TRST, petek 21. avgusta 1959 Le‘o XV. . št. 198 (4352) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo MONTECCHI «. (, II. na«. — TELEFON »3-801 IN »4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2t — NAROČNINA: mesetna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. poll&na 2500 lir, celoletna 4900 Ur - Nedel jska številka mesečno 100 Uf. letno1000 Ul OGUŠOV- Podruž™c» GORICA: Ulica S. Pellico 141. — Tel. 33-82 - OGLASI; o« 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno j60_din — o«n>_ teKocli uwniLA. uiica o. r-enico 1-11. — ici. — uulA3i; oa s, oo iz.ju m mi in. uv 10. — jlci. ji-joo — v leanu 10 ain. necieijSK.a ou ain, mesečno <9u um — neueijuKd. letno i.nu, -- ^ _ f cnfL7()/*L37,l vsak mm viSine v Širini enega stolpca: trgovski 80, f i na n£no-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MAL! OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani / Države «francoske skupnosti) protestirajo s* ne P?^e vTiPariz L. .• • i i . i r •• o i na sejo N ATO, kakor Herter proti jedrskim poskusom rrancije v banan------------------------------------ Arabska liga podpira zahtevo Maroka, naj se zadeva spravi na dnevni red skupščine OZN - Francoski l*k izraža zaskrbljenost zaradi koncentričnih napadov zahodnega tiska na francosko politiko se zadniU h' . številnim kritikam proti Franciji, ki žile nove- t ponavljajo z vseh strani, so se pridru-tujejo otAJ ,. države «f rancoske skupnosti« naspro-^oburin eksplozijam v Sahari. banske Je dala stranka ------------------------ Mobido » ki j° vodi v Panzu ie ta korak po" Qo Keka,’ ministrski '“dnik311/h Sudana in pred-l'žtero • deraciJe Mali (v "‘ero io ,lJe Mali (v hegaij nhV -ulien tudi Se- ie deio^jaVV Je 'zJav°, ki Prha na « akor hladna kroge ancoske politične *ii0kvUm^f. ki SO ga Obja-*tranke S? u-, zahteva od «nska UnH federaci'e (su- 'htike) -i? )e sekcija te !'»ai za’čn"a) *Pri francoski da 1° Dren .potrebne korake, grškim P ?a’ nai se odpove 5 v inn.re„ z!c,u'SOm. v Saha-i odnncU ancije in afri- ancosko J,- ter »svari ^‘taimi zep 0 pred mo-ki bi fa.°*transkimi deja-•ateljstvo bko Prizadela pri-rancij0 ' kl veže Mali s vzročil precejšnje neprijetnosti, ker ie to prvikrat, ko se v okviru francoske skupnosti pojavlja tak protest. Poleg tega se pobuda vključuje v o-fenzivo proti francoskim atomskim poskusom, ki so jo v Monroviji začele afriške neodvisne države, zlasti pa Gana, Gvineja, Nigerija in Maroko. Počakati je treba še, ali bo Mobido Keita, ki je sedaj na počitnicah v Franciji in se torej ni udeležil seje svoje stranke, ki je objavila to izjavo, odobril to stališče. Za sedaj ni mogoče še vedeti za njegovo mnenje, toda časnikarjem, ki so skušali stopiti z njim v stik, je šef njegovega kabineta izjavil, da je Mobidu Keiti prav gotovo znan sklep njegove stranke. miIHtIHHHHHHHHHIIHIHIIHHHIHHHHIHHHHHIHHHIIHHHIHHHiHIHIHI l Selasi si je ogledal j kvarno «Iskra» v Kranju list «Express» o uspehih Jugoslavije rB^GRAnM dopisnika> jf?r Haile Š i20' ~ Et‘°Pski ?lda iwl elasi ln princesa J1* v suro &*a danes dopol-J* 111 dru?ltVU Miha Marin-Sebnosti ^ Jugoslovanskih Srad p.- uDisxa Nitost, “gledu 0vai v v visoki gost odpo- In° Uro ovui’ k^er si Je nad 1 broces ed°val proizvajal-lžS tbv3tpvprne Iskra. Po hktiv v atn^ le delovni ko- in aai DrirLas,eni tovamiški Drib-,^ . edd malo zakusko obiskala blejski grajskih zna- g'rorL.v °kraši ril li Pi °kt0e nu.1'6' ki izdeluje danes 'errPrika: 3oo' Iakra vTa-I°varnp ‘kazana proizvod- ^ b?d9rU plu de'0Vni kolektiv Selasiju kom- avi fazpih izdelkov. Po il delovn, ^‘omatieno t^efonšiTJ » ieP°d.vtisom uspeha Sim =:DHa,‘le SeiasT med 2*1° PoduJf* v sP°minsko doki*’ da ie tudi ta dosecr naPredka, ki »j °di. i- R1 Jugoslovanski ^ k,St “dem ,anja je visoki IU, kit v ®rdo pr. Tito jnr sta mu predsed- # KanjU, kjt°Va! v Brdo pri ’ »ti, Tit° in n & mu Predsed-tfdila im g0Va soproga k„u sta .1 kosilo, po in r nad enn le Beiasi in leda2govariau Um° sPrehaJala Sl,5‘k Tit0 „ 0C,°I Je Pred-._ ^ rv. Priredil v vili n,"? na Bi; , Priredil i )ast svo?lU veUk sprejem Hrpate Ure gostu. Okrog HtekSr"*nika ^ita” S° g0RtJC • ! Dif» b^rk ’ Veliki igri blej-$ z iam- mor doslej tujci niso smeli, tudi tujcem odprtih. Nasprotno pa odslej ne bo dovoljeno tujcem iti v 5 mest, kamor so doslej smeli; tudi to je v omenjenem sporočilu. Mesta, kamor bodo odslej tujci smeli, so; Talin, glavno mesto Estonske, Prevan, glavno mesto Armenije, Ašhaband, glavno mesto Turkmenistana, Vijno, glavno mesto Litve, ter Batum, eno izmed glavnih pristanišč ob Črnem morju. Mesta, kamor odslej tujci ne bodo smeli, pa so Gorki in Kazan ob Volgi, Vorkuta, premogovno središče onstran severnega polarnega kroga, Dnje-propetrovsk, veliko industrijsko središče v Ukrajini, ter Kujbišev, tudi v Ukrajini, kjer je postavljena največja hidro-centrala v SZ. Tujci v Moskvi pa se bodo lahko sedaj vozili vse do meje s svojimi osebnimi avtomobili, namesto da bi se morali voziti do Vjazme, približno 200 km od Moskve, z vlakom, kjer so jim izročili avtomobile, da so lahko nadaljevali potovanje. Niso ujeli kapice «Discovererja> Cra!inim uri® prisostvovali »i-r.**1 1 P lzorom ob Blej- jJ &esihanl\deIh*iskega lista I *h \4oslaviV kratkem °b-/| k,lkl1' v,go>aV1JO skupina in Vaj. °d° v sJr°Kovnjakov *tv0 iiUg°slov!nSsifViii prouče-list« a ktttetr ? zadružni-ki •' za de h, politiko. Mi-•hvi h®davnn ?Iie» Nanda, iev^-,piše «st°aVSkal Jug0' HsD.fnil Pod „1 L ,esman», se 'ijstva jugosln -lm vtisom iitieti®’ delavsU'tns'Kega kme" •■]«ki sk,h zadrug p sestev.» g MtclV*Ja repnrtP1-S lht)>lje inCi^° blr°krat-1 « taia n°sti Rospod»rske SoilL tQda ‘3 do uma Pove)r;°vanJa i" !žv°dn! °dstotkn etno za btoui0- ^dgovr, V .av°j° pro- & ohčinV;_prakRi "«i0„ ■ -uua i„ ^ačrtovanje 8 ifm ravlianja "a{rt zaradi “I 6anf.egulatnr P°-ta' Sam° *'h - B. B. vfiiS tujcev *veii ^proči,7 S°vjetska \ .‘hodnih i .veleposla‘ H °dsla; av v Mo' WASHINGTON, 20. — Ameriški državni departma javlja, da poizkus, da bi ujeli kapico satelita »Discoverer VI.», ni uspel. Raketa je izstrelila kapico nocoj ob 21.27 po srednjeevropskem času, kakor je bilo določeno. Toda kapica ni oddajala nobenih znakov. Poizkus, da ulovi kapico, se imel izvršiti nad Havajskimi otoki. Toda dvomijo, da bodo kapico našli, ker posadke ladij,' ki so bile na področju, kamor bi morata pasti, je niso videle padati. «» ------ Poročilo Draper WASHlNGTON, 20. — Predsednik Eisenhower je poslal kongresu poročilo posebne komisije, ki j° vodi William Draper. Poročilo poudarja, da je potrebno ohraniti na primerni višini ameriško vojaško pomoč zavezniškim državam. Eisenhower je zahteval od kongresa milijardo in 600 milijonov dolarjev kreditov za vojaško pomoč. Toda kongres je že znizal ta znesek za 200 milijonov dolarjev. Komisija Draper pa je mnenja, da bi morali pomoč zvišati na dve milijardi dolarjev. »Znesek ki ga upošteva kongres, pravi poročilo komisije, lahko povzroči resno nevarnost za varnost ZDA in svobodnega sveta.