) Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.25 7.50 8.10 9.20 9.05 10.55 11.55 12.25 13.00 14.00 15.50 18.30 19.00 19.25 20.00 20.20 21.00 23.05 0.30 1.15 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.00 Young Hercules Variete za najmlajše Nan.: Pika nogavička Risanke Mucha Lucha Nan.: Hercules Šport: Grand Prix Odprti studio, vreme Nan.: Tata TV film: Il cuore di lupo (dram., Nem.-Kan., '02, i. Steven Taylor, Marthe Keller) Variete: Tutto Ditta Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Prima o poi divorzio (i. Anthony Clark, Mike O' Malley) Tg com/Meteo Variete: Candid camera Nan.: Un ciclone in famiglia (i. Massimo Boldi, Barbara De Rossi, Maurizio Mattioli, Monica Scatti-ni) Variete: Sputnik Variete: Pokermania Šport studio ^ Tele 4 / 9.30 11.00 11.30 12.00 12.40 13.00 13.15 13.35 14.05 15.45 17.30 20.40 21.00 0.05 Horoskop, svetnik dneva Nad.: Marina Rubrika o gospodarstvu Papežev blagoslov Dok.: Majella Automobilissima Poletne osebnosti Oddaja o kmetijstvu Nan.: Bonanza Dok.: La Cina imperiale Risanke Vsi na morje Film: Scatenati campioni del karate (pust., '76, i. Alexander Seng), 22.30 Aspettando la luce del giorno (kom., '90, i. S. MacvLaine, Te-ri Garr) Film: Killer calibro 32 (vestern, '67, i. Lee Lawrence) LA 7.00 9.20 11.30 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.30 0.30 La 7 12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik Film: Un pilota rotorna (vojni, It., '42, r. R. Rossellini, i. Massimo Gi-rotti, Michela Belmonte) Nan.: Angelski dotik Film: Zeppelin (pust., VB, '71, i. Michael York, Elke Sommer) Nan.: Čarovnice Film: Weekend con il morto (kom., ZDA, '89, i. Andrew McCarthy) Variete: Šef za en dan Film: Tom Horn (kom., ZDA, '80, r. W. Wiard, i. Steve McQueen, Linda Evans) Nan.: Sex and the City Športna oddaja (t Slovenija 1 7.00 Živ žav 9.50 Šport špas 10.20 Dok.: Pod evropskim nebom 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Festival Vurberk 14.30 TV nad.: Vrtičklarji - Šštihanje 15.00 Film: Ali je pilot v letalu? 16.20 Hum. nan.: Nikar tako živahno 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Dare Valič 18.15 Risanke 18.30 Žrebanje lota/Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.20 Zrcalo tedna, šport 19.55 Dajmo, naši! - Predstavitev sodelujočih ekip 21.15 Večerni gost: Prof. dr. Franz Copf 22.10 Ars 360 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Dok. portret: Poštar 22.55 Film: Sedmi dan (Šp.) 0.30 Dnevnik 0.50 Film: Bojevnik in princesa |r Slovenija 2 Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Naša pesem 2007: MeKPZ Ljubljanski madrigalisti, KPZ Aeter-num - Škofja loka TV prodaja Med valovi Alpe-Donava-Jadran TV prodaja 13.55 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah (finale, prenos) Koncert: Rudolf Gas Film: Spopad na Zahodu Kronika z Lenta Dok.: Dežele sveta Hum. nan.: Frasier Umetnost glasbe in plesa - Svečani baletni večer: Zlati nagrajenci tekmovanja 2007 Nad.: Strelice nasprotne usode -Slings & Arrows (Kan., '03, r. Peter Wellington, i. Paul Gross, Martha Burns, 8. del) TV film: Mimoidoči (VB) 6.30 9.05 9.35 9.45 10.20 10.50 11.25 11.55 12.25 13.00 16.00 17.05 19.50 20.00 20.50 21.10 22.20 23.10 16.40 Dok. oddaja 17.10 Glasbena oddaja 18.00 Program v slovenskem jeziku: Vur- berk festival 19.00 Vsedanes, 19.20 Šport 19.25 Dok.: Morska plovba 19.55 Vesolje je... 20.25 Istra in... 20.55 Srečanja c skupnostih Italijanov: Poreč (pripr. Monika Bertok) 21.35 Dok. oddaja 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Srečanje z... (vodi rebeka Legovic) 23.15 Dok.: City Folk 23.45 Glasbena oddaja 0.15 Vsedanes-TV dnevnik 0.30 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 Videostrani 18.00 Duhovna misel 18.15 Hitova poletna plaža 18.30 Miš maš 18.45 Settimana Friuli 19.15 Tedenski pregled 19.35 Ne prezrite 19.45 Pravljica 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.15 Vesolje zabave 21.50 Rally za SP - Portugalska 22.55 Polka in majolka 23.30 Videostrani Koper 14.00 Čezmejna TV 14.10 Euronews 14.30 Odmev 15.15 SP v rokometu: Finale RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Prijetni