Miloš Minić LJUBLJANSKO POSVETOVANJE O STANOVANJSKEM PROBLEMU Na iniciativo Stalne komference mest Jugo-slavije bo 26. in 27. m-aja v Ljubljaiii posvetova-nje 0 probleimih stanovanj in stanovanjske poli-tike. Organizatorji tega posvetovanja so Stalna konierenca mest Jugoalavije, Zvezna industrijska zbornica, Zvezna zbornica gradbenih podjetij, Zveza obrtnih zbornic Jugoslavije. Zveza dru-štev arhitektov Jugoslavije, Zveza urbanistov Jugoslavije, Zveza gradlbenih kiženirjev in teh-nikov Jugoslavije in Zveza ženakih društev Ju-goslavije. Posvetovanje v Ljubljani ne.bo moglo ob-ravnavati stanovanjsko vprašanje v njegovi ce-loti — kakršno je v mestih in na vasi. Omejilo se bo na razprave o stanovaaj^kem vprašanju v mestih in v industrij&kih naseljih. To je po-vsem razumljivo. Prvič zato, ker je stanovanjsko vprašanje v na5ih mestih in Lndustrij.«ikLh nase-ljih danes po&talo najbolj akutno socialno. eko-nomsko in polltično vprašanje, — drugič zato, ker ima stainovanjako vprašanje na deželi po-vsem drugo naravo in zahteva pcvpolnoana dru-gačno reševamje. Zaikaij je priSlo prav zdaj do takšnega po-svetovanja, zakaj ga ni bilo že prej? Dva mo-menta sta zaihtevala, naj bo to posveto-vanje prav zdaj. Prvi momenit je v tem, da je ostrina sta-nova*njskega vprašanja dosegla najvišjo stopnjo v vsej povojni dobd. Drugi moment je naslednji: s spreje-tjem zakona o skladu za kreditiranje stanovamjske graditve, konec preteklega leta, so bile postavljene krepke osnove za dolgoročno politiko stanovanjake graditve, t. j. politiko po-stopnega reševanja stanovanjskega vprašanja v mestih in industrijskih in drugih mestnih na-seljih. Vendar preje ni moglo priti do tega posve-tovanja, ker nismo imeli nobene mofrnejše, na daljši rok preračunane stanovanjske politike. Ni-smo je niti mogli imeti v času, ko so morala biti skoraj vsa razpoložljiva STedstva skoncen-trirana za industrializacijo in. zagotovitev ne-odvisnosti naše države Ln ko srao takemu vpra-šanju, kakršno je stanovanjsko, Iahko posvečali pozornost le mLmogrede in odvisno od najnujnej-nejših potreb industrializacije. Zakon o skladu za krfcditiranje stanovanj-ske graditve je dal osnove za določeno dolgoroč-no stanovanjsko politiko v meatih. Sedaj mora-mo računati s tem, da bo stailni porast nacio-amalne proizvodnje iz leta v leto vse bolj omo-gočal pastopno krepitev in širjenje materialne podlage za tako polLtiiko, t. j. absolutno in re!a-tivno večanje tistega dela nacrodnega dohodka, ki ga bomo morali izdrvajati za graditev novih stanovanj. Majhna stanovanjska povišina na prebivalca V čem je bistvo vprašanja, 0 katerem bo razpravljalo ljubljansko posvetovanje? Bistvo stanovanjskega vprašanja je v tem, da živimo v velikem pomanjkainju stanovanj. VelLko število družin in prebivalcev v naših mestih in industrijakih naseljih živi v s3abih stanovanjskih razmerah in veliko je žtevilo tistih, ki nimajo stanovanja. Obseg slanovanj-skega pomanjkanja labko vidimo iz nekoliko naslednjih podabkov. Po rezultatih proučevanja, ki so jih opravili v okviru Stalne kcnfcrence mest, bi bilo treba po vojni do leta 1953 zgraditi 350 tisoč stanovanj, da bi lahko zagotovili skrom-ne stanovainjske pogoje v mestih, mi pa smo iz-gradili le 100 tisoč stanovanj. Na podlagi popisa stavb