« Poročilo poudarja tudi, da bi gospodarski razvoj sovjetskega bloka in njegovi vojaški napori morala spodbujati ZDA, da bolj upoštevajo »trdo kon struktivno delo«. «i------- Y Jomcnu bodo usmrtili 40 tihotapcev DAMASK, 20. — Neki tukajšnji list poroča iz Meke. da bo v kratkem 40 jemenskih tihotapcev usmrčenih. Tihotapci, ki so na skrivaj prenašali valuto čez mejo, so ubili šoferja kamiona, ki jih je vozil ker so se bali, da bi jih prijavil, Pozneje pa so bili aretirani in obsojeni na smrt Sodišče V Meki, ki je izreklo obsodbo, je določilo da morajo biti usmrčeni v skupinah po 10, in sicer v štirih različnih Omeniti je treba, da Mobido Keita nasprotuje francoski skupnosti, kakršno si je zamislil general de Gaulle, in da bi želel, naj bi Jo nadomestil neke vrste francoski Commontvealth. V Parizu se bojijo, da se bo polemika v zvezi z atomsko bombo vključila v polemiko o prihodnosti francoske skupnosti. S tem v zvezi je posebno ostra polemika med voditeljem federacije Mali in voditeljem Slonokoščene obale, ki je tudi voditelj afriškega golizma, Houphouetom-Boignyjem. Razumljivo je torej, da francoski politični opazovalci vedno z večjim zanimanjem pričakujejo prihodnji sestanek sveta francoske skupnosti, ki bo 10. septembra v Parizu pod predsedstvom generala de Gaulla Domnevajo, da bo Houphouet - Boignv postavil svet pred izbiro: ali federalistična politika Malija ali pa njegova politika. Iz Tripoiisa javljajo, da je glavni tajnik Arabske lige Hasuna izjavil, da Arabska liga podpira zahtevo Maroka, naj se francoski načrt za jedrske poizkuse v Sahari sprejme na dnevni red skupščine OZiN. Hasuna je dodal, da bo Arabska liga uporabila vsa mogoča sredstva, da prepreči Franciji omenjene po- izkuse. Francoski tisk pa tudi danes reagira na inozemsko kritiko proti francoski politiki. »Figaro« piše med drugim: »Očitno je, da je bila izvedba skupnega tržišča grenko razočaranje za Mac Millano-vo vlado. Toda zdi se, da ta vzrok ni dovolj. Potrjuje se vtis, da se naše zavezništvo ohlaja predvsem zaradi francosko - nemške sprave«. List pravi na koncu, da Angleži z napadanjem Francije neposredno napadajo «države svobodnega sveta« in s tem »navajajo vodo na mlin Nikite Hruščeva«. »Parisien Libere« izreka presenečenje, ker ni zunanji minister dal navodil francoskemu poslaniku v Londonu, naj formalno protestira. List pripominja, da britansko ravnanje pomeni spodbudo za afriško - azijsko skupino v OZN. «Humanite» pa komentira: «Nikoli ni tuji tisk — angle ški. ameriški, sovjetski, italijanski in tudi nemški ter a-zijski in afriški — govoril o Franciji s tako strogostjo. Vlada pete republike ni rešila niti alžirskega vprašanja niti mezdnega vprašanja. U-spela pa je obrniti proti sebi enotnost sveta«. List dodaja, da je vlada oškodovala dobro ime Francije, da je kompromitirala vezi s Tunizijo, Marokom in črnsko Afriko, poživela hladno vojno ter je »ponižala našo deželo na ra ven malo privlačnih botrov, ki so hitlerjevski in Francovi generali« Zanimiv je tudi članek, ki ga objavlja »Le Monde« pod naslovom »Diplomatska osamljenost«. List piše: «Politika Francije je že nekaj časa predmet osredotočenih napadov skoraj vsega zahodnega tiska. Od pretekle nedelje, to je po govoru, ki ga je imel Debre v Ue-Bouchard, so ti napadi zavzeli tako ostrost, da ni pretirano danes govori- o krizi v odnosih med Francijo in njenimi zavezniki, ali vsaj o splošnem nezaupanju teh zaveznikov do francoske politične koncepcije. Ošibitev atlantskega zavezništva, ki bi nastala zaradi francoske politike, bi po mne nju raznih tujih dnevnikov bi- mesto, toda uporniki moč- HščTakakoUrdapa 7 pohtlčnega | napredujejo na bližnjih in ideološkega stališča: namen področjih in skusajo izolirati HIIIIIHIIIlIHimMMIMIMMMIIIMimMmilimiMMfmimillUMMMmHHMMIIMMIimMMIHimMMMM Burgiba napovedal ukinitev carinske unije s Francijo Francije, da tudi ona ima jedrsko orožje in da povzroči eksplozijo svoje bombe v Sahari, ter njena alžirska politika kvarita odnose med Zahodom ter svetom afriških in azijskih držav, t. j. bandun-škim svetom«. List pravi zatem, da izginja upanje francoskih zaveznikov, da bo peta republika naglo rešila alžirsko vprašanje, in da pri nekaterih francoskih zaveznikih nastaja bojazen, da civilna oblast v Franciji ni bolj sposobna kakor včeraj vsiliti svoj zakon vojski. Zato se s tem večjo jakostjo spet pojavljajo kritike prav sedaj, ko se bliža razprava v OZN, ko bodo azijsko-afri-ške države spravljale francoske zaveznike v zadrego s svojimi obtožbami proti Franciji, »Nezadovoljstvo proti Franciji je splošno, nadaljuje list. Celo nemški tisk, ki se je svoj čas veselil, ko se je francoski državni poglavar pridružil stvari Evrope, daje danes jasnp razumeti, da Evropa ne bo podpirala alžirske vojne Francije, kakor tudi ne bo postala orodje prevladovanja enega svojih članov«. List pravi zatem, da bi bilo lahko dokazati pretiranost večine obtožb proti Franciji in da bi se n. pr. lahko povedalo Američanom, Angležem in Sovjetom, da so prav malo kvalificirani, da bi Franciji očitali njeno jedrsko politiko, medtem ko oni spopolnjujejo svoje bombe in se ne morejo porazumeti za prekinitev a-tomskih eksplozij. Toda ne glede na to ostane dejstvo splošne kritike, zaradi katerega je treba biti zaskrbljeni. List pravi na koncu, da bodo prav zaradi tega za prihodnost Zahoda zelo važni razgovori med generalom de Gaullom in predsednikom Ei-senhowerjem. »«------ Napredujejo uporniki v Laosu NEW YORK, 20. —.Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes razgovarjal s predstavnikom laoške vlade Sana-nikonom, ki mu je izročil pismo svoje vlade. Tajnikovo poročilo pravi, da laoška vlada poziva glavnega tajnika, naj predlaga kakršen koli postopek ali kakršen koli ukrep, ki bi lahko pripeljal do mirne ureditve spora v Laosu. Hammarskjoeld bo jutri nadaljeval razgovore s Sananikonom. Laoška vojska je danes objavila poročilo, ki pravi, da se uporniki pripravljajo na obširno ofenzivo na svetu države, da bi spet zasedli dve sevei" ni pokrajini San Neua in Phongsaly. Poročilo dodaja, da se je po dveh tednih premirja delovanje upornikov obnovilo. Predstavnik obrambnega ministrstva pa je izjavil, da je delovanje upornikov omejeno na majhne spopade med izvidnicami na severnem področju blizu meje. Obrambni minister je nocoj izjavil, da se uporniki sedaj borijo 29 kilometrov od Sam Neua, prestolnice istoimenske pokrajine. Uporniki nadzorujejo petino ozemlja te pokrajine. Vlada ima še vedno v ro- to pokrajino od ostalih krajev. PEKING, 20. — Pekinški radio javlja, da je Cuenlaj povabil arganistanskega zunanjega ministra, naj v začetku septembra uradno obišče Kitajsko. Pred daljšo prekinitvijo atomske konference ŽENEVA, 20. — Delegacije ZDA, SZ in Velike Britanije r.a konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov so po kratki seji sklenile odložiti delo na ponedeljek 24. avgusta. Pod predsedstvom ameriškega delegata Wadswortha so nadaljevali razpravo o finansiranju nadzorstvene organizacije. Britanski delegat je kritiziral sovjetsko stališče ki zahteva pravico veta glede proračuna. Predlagal je, naj se finansiranje razdeli na podlagi deležev med državami, ki bodo pristopile k pogodbi. Sovjetski delegat je izjavil, da se stališče treh delegacij postopoma zbližuje, čeprav hočejo zahodne države razširiti svojo oblast na tretje države, medtem ko imajo samo tri jedrske države največjo odgovornost glede prispevkov. Zatem so trije delegati razpravljali o možnosti daljše odložitve dela. ZDA in Veli ka Britanija bi hotele preki- niti pogajanja in prenesti razgovore na raven predsednikov vlad. Po mnenju zahodnih delegatov bi morala prekinitev trajati, dokler se ne zaključi potovanje Hruščeva po ZDA Eisenhower in Hruščev, ki sta si po začetku pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov dolgo dopisovala s tem v zvezi, bi morala nadaljevati razgovore ob jpriliki svojega sestanka, da rešita še nerešena vprašanja. Zanikuje se trditev o novem sovjetskem predlogu o zemeljskem hodniku do Berlina - Eisenhower se bo sestal tudi s Churchillom? LONDON, 20. - Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd nima namena iti prve dni septembra v Pariz, da bi se kakor ameriški državni tajnik Herter udeležil seje sveta NATO. To je davi izjavil predstavnik Foreign Officea. Lloyd je sedaj na dopustu