motivi; 10.30 Otroški kotiček: Zidovi hranijo spomin (piše M. Perat); 10.55 Glasbeni listi; 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Zgodbe v prostoru in času: E. Johnson De-beljak - Iz New Yorka v Ljubljano; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Stari časi družabnsoti, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Okrogla miza: Tajni dokumenti o Osimskih sporazumih; 16.20 Lahka glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Moja zgodba: Doktor Vasja Klavora, sledi Glasba za vsakogar; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.30 Kmetijski nasvet; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 10.00 Končno spet nedelja: klepet - Aleš Bebler; 11.00 Primorski kraji in ljudje: 100-letnica rojstva D.zelena; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gle-dališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet: Titov trg - Koper; 10.45 Gost; 12.00 Let 35; 13.00 Poročila, vreme, športno popoldne: Športnik izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 EP v odbojki: Portugalska-Slovenija; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 19.35 Rokomet; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 13.05 Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Priložnostna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.0019.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2: Obletnica Mohorjevih dijaških domov; Nova dela Karla Vouka v celovški galerji; Učenci LŠ Božji grob igrajo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnji tedni bodo kot nalašč za počitnice. Še posebej boste uživali v popotovanju po tujini. Paziti pa morate, da ne boste porabili preveč denarja, saj se boste težko odrekli željam. BIK 21.4.-20.5.: Miniti mora nekaj časa, da uredite svoje misli. Vzemite si čas zase. Oddaljite se od dogodkov, ki vas razburjajo. Morda boste kmalu ugotovili, da nimajo toliko z vami, kot mislite. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu boste dobili veliko spodbud iz okolja. Pohvale ljudi vam bodo veliko pomenile, a dokler ne boste postali bolj zadovoljni s seboj, boste težko našli notranji mir. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Počasi se bo«« ste začeli umirjati. Ugotovili boste, da umirjeni lahko dosežete več kot slabe volje. Zaupajte v svoje sposobnosti in si privoščite kaj prijetnega za svojo dušo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Delo vas bo v (^^r prihodnjem tednu precej utrujalo, saj si boste zaželeli poletnega brezskrbnega razpoloženja in se vam bo vsak napor zdel prehud. Privoščite si izlet ali počitnice ob vodi. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je prijeten, družaben teden. Spoznali boste nove ljudi, saj boste zelo komunikativni. Ljubezen: z domiselnimi kratkimi sporočili poskrbite, da bo partnerju z vami zanimivo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Lju-^ ^ bezen: prijatelstvo ne izključuje romantike. Samske tehtnice bodo v zvestem prijatelju prepoznale sorodno dušo. Bodite igrivi in se ne obermenjujte z videzom. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Držali se boste pravila, da se poleti resnično ne spodobi hiteti, živeti v stresu in nenehnem pehanju za uspehom in denarjem. Vse bo šlo, če ne danes pa jutri, mar ne? Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Ste v „ f odlični psihofizični kondici-ji. Pri delu boste učinkoviti. Ko bo treba, boste delali z vso paro, ko pa bo čas za počitek, boste znali uživati in se brezskrbno smejati. KOZOROG 22.12.-20.1.: Partner vam bo očital, da hočete svoj delž odgovornosti preložiti nanj. Pomislite, morda je v tem, kar govori, kanček resnice. Na delovnem mestu vas ne bo nihče priganjal k delu. VODNAR 21.1.-19.2.: V sebi zadržujete jezo, ker imate občutek, da vas je eden od sodelavcev grdo prinesel okoli. Pomislite s katerimi besedami bi mu najlažje opisali svoje občutke, da vas bo razumel. RIBI 20.2.