in stanovanj v mestnih naseljih je prišlo v letih 1949-50 na prebivalca povprečno ll.fi kvadTatnih metrov uporahne površine. Po po-pisu stavb na vasi smo Lmeli leta 1951 povprečno 8,4 kvadratoega metra uporahne ,površine na va- Skega prebdvalca; akupno povprečje za vso dir-žavo pa je znašalo na prebivailca 9 kvadratnih metrov uporabne površime. Od tega popisa do dames se je povpirečna uporabna površina po prebivalcu v mestih umanj&iiLa zaradi hitregišega tempa parasta no-' vega prebiva]stva od tempa stanovamjske gra-dltve. Ainiketa sekretariata Stalne konierence mest Jugoslavije, opravljena v času od julija do ofctobra 1955 v 221 mestih in mestnih naseljih, je ugotovila, da imamo v teh 221 mestih 315.602 diražiin veti vse te pripambe. Toda te sJonijo na raz-iskovamjih, ki ao jfih ofo-avUi tako maitesisti kakor tudi nemMteisti. V luči teh fcrafikih apomb 3aže l&hiko razu-memo protiilem pomainjikaireja stamovanj in talco imenovano stanovanijsiko krizo pri nas. Pjredvojna kapitalističnia Jugosilavija je bila zaostala država. ProLzvaijalline siJe so bile neraz-vite, narodni dohodek na prebivalca je bB nizek. Na podlagi tatoe gospodarake razvitosti niti ni mogel biti zgrajen staeovamjski fcmd z nekim baLjšim siandardom. Zato smO že od stare Jugo-davije podedovali hudo pomanijkanje stanovanj v mestih, * znajlhno površino uporabne^a stano-vanjskega prostora na prebiva-lca. Ogramna ve-čina tnesrtnega prebivalstva je živeJa že v stari Jugo&laviji v zalo slaibih stanovanie&ih pogojih, EHiogi pa niso imeii nad glavo niti talke strehe, ki bi jo lahiko imenovali stamovamje. Med vojno j€ biilo po opa-avijenih anketah aJi proa-ačnndh porušeeio ali hmdo poškodovano 20 odstatkov vseh hriž. Vojna je torej še boij po-sLaibžalla položaj. ; Dkrepl za ablažiteT stanovanjske krize Ofodast deilovnega ljudstva j^ s prvo potezo veshno etoraa to, kar je morada storiti kot revo-HucionaTna o&La&L, da bi alajšala Stanovanaske pogoje za stotisoče družin delavcev in drugih de-lovmih Ijudi. Odvzemala je odvetni stanovamjski ftt-oetor visakomur ia vamQ mase]4evaiLa diružine brez stanovanj aU tiste, ki so živeJi v nečlo-veSkih stanovanjsiklh razinerah. V Casu deset-letne disitjribucije stanovanj smo Sli s takimi ukrepi do skrajmih meja. Ti ukrepi so statisočim družinaTn delavcev in drugih delovnih Ijudi v naših mestih zagotcfVili ugodnejše stanovanjfiike pogoje. Pred voimo je na enega člama delavsike družine v mestu odpadOo povprečno 4 do 6 kv. metrov stanovanjskega prostora, medtem ko je je imeia buržoaizija in visoka biroikracija raz-košna stanovajija, leta 1950 pa je nanj poviprečno adpadlo 8 do 14 kv. metrov stanovanjske p.vrši-ne. To je predvsem resuiltat politike utesnitve, t. j. odvzemanja odvečnega prostora in naselje-vanja rodbin brez stanovang ali tistih, ki so imeli skrajno slaba stanovanja. Toda pomanjka-n.je sitanovanj ni prenehalo. Samo razdeliJo se je — bolj ali manij enakoimerno — na vse mestno prebivailstvo. Leta 1947 pričenja obdobje hitre induistri-alizacije naše države. InduistTializacijo sprgmlja hiter pTiJiv prebivatetva z dežele v mesta in in-diuisitrijske kraje. Samo v zadnjih treh letih (1953—55) se je Stevilo zaposilenih v mestnem gospodarstvu povečaJo od 1,257.000 v letu 1952 na 1,740.000 v septemibru