v Španiji, 26. t. m. pa se bo vrnil v London, kamor bo prišel predsednik Eisenhosver. Predstavnik Foreign Officea je dalje izjavil, da v Londonu ne pričakujejo nobenega drugega zunanjega ministra razen španskega, ki se bo sestal z Eisenhowerjem. Predstavnik ni hotel potrditi ali zanikati trditev, da je sovjetski poslanik Malik izročil prejšnji teden spomenico o Nemčiji in Berlinu. O-pazovalci pa so vendarle mnenja, da je Malik izročil Pro-fumu enak dokument, kakršnega je izročil Vinogradov generalu de Gaullu. Predstavnik Foreign Officea je dalje izjavil, da mu sploh ni nič . znanega o tem, da bi SZ predlagala, naj bi zahud-ni Berlin prepustili Zahodni Nemčiji s pogojem, da se zahodne čete umaknejo iz mesta. Berlin pa naj bi bil povezan z Zahodno Nemčijo z zemeljskim hodnikom. Predstavnik ni hotel odgovoriti časnikarjem, ki so ga spraševali, ali je francoski poslanik pri včerajšnjem razgovoru s Profumom opozoril Foreign Office na nezadovoljstvo Francije zaradi kampanje, ki jo angleški tisk vodi proti Franciji. «0 tem mora francosko poslaništvo izreči besedo, če želi. Kakor dobro veste, Foreign Office ne nadzoruje angleškega tiska«, je pripomnil predstavnik. Izjavil pa je, da sta Profumo in francoski poslanik imela splošen razgovor o političnem položaju in da sta seveda govorila tudi o angleško-franco-skih odnosih Dalje je predstavnik izjavil, da ni nobene potrditve trditev lista «Daily Herald«, da so nemški znanstveniki sodelovali pri izdelovanju francoske atomske bombe. : /Tudi predstavnik vzhodnonemškega zunanjega ministr- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniif m min im iniili nun n m i mn m m mi mm ■ mm m m min m m 1111111 mi m ni m Hlinim in m n iiiihihiiiiihiiiiiiiihiihhiihhhhhii Rim se v sedanjem mednarodnem položaju ne vznemirja in ne po mnenja Segni na ameriški letalonosilki - Italija v direktni nevarnosti, če bi v Sahari eksplodirala francoska jedrska bomba - V Palermu je Milazzo deželnim odbornikom razdelil resore stva je izjavil, da ni sploh nič res, da bi bil Hruščev predlagal vključitev zahodnega Berlina v Zahodno Nemčijo in njegovo povezavo z zemeljskim hodnikom. Predstavnik sovjetskega poslaništva pa je izjavil, da ne more niti zanikati niti potrditi teh vesti. Poudaril pa je,, da sovjetski voditelji riso o tem javno govorili in tudi ne s, kjer je bil na kosilu kot gost poveljnika, admirala Ekstroma. Spat pa se je vrnil na letalonosilko. Zaradi svojih važnih vojaških opravkov se tako Segni kakor Pella zaradi počitka ne moreta posvetiti bolj konkretno vprašanjem, ki prav v teh dneh močno rinejo v ospredje ravno na področju, ki bi moralo Italijo zelo zanimati. Sploh prisostvujemo v zadnjem času na Zahodu razvoju, v katerem vsakdo zavzema svoje stališče, medtem ko Rim kar molči ter tako spet dokazuje, da ni sposoben sam od sebe odločati tako, kot bi bilo v skladu s koristmi dežele. Ce je katero vprašanje, pri katerem Italija ne bi smela molčati in mirno čalkati, potem je to gotovo vprašanje eksplozije francoske atomske bombe v Sahari. Pri tej eksploziji ne gre toliko za neka politična stališča, temveč za dejstvo, da pomeni eksplozija atomske bombe v taki bližini resno nevarnost za Italijo. Znanstveniki so na to nevarnost že opozorili, medtem ko kaže, da je vlada pri tem popolnoma brezbrižna. In vendar ne bi bilo treba biti pri vsej stvari preveč optimistično razpoložen, kajti današnja grozeča napoved Soustella daje slutiti, da bo do eksplozije kmalu prišlo. Iz Bonna so sporočili, da se von Brentano ne bo udeležil zasedanja sveta NATO, kar pomeni, da bo to zasedanje toliko bolj nepomembno in je treba v tem zopet videti posredni udarec politiki palače Chigi, ki se je toliko zavzemala za omenjeno zasedanje. Jutri pa bosta Segni in Pella zopet v Rimu ter se bosta lahko pomenila o tem in o-nem, preden se bo predsednik vlade odpeljal sam v Ca-denabbio k Adenauerju na vljudnostni obisk. Iz Cadenabble bo Segni odšel v Trident, kjer bo imel komemorativni govor o De Gasperiju. Pravijo, da bo ta govor zelo važen za razvoj v notranji politiki. Po vsem, kar se je dogodilo na Siciliji po drugi strani pa v bližini kongresa KD, bi mogel ta govor res biti pomemben. Danes se je sestalo vodstvo PDI. Za zasedanje je bilo za radi nedavnih izjav Patrissi-ja in Covellija znatno zanimanje. Navzoč je bil tudi A. Lauro, za katerega je znano, da deluje na to, da bi stranka še naprej podpiraln Se-gnija. Prav o tem vprašanju pa se je tudi vodila debata po referatu Coveilija, ki je govoril o tem, če je umestno prelomiti s Segnijem ali ne, ter o tem, ali bi kazalo odreči vladi zaupanje ali pa za htevati večje garancije. Deba- a pa se danes še ni zaključila in se bo jutri nadaljevala V Palermu se je danes zve čer sestal vladni odbor. Na seji so bili razdeljeni razni resori. Odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo ter gorsko gospodarstvo je postal odvetnik Giuseppe Romano Batta- Sprostitev izmenjave z državami dolarskega področja TUNIS, 20. 7— Predsednik Burgiba je v svojem tedenskem govoru sporočil ukinitev carinske unije med Francijo in Tunizijo in uvedbo nove tunizijske carinske tarife. Dodal pa je, da kljub težavam, ki so nastale, niso bila franco-sko-tunizijska finančna in gospodarska pogajanja prekinjena. Burgiba je napovedal sprostitev izmenjave med Tunizijo in državami dolarskega področja. Kar se tiče francoskih proizvodov, je Burgiba izjavil, da se bo sklep o ukinitvi carinske unije s B ranci-jo začel izvajati šele oktobra. To pa zaradi tega, da se pustijo odprta vrata za sklenitev morebitnega novega trgovinskega sporazuma med obema državama. Toda kar se tiče tujih proizvodov, bo ukrep začel takoj veljati. Burgiba je dodal, da je tunizijski državni tajnik za finančne zadeve dobil popolno mestih- v Meki, T»yu, Medi- | pooblastilo za nastop proti I vsem povračilnim ukrepom, ki 'J 4 mast, ka-1 ni in Džedahu, bi jih utegnila Francija uvesti. Predsednik je sporočil tudi, da se namerava pogajati s tujimi državami in je predlagal, naj bi pogajanja bila v Tuniziji. Dva 90.000-fonska čezoceanska parnika NEW YORK, 20. — Neka ameriška finančna skupina ter neka skupina iz Zahodne Nemčije sta sporočila, da sta danes podpisali v Nevv Yorku pogodbo za zgraditev dveh o-gromnih čezoceanskih ladij, ki bosta odrivali 90.000 ton. Namenjeni bosta potovanjem med Evropo in Ameriko. Prevoznina bo stala 50 dolarjev za vsak listek (okoli 31.000 lir). Obe ladji bodo zgradili v Hamburgu in bosta stali vsa ka 350 milijonov mark (približno 50.4QO.000.000 lir). Prva bo dokončana v treh letih druga pa eno leto pozneje. Vsaka od njih bo prevažala 6.000 potnikov v 2.750 kabinah z napravami za čiščenje zraka. Vse kabine bodo imele lastno toaleto in televizijo. Na vsakem parniku bosta dva kopalna bazena, dve gledališči in eno drsališče. Potniki bodo lahko jedli v restavraciji ali pa v bifeju s toplimi jedili. Posadka vsake ladje bo štela 1.350 mož. Naser pride v Španijo? MADRID, 20. — Namestnik zunanjega ministra ZAR Hu. sein Zulfikar, ki ga je vče raj sprejel general Franco, je izjavil, da je zelo verjetno, da pride predsednik Naser na da iz «GENTO» napravijo središče svetovne «varnostne organizacije« zahodnega bloka, medtem ko sta njeni dve krili na Zahodu v NATO, na Vzhodu pa v iJEATO. «»-— Volitve v Malaji KUALA LUMPUR, 20. — Zavezniška stranka, ki jo vodi bivši ministrski predsednik Abdul Rahman, je pri včerajšnjih volitvah na Malaji dobila 72 poslancev od skupnih 102. Opozicijske stranke in neodvisni pa si delijo 30 sedežev. Dodeliti je treba še dva mandata. Opaža se premik na levo v primerjavi z volitvami pred dvema mesecema v raznih državah malajske federacije. O-be napredni stranki, in sicer socialistična fronta in ljudska progresistična stranka, sta dobili 19,5 odst. glasov, t. j. 4,1 odst. več kakor pri prejšnjih volitvah. Včerajšnje splosne Volitve so bile prve, odkar je Malaja pred dvema letoma dobila delno neodvisnost. Vinogradov potuje v Moskvo PARIZ. 