-20.3.: Vsak dan za dobro jutro in vsak večer za lahko noč si povejte tri stvari, na katere ste ponosni. Pogosto razmišljate o napakah kakor o pozitivnih lastnostih. S tem si jemljete moč. /- ^ Rai Tre RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. julija 2007 27 SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343, 18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Cezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.25 10.30 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 Aktualna odd.: Anima Good news (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Veronica Maya in Duilio Giammaria), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Ubežnik - Beli dežni plašč (i. Angela Lan-sbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Susanne Hausler) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Nad.: Orgoglio (It., '03, r. V. De Si-sti, G. Serafini, i. Daniele Pecci, Elena Sofia Ricci) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Film: Rapimento e riscatto (dram., ZDA, '00, r. R. Hackford, i. M eg Ryan, Russell Crowe) 23.45 Dnevnik 23.50 Aktualno: Nagrada Ischia - 28 mendarodna nagrada za novinarstvo (vodi Milly Carlucci) 1.15 Dnevnik 1.50 Potihoma V^ Rai Due 6.25 Tg2 Potovanja 6.40 Dokumenti 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Rubrika o protestantizmu 7.30 Variete za najmlajše: Random, risanke 10.15 Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33 11.00 Variete: Matinee' (vodita Giampie- ro Ingrassia in Rossella Brescia) 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Sophia Bush, Hilarie Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 19.00 Variete: Soiree' (vodita Nicola Sa- vino in Flavia Cercato) 20.10 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Close To Home (i. Jennifer Finnigan, Kimberly Elise) 22.40 Dnevnik 22.50 Variete: Tribbu' (vodita Serena Ga-ritta in Alessandro Siani) 0.40 Aktualno: 12. Round 1.10 Tg parlament 1.20 Rubrika o židovski kulturi Rai Tre 6.00 8.05 9.05 10.45 12.00 13.00 13.10 14.00 14.50 15.15 15.30 18.00 19.00 20.00 20.15 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 16.00 16.40 18.55 19.25 19.35 20.10 21.10 23.45 1.45 9.40 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 1.20 Rai News 24 Mi smo zgodovina Film: Un americano a Roma (kom., It., '54, i. Alberto Sordi, G. Cali') Cominciamo bene Tg3 šport, vreme Nikoli ni prezgodaj Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Nan.: Out There Kolesarstvo: 94. Toru de France (2. etapa) Dok.: Geo magazine Dnevnik, deželne vesti Šport: Tpour de France Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? Tgr Dnevnik, deželne vesti Tg3 - Primo piano Aktualno: Življenjske zgodbe (vodi Giovanni Anversa) Tg3 Night News Fuori orario ; Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40Velika dolina (i. Barbara Stanwyck, Linda Evans, Richard Long), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Tg 4 dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Nan.:Komisar Nad.: Steze Film: Cosi' parlo' Bellavista (kom., It., '84, r.-i. Luciano De Crescenzo) Dnevnik in vreme Meteo 4 Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Film: Cowboys (vestern, ZDA, '72, r. Mark Rydell, i. John Wayne) Film: Romanzo popolare (kom., It., '74, r. Mario Monicelli, i. Ugo To-gnazzi, Ornella Muti) Pregled tiska i Canale 5 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Misa dei lupi (dram., Švedska, '03, i. Kim Jansson) Tg5 Borza flash Nan.: Providence Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Vivere (i. Federica Bianco, Carmine Scalzi, Brando Giorgi) TV film: La forza della vita (dram., ZDA, '02, i. Annabeth Gish) Tg 5 minut, vreme Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Nan.: Carabinieri 4 Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: The Wedding Date (kom., ZDA, '05, i. Debra Messing, Der-mot Mulroney)205Film: Nella mente di Sarah (thriller, ZDA, '05, i. Kim Raver, Aison Sealy Smith) Nočni dnevnik v Italia 1 6.00 Šport studio 6.10 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Mladi Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena (i. Luucy Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio, 13.35 Quiz sport 13.40 Risanke 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 15.55 Nan.: Blue Water High, 16.25 