leta 1955, ali za 38,4 adsitotkov. Med leti 1948 in 1955 se je v 149 anketiramih mestih prebivatlstvo povečalo za 800 tisoč Ijudi. KJjuib gradnji ne ravino tako majlmega šte-vila stanovainj postajaijo stanovanjski pogoji če-dalje slabši, pomanjkanj-e stanovanj narašča, po-v.prečna površina stanovanijskega prostora na prebivalca pa se zmainjšuje. Kakor v drugih dr-žavah je tudi pri nas hitra industrializacija, hitri razvoj proizvaGabiih sil povzročil večje pomanjj-kanje stanovanj. V vsem tem je bistvo stanovamjisikega vpira-šanja, o katerem bo razpravOjalo Jjubljanslko po-svetavanje. K posiopnemu izboljštmjii slonovanjskih ra2aner Toda injdusitrializacija, hiftri pcnrast proizva-jaBniii sil, porast naciomalne proizvodinae in na-rodmega dabodka so ustvarili neogibne ekanom- ake pogojje za določanje osnov in za izdeiavo določene perspefetivne pofldtiike za reševanje proibiema stanovamjskega pomainjkanja v mestih ia indiustriijskLh naseljih. Na podlagi ravni go-spodairske razvitosti ekonoansko zaostaJe stare Jugoslavije sociaJiistiena Jngoslavija ni mogla storiti radikaflnega prevraia, t. j. ni mogla bolje reševati taikšnib. vprašanii, kaikor je stanovanj-siko, vprašanije prehrane, obileke in. pod., ki so vsa važna za živttjemaski standard prebivalstva. Na podlagi že dosJej dosežeeega višjega nivoja go-spodaTsfcega razvoja lahiko gremo v prihodnje k ustvarjanju čedaJje balijšega položaja s po-stopnim reševanjem problema življenjskega standaTda in pri tem uipoštevamo dejstvo, da tudi z doslej doseženim nivojein proizvajalnih sil še vedno zaostagairao ne samo za najrazvitej-širni, inarveč tudi za določemimi srednje razviti-di državaini, in da bo zaito-že vedno potrebno, zagotaivljati hiter temfpo razvoja naših proizva-jalnili sril. To pomeni, da bo mijno določeaio ob-doibje, preden bomno dosegili norme življenjskega standarda razvitejših dTžav, vMjučno tudi norme . stanovanjsikega standarda. f L*j"uibilrja.rksk.o posvetovainje bo upostevalo vse te momenAe, ko bo obravnavalo &tanavan.jski prdblem iz raanih vidikav, v katerih se pojavlja to vp-rašanje. Reševanje stanovanjskega problema je iz-redno zapleteno. Zeflo številma so tiata vprašanja,j ki jih moraimo hJkrati proutevaiti ki reševati, da™ bi končni rezultat postopoima odstranii pomanj-kairi'je, ga končno povsem odpraivil in vsem drža-vljanom omogočil dovolj veliko in zdravo stano-vainje. Organizaito-rji ljiubijaiisikega sestanka so to upoštevali. KolikoT je biilo to možno, so zagoto-vlli, da bo otoravnavani pToiMem osvetljen z vseh sfcrani. Za posvetovamo« so priipravLli več kakor 20 referatov, ki obravnavajo gos^podarske, teh-nične, oTganizacijske, socialno-poiliti&ne, pravne in druge vidiike stainovainiskega pfoblema. 0 čem bo posvetovanje razpravljalo Referati obravnavajo gradlbeništvo, inriustrigo ki obrt, parojektiranje, gradbene matenale, mož-nosti in probileime modernizacije Ln indnistriali-zaci.je stanovanjsike graditve, sta'ndardizacijo in tipizacijo, vzdrževanje obstoječega stanovanjske-ga fomda, najemnino, kreditiranje in fanansira-nje stanovanijB.ke graditve, graditev mest in ko-miunalne naprave, strokovne kadre, znanstveno-raziskovalno delo, pohištvo, stanovanrje in zele-nje, družino in stanovarajike ,pogoje, zdravstveno zašči