20. — Sovjetski poslanik v Parizu Vinogradov bo odpotoval jutri s sovjetskim letom »Tupolev« v Moskvo. Uradno javljajo, da bo Vinogradov preživel v domovini svoj letni dopust. -—«»--- Škof pred sodiščem na Haitiju tamkajšnji nadškof Francois Poirier javiti sodišču. Ker pa se nadškof ni javil, je bil poziv spremenjen v ukaz, naj ga s silo pripeljejo. Predstavnik pravosodnega departmaja je izjavil, da je ta ukrep v zvezi z izjavo nadškofa, ki je bila objavljena v listu «Falange». V tej izjavi je nadškof kritiziral neki ukrep vlade. Predstavnik je dodal, da kazenski zakonik izrecno prepoveduje cerkvenim predstavnikom kritizirati 'Katero koli akcijo posvetne oblasti. • «»------ Grlvas protestira ATENE, 20.■ *-*General Gri-vas je danes protestiral proti obtožbam, da so nekateri člani njegovega spremstva poslali orožje na Ciper. Na Krfu je v izjavah dopisniku atenskega lista »Athinaiki« obtožil grško vlado, da je navdihnila take vesti, ten jo pozval, naj svoje trditve dokaže. «V nasprotnem primeru, je dodal Grivas, bom imel pravico imeti take informacije za nepošteno obrekovanje.« ——«*.------ BENETKE, 20. — Na torpednem lovcu «Polemitis» sta prispela danes v Benetke grški kralj Pavel in kraljica z otroci ter spremstvom. Pri prihodu so jih sprejeli najvišji predstavniki krajevnih oblasti. Zaradi podivjanega slona pri procesiji 14 osejb...Mrtvih COLOMBO (Ceylon) 20, — Pri neki budistični procesiji je podivjal »sveti« slon, ki je stopil na ogorke, ki so padli od neke bakle. Začel je divjati ter poteptal in podrl vse, kar se mu je stavilo na pot. Pohodil in pobil je 14 oseb, 125 je hudo ranjenih, več sto pa jih ima lažje rane. Podrl je tudi stojnice kramarjev, dokler ga k-ončno neki policijski inšpektor ni ubil s petimi streli iz pištole. V petih dneh je to že drugi primer, da je slon med procesijo zdivjal ter povzročil smrt-ne žrtve. Notranji minister je v parlamentu obljubil, da bo uvedena preiskava o nesrečah, kakršne se niso prigodile 400 let. Rop j)odnevi CENTO, 2u. — Davi med 10 in 10.15 je privozil neki «1100» pred manjši podeželski denarni zavod. Iz avtomobila sta izstopili dve osebi, od katerih je bila ena oblečena v duhovniško obleko. Stopili sta v poslovalnico, kjer je bil en sam uradnik. Z brzostrelko, ki jo je putegnil «duhovnik» iz- LONDON, 20. - Nad Ro- pod oblpke. tar s plšt°'° sta rt O n«-li- I I 1 1 O /Vrt r rt tf kavskim prelivom in južno-zahodnim obrežjem Anglije iščejo štirimotorni bombnik tipa «Victor». Na bombniku je navadno posadka petih o-seb Izginulo letalo je bilo zadnje v seriji »Victorjev« jn o njem niso znane podrobnosti. Eksistira samo še en model tega tipa. Po zatrjevanju britanskih oblasti, gre za bombnik z naj- ga prisilila, da se obrne v zid, nato pa pobrala 467.00 lir v gotovini ter za 6 milijonov denarnih nakazil. Roparja sta nato naglo izginila. Vendar je bilo še mogoče ugotoviti številko na evidenčni tablici. Po mnenju nekaterih ljudi, ki so bili v bližini, so bile na avtomobilu štiri osebe. Kmalu se je ugotovilo, da je bil avtomobil ponoči ukraden nekemu pripadniku cestne policije. Podpora kubanskih sindikatov vladi in vojski Fidela Castra PORT-AU-PRINCE, 20. - glia; odbornik za civilno u-1 Predsednik sodišča v Port-au- __________________________> ^ ^ pravo in socialno solidarnost: Prince je odredil, da se mora j večjo hitrostjo "na" svetu odvetnik Paolo De Grazia; za finance: dr. Benedetto M a jo ra- •••»••••»••••'•'•""""•""""""""""'•"""'“•‘»»••'•••»MMiummiiiiminiiiiilimniiiimiiiiniiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimimiiiimiimmmmiiiil na della Nicchiara; za higieno in zdravstvo: odvetnik Ernesto Pivetti; za javna dela in ljudske gradnje: odvetnik Ludovi-co Corrao; za delo, zadružništvo in socialno skrbstvo: odvetnik Gioacchino Germana; za transport, obrtništvo in ribolov; odvetnik Mario Crescimanno; za turizem, prireditve in .šport: Sergio Ma-rullo. Predsednik si je pridržal več panog, ki jih bodo v okviru predsedstva u-pravljali namestniki odbornikov. V ostalem je opaziti, da se bodo napadi proti Milaz-zu nadaljevali, kot je razvidno iz današnjega pisanja v »Corriere della Sera« in v «Giobo». A. P. Bojkot proti dominikanski republiki ■ Batista dobil zatočišče na Portugalskem HAVANA, 20. — Zveza kubanskih delavcev se je obvezala, da ne bo proglasila nobene stavke za dobo šestih da, je Trujillo obljubil, da bo izročil bivšega kubanskega diktatorja kubanskim kontrarevo-lucionarjem, če bi nedavno mesecev, zato da »ne bi ustvar- pripravljen državni udar u «CENTO» ANKARA, 20. — Svet namestnikov organizacije bagdadskega pakta, ki je zasedal v Ankari, je sklenil, da se bo ta organiazcija odslej imenovala »Central Treaty Organi-sation« (CENTO). Sprememba imena bagdadskega pakta v «CENTO» (o-srednja pogodbena organizacija) je bila sklenjena po dveh mesecih razgovorov. Organizacija ne more več imeti imena pakt, ker se je iz nje umaknil Irak. V tajništvu odklanjajo obisk v Španijo: ni pa še mo- sleherni komentar v zvezi z goče reči, kdaj bo lahko pri- j novim imenom, dajejo pa rasel, 1 zumeti, da ime kaže namene, jala težav revolucionarni vladi«. Poleg tega je zveza odredila mobilizacijo vseh delavcev v podporo vladi, »da pomagajo slavni revolucionarni vojski v primeru potrebe«. Zahtevala je, naj se delavci vo jaško vežbajo. Zveza je dalje zahtevala, naj kubanske pošte odklonijo sprejemanje brzojavk namenjenih v dominikansko republiko, ali pa ki prihajajo od tam. Poleg tega zahteva, naj prekinejo vse telefonske zveze s to državo, pristaniški delavci pa naj ne delajo na ladjah z* dontinikaniko zastavo ter z zastavo Nikarague in Paragvaja. \ Major Eloy Gutierref je danes izjavil po televiziji, da je bil dominikanski diktator Tru jillo pripravljen žrtvovati bivšega predsednika Batisto pri poizkusu zrušitve Castrovega režima. Gutierrez je izjavil, spel Batista je iskal politično za-ločišče v dominikanski republiki v januarju, ko je zmagala revolucija na Kubi. Major Gutierrez je bil eden glavnih organizatorjev načrta, na podlagi katerega so ujeli letalo polno zarotnikov proti Castru, ki je prejšnji teden prispelo na Kubo. Major Gutierrez je varal Trujilla in se je delal, da je Castrov sovražnik. Dominikanskemu diktatorju je izjavil, da bo nadaljeval kontrarevolucionarno delovanje, samo če mu bo dovoljen prihod v Ciudad Trujillo s 15 možmi, da prevzame Batisto. Trujillo je odgovoril, da ima dovolj mož za «to delo« in da bo izročil Batisto po zmagi kontrarevolucije. Major je povedal, da je Trujillo'za izročitev Batiste kontrarevolu-cionarjem postavil pogoj, da bi mu morali Kubanci izro- čiti Miguela Quevedo, ki !