15/Love 16.00 Tg com/Meteo 12.50 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melis- sa Joan Hart, Nate Richert) 13.25 18.30 Odprti studio, vreme 13.55 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol- 14.20 frizzi, Giorgia Surina) 15.00 19.35 Nan.: Will & Grace 18.00 20.10 Nan.: Renegade 18.10 21.00 Aktualno: Lucignolo Bellavita, 23.00 Il bivio (vodi E. Ruggeri) 20.00 1.10 Risanke 1.55 Odprti studio 21.00 22.00 ^ Tele 4 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 9.35 Nan.: Bonanza 11.00 Nad.: Marina 12.05 Aktualna oddaja 13.05 Lunch time 14.40 Oddaja o glasbi 16.10 Nan.: Don Matteo (i. Terence Hill, Nino Frassica, F. Insinna) 17.00 Risanke 19.00 Šport 19.55 Športna oddaja 20.50 6 minut z Deželnim zborom 20.55 Dok.: Cesarska Kitajska 23.40 Film: Scatenati campioni del karate (pust., '76, i. Alexander Seng) LA 6.00 9.30 11.30 12.55 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.00 1.40 La 7 12.30, 20.00, 1.05 Dnevnik Dok.: Crocodile Hunter Nan.: Angelski dotik Športna oddaja Film: Gli ultimi cinque minuti (kom., It., '55, i. Linda Darnell, Vit-torio De Sica) Nan.: Osvajanje Zahoda Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call Športna oddaja Film: The Grand Finale (dok., Nem., '06, r. Michael Apted) Film: Punto d' impatto (pust., ZDA, '90, r. J. Mackenzie, i. Brian Den-nehy) Nan.: Star Trek Slovenija 1 6.25 6.40 6.55 7.00 7.10 9.00 9.05 9.25 9.45 10.00 10.25 10.40 11.05 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.35 17.00 17.35 18.25 18.40 18.55 19.35 19.55 20.50 21.25 22.35 23.00 0.40 2.00 Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.20 TV prodaja 8.55 Vrtiljak 11.10 TV nad.: Vrtičkarji - Štihanje 11.35 Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Dare Valič 12.35 Ars 360 23.30 1.35 4.00 14.00 14.20 14.40 15.00 16.10 16.40 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 22.00 22.15 22.30 22.50 23.20 23.25 Reportaža: Celinski pokal v smučarskih skokih Evropski magazin Alpe- Donava-Jadran Slovenci po svetu Seja Državnega zbora Poročila Dediščina Evrope - Nad.: Henrik VIII. (VB, zadnji del) Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Aktualno-informativna odd.: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Glas(be)ni večeri na drugem: Druga godba 2007 - Andy Palacio & The Garifuna Collective Film: Ime rože (Fr.) Seja državnega zbora Zabavni infokanal Koper Čezmejna TV Euronews Resna glasba Dok. oddaja Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov: Poreč (pripr. Monika Bertok) Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Potopis Istria nobilissima - Svečana podelitev nagrad Vsedanes - TV dnevnik Becchi battibecchi e... rebechini Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Športna mreža Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka Utrip Zrcalo tedna Eutrinki 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Iz popotne torbe: Vrt Gulimišek: Živali Kratki film: Anass (Nizoz.) Nad.: Patrikov svet Taborniki in skavti: Utrdba nad sotesko Razpoke v času: Carobni napoj Dok.: Cudežni planet Slovenci v Avstraliji - Srečanja v Sydneyju Poročila, šport, vreme Dajnmo, naši! - Predstavitev sodelujočih ekip Nekaj m inut za popularno glasbo Poročila, promet Dober dan, Koroška!: Praznovanje obletnice Mohorjevih dijaških domov; Nova dela Karla Vouka; Učenci LŠ Božji grob igrajo Risanka Martina in ptičje strašilo: Kitajska Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih - Ajkec in vitraj Pozabljene knjige naših babic: Sedem let pri beli kači Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena serija: Skrivnost kitov v Sredozemlju Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Nad.: Ta moja družina Osmi dan Prvi in drugi Poročila, vreme, šport Nad.: Dama s kamelijami Hum. nan.: Nikar tako živahno! Dnevnik 12.00 Videostrani 18.00 Napoved dnevnika 18.05 Večer z Ano 19.25 Rally magazin 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Kraška hiša 22.30 Evropski omnibus 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni namigi z Andrejo Jernejčič; 12.00 Sporazumevanje nekoč in danes; Napovednik; 13.20 Glasbeni