• aaja revijo, sovražno Trujillu, ter španskega republikanskega generala Alberta Bayo, ki je vežbal Castrove oborožene sile v Mehiki. Bivši kubanski diktator Batista je prišel danes z letalom v Lizbono. Portugalska policija ni nikomur dovolila priti na letališče Sporočili so, da so Batisti dovolili zatočišče na Portugalskem. Batista no odpotoval na otok Madero, kjer mu je portugalska vlada določila bivališče. Ameriški državni departma zanikuje, da je organiziral Ba. tistovo zatočišče na Portugalskem. Batistov pravni zdstoj> liik v Washingtonu pa je izjavil, da je ameriški državni departma izrekel pripravljenost pomagati Batisti, da se nastani kjer koli razen v 7DA, ker bi njegova navzočnost povzročala zadrego ame-l ški vladi. Državni departma ie baje svetoval Batistovemu pravnemu zastopniku, naj se s posredovanjem Brazilije obrne na portugalsko vlado, Vrem« včera): Najvišja temperatura 26.7. najnižja 20.5, ob 17. uri 24.6, zračni tlak 1014.2, pada, veter 25 km na uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo 3 de. setine oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 Tržaški dnevnik Dane«, PETEK, 21. avg#** Ivana . Sonce vzide ob 5.10 ln zato"* , 19.05. Dolžina dneva 13.55 M*, . vzide ob 20.26 in zaton« oh »•' | Jutri, SOBOTA, 22. avgust* Timotej Kaj se dogaja v čistilnici «Esso Standard* ? Med uslužbenci krožijo govorice da nameravajo podjetje ukiniti Odpusti v podjetju «0rion» Obstajajo znaki, ki potrjujejo zaskrbljenost zaposlenega osebja Ravnateljstvo sili delavce, naj «prostovoljno odpovedo službo» Opaža se tudi, da so začeli ukinjati nekatere oddelke Položaj v čistilnici mineralnih olj »Esso Standard« postaja vedno bolj negotov, saj so že v preteklih letih odpustili veliko večino zaposlenega osebja, tako da dela v tej čistilnici sedaj komaj okoli 190 delavcev in jih je bilo prej zaposlenih okoli 550. Ravnatelj podjetja in predstavniki generalnega ravnateljstva (ki je v Genovi) so v zadnjem letu večkrat zagotovili, da ne bo prišlo do novih odpustov in da ne bodo znižali števila zaposlenih. Številni znaki pa govore, da temu ni tako in da so po vsej verjetnosti na delu določeni krogi, ki bi skušali čistilnico ukiniti odnosno vsaj bistveno znižati njen pomen. Tako se v zadnjem času vedno bolj zaostruje pritisk zato, da bi čimveč uslužbencev dalo »prostovoljno odpoved)) in se ostranili iz podjet- ja. Značilno je, da zahtevajo tako «prostovoljno odpoved« tudi od delavcev in uradnikov, ki še niso pred pokojnino in ki torej nimajo nobenega interesa, da bi dali odpoved in da bi ostali na cesti. Po drugi plati pa se množijo tudi primeri, da pritiskajo na številne odgovorne in visoko kvalificirane uslužbence, da bi se preselili iz Trsta v Genovo. Značilno je, da prihaja do teh pojavov prav v razdobju, ko v čistilnici primanjkuje delovne sile in s sedaj zaposlenimi delavci in uslužbenci ne morejo v rednem času opraviti vse delo. Zlasti je težaven položaj za delavce, ki se vrste v raznih izmenah, saj je teh delavcev dovolj komaj za običajne izmene. V praksi pa se dogaja, da številni delavci zbole, morajo na dopuste itd. tako, da delavci tega oddelka opravijo tedensko tudi do 56 delovnih ur. Podjetje tudi hi sprejelo na delo nekaterih mlajših delavcev, kot je to izrecno zagotovilo na pogajanjih s člani notranje komisije spomladi lanskega leta. Končno se opaža, da pričenjajo likvidirati nekatere izredno važne oddelke. Zlasti gre za laboratorij, kjer so že premestili strokovno usposobljene uslužbence, pa čeprav je ta laboratoriji bil dobro opremljen in je razpolagal z izredno visoko strokovno u- sposobljenim osebjem. Vsi ti številni znaki govore, da je usoda tega pomembnega tržaškega podjetja po vsej ver-jetnosti v resnici v nevarnosti in zato vlada med uslužbenci upravičena zaskrbljenost. To še zlasti, ker se niso uresničila zagotovila, da bodo modernizirali naprave in da bodo razširili čistilnico tako, da bi lahko predelala letno okoli milijon ton surovega mineralnega olja, medtem ko znaša njena sedanja proizvodnja približno eno tretjino milijona ton. Lani se je namreč mnogo govorilo o povečanju naprav in zlasti o tem, da bodo povsem modernizirali obrat za ((atmosfersko distila-cijo«, ki je ključni obrat za ves nadaljnji postopek izdelovanja bencina in drugih derivatov nafte. V tej zvezi se čujejo tudi številne druge govorice in o-čitno obstaja podlaga za sum, da nameravajo ukiniti tržaško čistilnico mineralnih olj «Esso Standard« in premestiti določene uslužbence v Genovo, o-stale pa odpustiti, O vseh teh vprašanjih so že razpravljali predstavniki notranjega odbora, ki so se sestali v sredo in ki bodo skušali sprejeti primerne sklepe, da se položaj razčisti in da se prepreči likvidacija tega podjetja, saj gre za zelo važno tržaško podjetje, ki posluje v Trstu že od 1. 1861. Potrebno pa bi bilo, da o tem vprašanju razpravljajo tudi predstavniki oblasti, saj ne gre nikakor samo za neko privatno vprašanje temveč za podjetje, ki zanima celotni tržaški gospodarski organizem. Podjetje «Orion» v žavelj-skem industrijskem pristanišču je sporočilo, da nameravajo odpustiti dva delavca, ker ((jim primanjkuje deloa in ker sta delavca že dosegla starostno dobo. Sindikalna organizacija CGIL se namerava upreti tem odpustom, ker podjetju ne primanjkuje dela in so vsi delavci v celoti zaposleni, tako da morajo opravljati številne nadure. «»—— Nekaj o gradbeni dejavnosti v nabrežintki občini Pri novih hišah je treba upoštevati krašKo okolico Največja gradbena dejavnost je namenjena turističnemu razvoju Mr. Haraldson obiskal industrijsko pristanišče Včeraj je obiskal tržaško industrijsko pristanišče v Zavijati Mr. Haraldson, uradnik državnega tajništva ZDA, ki je bil dalj časa ravnatelj za gospodarstvo in finance bivše Zavezniške vojaške uprave v Trstu. Ameriški predstavnik si je ogledal nova industrijska podjetja v pristanišču in pričetek gradnje novega stanovanjskega naselja. CESTA V MACKOVLJE ZAPRTA ZA PROMET Miljsko županstvo sporoča, da bo cesta v Mačkovlje, in sicer od državne ceste št. 15 do km 0,474, zaprta za promet od 25 t. m. do 23. septembra zaradi popravljalnih del in asfaltiranja cestišča. niMiiiiiiiuuimimiui "KMmmiiimmiiiitmitiniitlHiimiimmiiiMmiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiimHiiiiHiaii«« Sestanek mestnega odbora za obrambo miljskega gospodarstva Sklenili so zahtevati razgovor z vladnim generalnim komisarjem Po razgovoru z dr. Palamaro bodo v Miljah sklicali javno zborovanje, na katerem bodo govorili o gospodarski krizi v mestu Sinoči se je sestal v Miljah pod predsedstvom župana mestni odbor za obrambo miljskega gospodarstva. Na sestanku so bili prisotni predstavniki strank, sindikalnih organizacij, notranjih komisij ladjedelnice Sv. Roka in Fel-szeg.v, združenj trgovcev in obrtnikov. Odbor je poslušal poročilo o pogajanjih glede spora v iadjedelnici Felszegv v zvezi s predvidenimi odpusti in nato po daljši diskusiji sklenil: 1. Zahtevati takojšen sestanek z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro, s katerim naj govori delegacija omenjenega odbora, ki ji bo predsedoval župan. 2. Po sestanku, do katerega naj pride še ta teden, bodo sklicali javno zborovanje na katerem bo govora o gospodarskem položaju Milj po zmanjšanju obratovanja ladjedelnice Sv. Roka in v zvezi HIIIIIIIIUIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIHIIII1IIIIIIIMIIIII1IIIIIIIIMMIMIHIIMHIIIMMIIII Danes bo pristanišče ponovno zaživelo Po dveh dneh stavke začasno urejen spor Nekatera podjetja so začela uporabljati svoje osebje za nakladanje in razkladanje blaga Pristaniški delavci so se temu odločno uprli Pozno ponoči so začasno uredili spor med pristaniškimi delavci in pristaniškimi oblast-rrti, ki je povzroči, da so dva dni delavci stavkali. Kot smo že poročali, gre za dve podjetji, ki sta pričeli v pristanišču nakladati ih razkladati z lastnimi delavci in se nista poslužili pristaniških delavcev treh družb, kot to določa zakon. Stavka se je pričela v sredo. Včeraj zjutraj pa so delavci na skupščini ponovno sklenili, da bodo stavko podaljšali za 24 ur v upanju, da bo v tem času mogoče spor urediti. Po skupščini je odšla petčlanska delegacija v spremstvu tajnika sindikata 'k namestniku poveljnika pristanišča in mu je obrazložila *vo-je zahteve. Namestnik poveljnika je odločil da se takoj skliče sestanek na katerem so pričeli razpravljati 0 obeh vprašanjih. Na sestanku so bili poleg tajnika sindikata in predstavnika zainteresiran« družb« delavcev prisotni še: predstavnik urada za delo, predstavnik urada za delo v pristanišču in namestnik poveljnika pristanišča. Pogajanja so se zavlekla do opoldne, vendar niso mogli sprejeti konkretnih sklepov, čeprav je kazalo, da bo mogoče urediti najbolj sporno vprašanje. V es čas pogajanj so bili pred pristaniškim poveljstvom številni pristaniški delavci, ki so čakali na zaključek pogajanj in ki so se nato ponovno ob 13, uri zbrali na skupščini. Do rešitve je prišlo šele popoldne, ko je na pobudo sindikalnega tajnika posredovala trgovinska zbornica. Po daljših pogajanjih so sklenili, da bo družba, ki opravlja pristaniške operacije z zavoji papirja, od danes prenehala uporabljati lastno delovno silo na področju pristanišča. Glede družbe, ki bo postavila v pristanišču žagarski obrat in ki je v teh dneh z lastnimi delavci pričela razkladati hlode, pa niso sklenili nič določnega. Gre za načelno vprašanje, o katerem bodo dokončno razpravljali v ponedeljek ali torek, ko se vrne z dopusta poveljnik pristanišča. Stavka se nadaljuje do danes t. ar« zjutraj. Ponoči je treba okna zapirati Pustiti okno odprto podnevi, ko je človek še v pisarni ali trgovini, je priporočljivo in zdravju koristno. Ponoči pa to škod; posebno... žepu. Do tega zaključka je prišel najemnik gostilne na Opčinah Marino Covelli. Verjetno je mož pozabil zapreti okno pisarne. Neznan tat je to izrazil in stopil v notranjost ter brskal po predalih mize, dokler mu ni prišla pod roko precej debela denarnica. Tat jo je takoj spravil v žep in nevidno zapustil skozi odprto okno ((gostoljubno« sobo in izginil v temo. Ko je gospodar prišel včeraj zjutraj na delo, je z začudenjem opazil predal, katerega je dan prej zaprl in zaklenil, odprt in prazen. Takoj je napravil račun in ugotovil, da mu je z denarnico vred zmanjkalo 89 500 lir. z odpusti v ladjedelnici Fel-szegy. 3. Končno so sklenili, da naj bi bil v delegaciji, ki bo odpotovala v Rim prisoten tudi predstavnik omenjenega odbora ali miljskega občinskega sveta. Sklenili so tudi, da se bo odbor sestal takoj po razgovoru z vladnim generalnim komisarjem. Povišanje taks na univerzi so včeraj protestirali pri rektorju Izvršni odbor predstavniškega organa (tribunatj tržaške univerze se je včeraj nad eno uro razgovarjal z rektorjem prof. Agostinom Origonejem o vprašanju zvišanja univerzitetnih pristojbin. Izvršni odbor je rektorju predočil, da smatra sklep upravnega sveta univerze za neveljavnega, in sicer na podlagi člena 12 zakona «Ermini» z dne 18. decembra št. 1551, ki v tem primeru izrecno predvideva posvetovanje s predstavniškim organom, kar pa se ni zgodilo. Odbor je poudaril, da sploh ne more sprejeti zamisli o zvišanju taks, ker mu bilanca univerze sploh ni znana in ker meni, da je zvišanje nesprejemljivo spričo gmotnega položaja večine družin študentov. Izvršni odbor je vzel na znanje rektorjeve izjave in odločno obsoja dejstvo, da je vladni generalni komisariat skrčil svoj prispevek univerzi. To skrčenje se ne tiče samo postavke za »ogrevanje«, zaradi katere so predlagali zvišanje taks študentom, marveč pomeni tudi znatno znižanje izrednega prispevka za razne inštitute, spričo česar bo prizadeta vsa šolska dejavnost univerze, saj se ne bo mogla prilagajati novim potrebam, ker se bodo zelo omejile možnosti nakupa didaktičnega in znanstvenega materiala. Izvršni odbor je zaskrbljen spričo tega položaja, ki se utegne, kot kaže, v prihodnjih letih še bolj poslabšati. Zato bo storil potrebne korake pri pristojnih oblasteh, da se napravi konec temu neugodnemu položaju ter da se skrčeni prispevki dopolnijo do prejšnje višine. Zaradi tega je odbor tudi zaprosil za sestanek z vladnim generalnim komisar-iem dr. Palamaro. Spričo tega položaja poziva odbor študente, naj se za sedaj n« vpisujejo za novo akademsko leto. Za festival italijanskih popevk v Kopru SPZ organizira posebne avtobuse Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira za festival ita-lijanskih popevk v Kopru 25. t. m. prevoz s posebnimi avtobusi v Koper in nazaj ter rezerviranje vstopnic. Vsa potrebna pojasnita dobite pri SPZ, Ulica lloma 15-11. O Danes bo prispela iz Avstrije v Trst z avtobusom skupina 38 argentinskih zdravnikov, ki jih vodi dr. Martinez de Velaseo član «Istituto de Cultura Ispanica« iz Madrida. Argentinski zdravniki bodo obiskali še druga italijanska mesta. Cestna karambola brez hudih posledic Pri semaforju na sredi Senenega trga se je včeraj zjutraj pripetila prometna nezgoda, ki pa na srečo n,i bila tako huda, kot se je spočetka mislilo. Bilo je približno 6'.30 zjutraj, ko je 23-letni Giorgio Perini iz ezulskega taborišča v Padričah vozil s skuterjem po Drevoredu hipodroma proti D'Annunziovemu drevoredu. Ko je prišel skoraj do semaforja, je privozil za volanom fiata 600 Vinicio Giaco- mettj iz Ul. T. Vecelio, ki je hotel zaviti mimo kabine mest- nega stražarja, ki je v tistih urah prazna. Iznenada pa se je Giacometti ustavil, kar je presenetilo Perini,ja, ki je s skuterjem treščil v vozilo. Zaradi trčenja je Perini padel na tla in ker se je nekoliko potolkel, se je odpravil v bolnišnico, odkoder pa so ga po prvi zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Na Cavourjevem korzu pa je prišlo do karambola med avtom 51-letnega natakarja Bruna Bernettija od Sv. M.M. Spodnje, ki je hotel spremeniti smer vožnje, in avtom avstrijskega državljana Josepha Mayerja iz Sachaua, ki je vozil prot; glavni železniški postaji. Na srečo so se potniki rešili brez poškodb, medtem ko sta bili obe vozili več ali manj potolečni. Gradbena dejavnost vsakega kraja je v tesni zvezi z on-dotnim glavnim gospodarstvom: to jo usmerja in ji daje svoj pečat. V nabrežinski občini kot tudi v njeni soseščini so vidni znaki, kako je gradbeno dejavnost narekovalo kmetijstvo. V 2. polovici prejšnjega stoletja sta to dejavnost usmerila in razmeroma naglo - razmahnila promet (železnica in dr.) in kamnoseštvo (gradnja delavnic, skladišč, obrtnih, stanovanjskih in drugih objektov), danes pa je v naši občini njena glavna gonilna sila tujski promet. V tem pogledu zaznamujemo izza zadnje svetovne vojne velik napredek: novi in preurejeni gostinski obrati, stanovanjski objekti, ureditve cest. itd. so prilagojeni zahtevam te gospodarske panoge. A te zahteve so razmeroma zelo velike, ker je turizem izredno za hteven, a po drugi strani zelo občutljiv in tenkočuten. Nabrežinska občina ima, kot znano, za tuj skop rometno pod) ročje (površina med obalo in železnico od Bivija do Štiva-na) urbanistični načrt, ki ga je napravil priznani arhitekt dr. inž. Meng iz Trsta, ljubitelj Krasa i,n kraškega sloga. On je s kraško prirodo tako-rekoč spojen in bi rad čim več elementov, ki jih je narekoval način življenja našega ljudstva, zlasti one v stanovanjskih krovih (mostovži ali ganki, dimniki, vodnjaki itd.) prenesel v nove domove. Zaradi natančnega poznanja bistva Krasa je njegovo delo (urbanistični načrt) posrečeno fn bo veliko prispevalo k skladnosti med okoljem (prirodo) in novimi objekti. Saj je vsakomur jasno,^ da ne more biti za take načrte eno in isto merilo za vse kraje: po naše rečeno: ne moremo se pri tem ravnati po enem in istem kopitu, kar je za skladnost s prirodo potrebno, n. pr. v planinskih predelih (Karni-ja, Tolminsko, Gorenjsko) ne more biti za tukajšnje kraje, ker je naša priroda drugačna od one v planinskih krajih. Spričo tega dejstva oziroma v izogib morebitnemu kršenju te skladnosti se občina ob iz-danju gradbenega dovoljenja zanima za arhitektonsko plat (zunanja