listi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 7 nad.); 18.00 S sluhom in srcem iščem zvok - Ustvarjalnost Stanka Jericija; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00 do 12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Vtis s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica z dnevov saksofona; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 16.30 Tema dneva; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45 Let 35 let; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.10 Reportaža; 11.00 Let 35 let; 12.00 Pogovor z izbrancem; 13.40 Nogomet; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevka tedna; 16.30 Tel-star; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert Evroradia; 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Nedelja, 8. julija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren °° dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA K0BENHAVN ,13/16 O _ BERLIN 11/22 O VARŠAVA O 12/18 O KIJEV 13/20 DUNAJ 16/27 A BEOGRAD O 18/30 •SF SKOPJE O - 18/34 v N • V O SOFIJA 19/33 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad Sredozemljem se zadržuje razmeroma topel zrak, nad severno Evropo pa hladen. Proti nam pritekajo občasno vlažni zahodni tokovi, ki povečujejo nestanovitnost nad Al- pami. V noči na torek .in se bo vreme DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.53 bo zajela naše kraje hladna fronta občutno poslabšalo. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.47 in zatone ob 14.32. Nad Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, nad severnim delom Evrope pa je obsežno ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se zadržuje na Alpah. Z zahodnimi vetrovi priteka v višinah k nam razmeroma topel zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. Le na severu države se bodo pri občutljivih ljudeh občasno pojavljale vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 6.02 najnižje -0 cm, ob 10.48 najnižje -18 cm, ob 17.43 najvišje 43 cm, ob 24.52 najnižje -20 cm. Jutri: ob 1.19 najnižje -34 cm, ob 7.41 najvišje 5 cm, ob 12.04 najnižje -13 cm, ob 18.38 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............24 1000 m...........19 1500 m...........14 C 2000 m...........11 2500 m............8 2864 m............6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER SERVIZI IMMOBILIARI Nepremičninske storitve v SCoveniji in ItaCiji www.artes-immobiliare.com HIŠE ŠKOFIJE OKOLICA: na elitni lokaciji ponujamo novo samostojno hišo z vrtom, sestavljeno v tuhln|e. dnnmr hA*. spalnic, tapjlriitr in trm*. Ifrcdro Itp-pogled i id rvuujr- ZEMLJIŠČA DIVAČA OKOLICA: na mirni lokaciji,na robu vasi,ponujamo zazidljivo □arcelo s 3.600 m2.Sončna leaa. 6440 m. vt tofli ¿SW rn: Inr^i. «rtb kmetijsko fTHUELi zuklVha punta 1 tifl m', u ^ndnjinljnovinlske hiše. ONUUI - mm OnftUCPC n* ud» ml ml (n lokaciji. rahel sneg z sneg močan sneg pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 0) 14/25 éi CELOVEC O 17/25 TRBIŽ O 13/24 13/24 ° 13/24 KRANJSKA G. ^ \ VIDEM O ^fi 15/31 O PORDENON 16/30 ČEDAD O 16/30 O TRŽIČ 13/28 O KRANJ O GRADEC 16/26 o 13/25 S. GRADEC CELJE 15/28 O MARIBOR 016/26 M. SOBOTA O 16/27 PTUJ O a O N. GORICA 16/29 Oc LJUBLJANA 16/29 N. MEST015/29 ZAGREB 15/29 O O 13/27 KOČEVJE V . O" ČRNOMELJ REKA 19/30 ^NAPOVED ZA DANES Ob morju in v nižinah bo povečini pretežno jasno ali delno oblačno, pihali bodo krajevni šibki vetrovi. V gorah bo več spremenljivosti in bodo predvsem v popoldanskih urah možne plohe ali nevihte. Pretežno jasno bo, v severnih krajih občasno spremenljivo oblačno. Tam bodo možne posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C. TRBIŽ O 11/23 CELOVEC O 18/24 O 14/23 KRANJSKA G. VIDEM O 16/29 O PORDENON 17/28 T Î5S ČEDAD O 17/28 GORICA O 19/29 ¿S o TRŽIČ 15/27 O KRANJ o GRADEC 17/28 a o 14/25 S. GRADEC CELJE 16/30 O MARIBOR 017/29 M. SOBOTA O 17/30 PTUJ O O N. GORICA 18/29 19/29 PORTOROŽ O 19/29 O LJUBLJANA 17/29 POSTOJNA O 14/27 KOČEVJE o ČRNOMELJ -N s REKA 20/30 ZAGREB 16/31 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo zmerno oblačno do spremenljivo. V popoldanskih urah se