oblika, slog), dotič-nega objekta. Tako zahteva tujski promet, ki ni zgolj pri- dobitna, ampak tudi zadeva estetike, ki naj očesu prija, izziva v tujcu prijeten vtis in vzbuja občutek ugodja. Naj navedemo kot primer dvoje dvorcev v devinskem pristanu, ali pa gostinski obrat na prinčevem campingu v Seslja-nu. (To kot tudi prvi dvorec ob devinskem portiču —r last g. Gruber Benco — sta delo imenovanega arhitekta). Selad ima v svojem načrtu za gradnjo javnih del ustrezno postavko za Turistično u-stanovo. Ta ustanova namerava določen znesek porabiti za izgradnjo prostorov za bar in zabavo (čitalnica, plesna dvorana itd.). Baje je za to že prostor izbran nad stenami, v bližini, kjer se od glavne ceste odcepi cesta k obali. Točka je naravnost očarljiva. Tudi občina bo iz Seladove-ga načrta dobila okrog 28 milijonov. Ni še znano, kaj namerava s to vsoto izvesti. Smo pa prepričani, da ga bo potrosila čimbolj primerno razvoju tujskega prometa, saj se zanj zelo prizadeva. Tudi privatnikom priporočamo, da si gradijo nove domove tako, da bodo imeli vsaj nekaj našega, domačega, kraškega, nekaj kot spomin na življenje naših prednikov. To se menda da vnesti tudi v bt>lj skromno stavbo: takšen stiliziran kraški dom bi ne zahteval posebnih stroškov, a bi bil bogat, topel, privlačen in bi okrasil neposredno bližino. To bi prišlo toliko bolj do izraza pri večjih stanovanjskih objektih. Slišimo, da namerava trgovec Legiša iz Sesljana zgraditi večji stanovanjski objekt pod cesto koncem postaje za parkiranje, seveda nižje pod cesto, da ne bo stavba ovirala očarljivega pogleda s ceste na obalo. Nedvomno bo tudi on vlil v to zgradbo nekaj našega. liiiiiiiHiiiitmiiililliiiiiMiiMiHmmiiiiiiiiimiiiiiimfiimmiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHi, itminti» Od 3. do 6. septembra Zasedanje «tržaških zdravniških dni» To zasedanje bo posvečeno predavanjem in razpravljanju o srčnih boleznih Od 3. do 6. septembra bo v Trstu 12. zasedanje ((tržaških zdravniških dni«, ki jih vsako leto prireja tržaška zdravniška bolniška šola pod pokroviteljstvom univerze. Tega zasedanja se bo udeležilo okrog 300 zdravnikov specialistov iz Italije in inozemstva, njegova splošna tema pa bodo srčne bolezni. Ob otvoritvi zasedanja bodo letos prvič podelili nagrado zdravniške bolniške šole 1.000.000 lir italijanskemu zdravniku za neobjavljeno publikacijo, ki jo bo ocenjevalna komisija izbrala izmed številnih prejetih rokopisov. To pobudo so sprejeli zdravniki z odobravanjem, saj pomeni spodbuda za študije in spo-polnjevanje v specialistični medicini. Otvoritev zasedanja bo v laiiiiiiiMiiHiimiiHiiiiiiiiiiimtMiiiminiiimmnfiiiiiiiiiiiimiitiiiifiimiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii Sestanek na uradu za delo Za sedaj reieno vprašanje menze v Delavskih zadrugah V kratkem bodo sindikati in vodstvo DZ razpravljali o povišanju plač Včeraj so na uradu za delo podpisali med predstavniki sindikalnih organizacij in Delavskih zadrug sporazum glede menze, ki določa, da bodo uslužbenci podjetja prevzeli v lastno režijo za mesec dni upravo menze, in sicer od prvega do zadnjega septembra. Prispevek uslužbencev se ne bo povečal, medtem ko se je podjetje obvezalo, da bo prispevalo prostore, naprave, kurjavo in 195.000 lir na mesec, kar naj bi ustrezalo potrebnim 70 obrokom na dan. Sporazum je samo začasen, saj mora enomesečno predvideno obratovanje pokazati, če bo nov način upravljanja menze ugoden za delavce in za podjetje. Vendar pa je značilno, da so dokaj hitro našli sporazum glede tega vprašanja, ki je bilo formalni povod za osemdnevno stavko uslužbencev. To dokazuje, da sindikalne organizacije glede tega vprašanja nikakor niso hotele zavzeti nesprejemljivega stališča in da so ga skušale že preje urediti s pogajanji. Vidi se, da je v resnici šlo za poskus, da bi vodstvo Delavskih zadrug uveljavilo svoje stališče brez pogajanj. To tudi priča, da le osem--dnevna stavka v znatni meri spremenila položaj v Delav- iiiiiiiiliiiilllilliMlillliimimiiimitiiiHiiuiiliiiMiiiMiiliilliMlllllliMllllllifliiiiMimMlllHiiiminillliilHIliillilMMililiimiiiiiimiHMiiHiilllHlilMlIliHilllIMlimilHllllliitlllllllllllliiiiimilllliiii Koliko oseb lahko sedi na prednjem sedežu avta Med preteklimi prazniki so I na primer žena, ki je sedela agenti cestne policije neusmi Ijeno kaznovali z globo vsakega kršitelja novih prometnih predpisov. Do tu je vse v redu in pravilno. Vendar so takoj prišle na dan pritožbe, ki so kolikor toliko upravičene. Kakor je znano, določa novi zakon, da smejo sedeti na prednjih sedežih avtov le dve osebi, to je šofer in potnik Izjema so le nekatera Vozila, ki so dovolj široka. Šofer mora imeti namreč 60 cm prostora, za vsakega potnika pa so določili po 40 cm. Praktično je v Italiji le malo takih avtov. So pa tudi izjeme in prav-zaradi tega so razposlali o-krožnico, s katero so poverili nalogo raznim pristojnim organom, da vpišejo v prometno knjižico, kadar seveda sedež odgovarja predpisanim meram, da je dovoljeno peljati (vedno seveda samo na prvem sedežu, ker za drugega zakon ne predpisuje število potnikov) po tri osene. Med prazniki pa je moral marsikateri avtomobilist seči v žep in plačati globo, k«r j« poleg njega, imela v naročju otroka. Primerilo se je tudi da je bil kaznovan z globo avtomobilist, ki je imel na prvem sedežu poleg sebe dva Kolo Je samo za eno odraslo osebo otroka izpod 6 let. Vprašanje je torej, če smatrajo pristojni organi 2 otroka za dve odrasli osebi. Sedaj bo moralo to vprašanje razčistiti ministrstvo za promet. Odgovoriti bo moralo, če je otrok izpod 7 let na podlagi II. odstavka čl. 122 cestnega zakona «1 oseba«. Pri tem je treba poudariti, da čl. 584 (čl. 128 enotnega besedila) predvideva, da lahko od-rasle osebe peljejo na kolesih otroke izpod ^ let pod pogojem, da je na prednjem delu ogrodja dobro pritrjen sedež. Dodati je treba, da je tudi prepovedano peljati z motornimi kolesi vseh vrst poleg vozača še dva potnika. Tako je tud( določeno, da se more voziti na mopedih samo ena oseba. Ta vozila so izključno samo za šoferje. Prav tako je prepovedano peljati na pred njem delu ogrodja kolesa o-troke nad 7 let starosti, ali pa celo dekle. Bo morda včasih tudi romantično, vendar je v nasprotju z novim zakonom, kar seveda lahko več stane, kot če bi najeli avto za kratek izlet. skih zadrug, saj je med drugim značilno, da ravnateljstvo tokrat prvič ni potegnilo na dan zahtev, da se predajo prodajalne v družinsko upravo, predlogov glede odpustov itd. Sklenili pa so, da bodo v kratkem sklicali novi sestanek, na katerem bodo pričeli razpravljati o povišanju uohodkov uslužbencev za 2,5 odstotkov, kot so to že zviša-šali plače uslužbencem vseh drugih trgovinskih podjetjih na osnovi zadnjega sporazuma. Nezgoda kolesarja Vespist povozil priletnega moža Zaradi trenutne oslepitve z močno lučjo nasproti vozečega avta, je 19-letni Vojko Maver iz Ul. Marchesetti 41, ki se je peljal s kolesom po Reški cest; proti mestnemu središču, padel na tla, pri čemer se je nekoliko potolkel po levi strani telesa. Fant se je dve uri po nezgodi zatelkel v bolnišnico, katero pa je po nudeni zdravniški pomoči zapustil. Okreval bo v 7 ali 8 dneh. četrt ure kasneje je prišel v bolnišhico po Zdravniško pomoč tudi 74-letni upokojenec Quirifio Quargnali iz Ul. Set-tefontgne, katerega je med pfeltoradenjim ITI, Flavia podrl na tla neki vespist. Tudi vespist se je zvrnil na tlaik, a se je skupno s priletnim možem dvignil in se nato odpeljal. proti Zavijam. Quargna.liju . so zdravniki razkužili odrgnine a podplutbo na nogi in ga nato odslovili. Nagrade (lijakom Tržaška posojilnica sporoča, da zapade 