bo povečala oblačnost in se bodo v gorah in nižinah pojavljale zmerne do močne padavine, deloma nevihte. Ob morju bo pihal jugovzhodnik, nato zmeren do prehodno močan jugozahodni veter. V noči na torek se bodo povsod pojavljale obilne padavine in nevihte. Jutri bo sprva večinoma sončno, popoldne pa bodo v zahodnih krajih že krajevne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. V torek bo oblačno s padavinami in nevihtami. Ohladilo se bo. DOPIS IZ PARIZA - Svoj delež prispevajo tudi Slovenci Identiteta, mešanica, bogastvo PARIZ - Multikulturnost, multietnič-nost.Priseljenci, zamejci, zdomci. V ta puzzle bogastva sodijo tudi Slovenci po svetu in v...Parizu. Pariška je le ena izmed slovenskih skupnosti v Franciji; druge so v Nici in Marseilleu, na vzhodu države (Alzacija) in na severovzhodu (Lorena). Slovenci so prišli v Heksagon s trebuhom za kruhom v treh valih: prvi v dvajsetih letih, drugi leta '45 in tretji na začetku šestdesetih. Prva dva sta bila usmerjena na vzhod države, kjer so bili rudniki in torej delo, Pariz je bil večinoma le postojanka in malokdo se je naselil. V prestolnico so prišli po drugi svetovni vojni in predvsem v šestdesetih. Po podatkih veleposlaništva je Slovencev v Parizu in okolici 6.000, v Franciji pa 20.000. Pomemben povezovalni element so društva, ki nudijo različne aktivnosti in nekatera tudi dopolnilne tečaje slovenskega jezika. Če naštejem glavna so to: Slovenci na Provanski in Azurni obali (Mou-gnis), Društvo Slovencev Planika (Sallaumines), Francosko-slovensko društvo Sava (Montreu-il), Jadran (Merlebach), Sv.Barbara (Freyming-Merlebach) itd; v Parizu sta to Slovenska katoliška misija in društvo Lipa. Tokrat sem prišla v stik s Slovensko katoliško misijo v Parizu, o kateri sem se pogovorila z gospodom Jožetom Kaminom, ki služi v meški škofiji in skrbi za katoliške Slovence v Franciji. G.Kamin je prišel v Francijo s starši, ko je bil star pet let; torej je bil tudi sam del selitvenega vala.Obiskoval je francoske šole, s tri-naj stim le tom se je z dru žino vrnil v Vipavo, se nato vpisal na teologijo, vendar ga je ljubljanski škof prav zaradi njegove življenjske zgodbe zaprosil, da dokonča študij v Franciji, kjer je bil tudi posvečen. K slovenski pariški misiji sodijo cerkev sv.Tereze, dvorana in dom, ki se nahajajo v Chatillonu (predmestje na jugozahodu Pariza). Dvakrat na mesec se odvija slovenska maša in enkrat na mesec organizirajo skupno kosilo. Pariški Slovenci niso tako povezani kot skup nos ti na vzho du, kjer jih je zdru žilo de lo v rudnikih; v prestolnici so dobili različne zaposlitve in se tako porazgubili po mestu. Kakorkoli se tudi tu dobijo ob velikih praznikih, to je za novo leto, na dan kulture in dan državnosti, občasno pa imajo tudi stike z društvi v Sloveniji. Ko smo pri Slovencih v Parizu, ne morem mimo pisateljice Brine Svit, ki živi v Franciji že več kot 20 let. Nekateri Slovenci, ki so šli iz eko- • •• nomskih ali drugih razlogov v svet, so tudi uspeli in zasloveli. Svitova si je s svojim zadnjim romanom »Un coeur de trop« (Odveč srce) dokončno prikupila Francozom, sicer pa je dobila že veliko priznanj, med drugimi tudi prestižno »Maurice Genuoix«, ki jo podeljuje Francoska Akademija (pisateljica že leta piše v francoščini). Drugo poznano ime med slovenskimi pisatelji je gotovo Boris Pahor, ki je kot pisatelj še posebno priljubljen in to ne le v Franciji ampak svetovno. Nazadnje bi še pojasnila, kako je podpisana prišla v stik s tem delom pariške slovenske skupnosti. Čisto slučajno, ko so me povabili na poroko, na kateri je bila nevesta iz Slovenije, ženin pa iz Francije, sicer pa španskega porekla.-Ko sem dobila vabilo, sem presenečena prebrala, da bo verski obred v slovenski cerkvici sv.Tereze v Chatillonu.Povabljenci so bili tako iz Francije, Slovenije, Italije, Španije in še nekaj priljateljev je prikapljajo iz različnih koncev sveta.Ko smo dvignili kozarce, je tako zadone-lo: Na zdravje! A la santé! Viva los novios! Viva gli sposi! Bacio! Poljub! Biseous! Itd.! Identiteta, mešanica, bogastvo... Jana Radovič 34151 Opčine (TS) - Narodna ulica, 40 - Tel. in faks: 040 2158112