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za podelitev študijskih nagrad, ki jih daje posojilnica na razpolago za šolsko leto 1958-1959 dijakom srednjih šol,, ki živijo v tržaški občini,- in sicer ob priliki svetovnega dne varčevanja (31. oktobra). Lovski koledar Vladni generalni komisar je izdal odlok št. 29, ki določa lovski koledar za sezono 1959-1960. člen 1. pravi: Lov na potujočo divjačino je dovoljen od 15. avgusta do 15. decembra, lov na stalno divjačino pa od 1. septembra do 15. decembra 1959; ptičji lov je dovoljen od 15. septembra 1959 do 15. januarja 1960 veliki dvorani tržaške univerze, nakar bo sledila tudi o-tvoritev razstave zdravil. Rr-vo predavanje bo imel prof.. Condorelli iz Rima o ((terapiji zmanjšane zmogljivosti srca in dihalnih organov«. I-stega dne bodo govorili prof. Lequine iz Bruslja o temi «fi-ziopatologija leve srčne insu-ficience«, prof. Giampalmo iz Pise o ((patološki anatomiji počivajočega srca«, prof Chi-ni iz Barija o «artrozi vratnih vretenc in znakih srčnih bolečin« ter prof. Cignolini iz Palerma o «napredku v radiodiagnostiki srca v poslednjem času«. Za 4. september je na sporedu šest predavanj. Profesor Terziani iz Florence bo govoril o temi ((infarkt (zagati-tev, mrtvina) srčne mišice, klinično in socialno vprašanje«, prof. Cassano iz Rima o »miksedematozni in tireo-toksični kardiopatiji«, prof. Lenzi iz Siene o «raznih plateh aldosteronienega izločevanja pri pomanjkljivi kompenzaciji krvnega pritiska«, profesor Montuschi iz Londona o »zdravljenju prenapetosti žil z gangliopleksusi«, profesor Beretta iz Turina o »previsokem začetnem pljučnem pritisku«. Tretji dan zasedanja bodo govorili prof. Poddu iz Rima o ((kvantitativni oceni bolnih na srcu«, prof. Marcolongo iz Siene o «patogenezi akutne zagatitve venčne utripalnice na srcu in njenih povezavah s^ terapijo«, prof. Dogliotti iz Turina o »diagnozi obtoka med srčnimi prekati ter kirurški terapiji«, prof. Sotgiu iz Bologne pa o »pomanjkljivi kompenzaciji in visokem krvnem pritisku«. Zasedanje se bo končalo s predavanjem prof Lapiccirel-le iz Florence o #črevesm in-suficienci in tako imenovanih želodčnih bolezenskih znakih« ter s predavanjem prof. Ta-gliaferra o «klinično-statistič-nih izsledkih glede infarktusa srčne mišice«. V vseh štirih dneh zasedanja bodo predvajali tudi nekatere znanstvene filme. KINO 1 Excelsior 16,00 «Džungla na asfaltu«, Marylln Monroe, Sterling Hayden. Fenice 16.00 «Tolpa iz, Las Vega-sa», Lee Van Cleef, Mamie Van Doren. Arcobaleno 16.00 «Hadžl Murad, beli vrag«. Po Tolstojevem romanu. S. Reves, B. Moll, tech-nicolor. Supercinema 16.00 ((Vražja Iznajdba« Po rofnanu J. Verna. Filodrammatlco. Zaprto. Grattacielo 16.00 »Morski psi tretjega Rajha«. iiiiiintiuiinuuiuniiiiiiHiMiniiniiHuiiiiiMii OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 20. avgusta se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 12. UMRLI SO: 72-1 etn i Zampieri Pietro, 73-letna Tiozzo vd. Renier Virginia, 66-letni Martingano Ugo, 63-letna Contuma vd. Pollich Gio-vanna, 88-letna Schulze vd. Baum gartner Malvina, 58-letna Acqua-chiara vd. Barese Francesca, 46-letni Carini Giovanni, 68-letna Redivo vd. Redivo Caterina, 54-letni Plesničar Luigi, 77-letna Kreti« vd. Stefani Maria, 73-letni Benvenuti Bartoiomeo, 74-letni Scapizzi Giovanni. POROČILI SO SE: podoficir Kay Leroy Calvin in uradnica Fonda Maria, upokojenec Calliga. ris Umberto in gospodinja Romano Clara, trgovski pomočnik To-maselli Paspuale in baristka Koc-jancic Roma, nameščenec Blocca. ri Dario in gospodinja Di Martino Roma, zidar Zamparo Giovanni in gospodinja Vinci Maria, mizar Morassut Bruno in krznar-ka Ceretti Nives, uradnik Capizzi Matteo in šivilja Radin Lucia, mizar Gomizel Adriano in gospodinja Levi Giorgia, uradnik Ma-gris Fabio in uradnica Brunelli Bruna, mehanik Ban Bruno in delavka Gaberz Liliana, barist Ponti Luciano in gospodinja Car. pi Maria Rosa, delavec Emili Edoardo in gospodinja Ukmar Irene Cristallo 16.00 «Prostor cem», E. Taylor, M. Capital 16.30 vLaila, hči Erika Remberg, Joachi;nLll Erika Remberg, Rola no 16 hO «Rd«» Astra John Wayne. .»(i Alabarda 16.30 «Venere i Film o dekletih «n* JJjgj Eva Bartok, Sabina Sess« i Prepov. mladoletnim- w gl Aldebaran 16.00 «Zenska, *' 'gj hi vela dvakrat«. J. Ste"' ' to Novak. , „ Ig Ariston. Glej letni kino. j *SE Garibaldi 16.00 oiivi« ne Havillan«1 »u hči«. Olivia De Havli na irnei.S?' Ideale 16.00 »Nevarne tli va Koseina, Renato s N. Taranto. ..ineil ta Impero 16.00 «Rascel marin'’ nc bavni film. , „ v 11 Italija 16 30 ((Čarovnica ’ . t0 LJUDSKA PROSVETA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zvez« v Trstu bo imel sejo danes, 21. avgusta ob 15. uri na sedežu v Ulici Roma 15-11. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča vse gojence baletne šole, da se redni pouk, ki ga vodi Adrljan Viles, prične v torek 1. septembra 1959 ob običajni uri. Za nova vpisovanja v torkih in četrtkih od 9. do 11. ure in od 15 do 17. ure v Ulici Montecchi C-1V. , DAROVI IN PRISPEVKI, Namesto cvetja na grob pok. Mare Samse darujejo za Dijaško Matico: Emilija Rustja 500 lir, Dora Rapotec 800 lir. Namesto cvetja na grob pok. Mare Samse daruje Nada Gabri-ielčič-Lozej 2000 lir za Dijaško Matico. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Eenussi. Ul. Cavana 11: Al Ga-leno, Ul. sv. Cilina 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška Ravasini, Trg Liberta 6; lekar. ni v Barkovljah in v Skednju. «»------- VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-višje, v 3. prevladujoče) pomaranče; «ovalne» 153 212 188 limone 59 124 112 jabolka; «I.» . . . . ; -ID 106 165 130 «II.» 29 83 47 hruške . . . . 24 141 83 breskve I, . 71 106 83 breskve II. • • • • 18 59 47 slive . . . . • • • • 36 60 47 grozdje . . . 58 118 94 pesa ... • • » • 40 80 60 kumarice . . 36 60 47 čebula • » 29 41 36 novi fižol . • • » • 65 106 76 stročji fižol . • • . 36 235 47 vazna solata • • » • 60 110 90 melancane . » • i • 12 55 18 krompir . . . • * t 22 36 24 paprika . . • • • k 24 83 36 paradižnik - • • • • 29 60 41 zeleni radič iii» 50 420 120 bučice . . . • • • * 59 150 118 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). iHiiimiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitmiiiimiimtiiHiiiitHiiiiiiiHiiitiiiiiiiiMiiiHiiiiiitiiiti Šolska obvestila Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obveatilg se dajo v tajništvu zavoda; Piazzale V. Gioberti 4 # # # Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske iole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razjrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. a vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo. # # # PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu; od 1. do 30 avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenima na o-glasni deski šole. Posebno opožarja, da zn vpis v I. (prvi) razred so potrebne sledeči list ne; 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3 zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole * * # Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnirn načrtom (realnim) tudi popolne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od I avgusta do vključno 19. septembra Vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-11. Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. V jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 se prično popravni izpiti 2. septembra s pismenim izpitom Iz slovenščine. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8.30. • * • Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča starše in licence, da se je že pričelo vpisovanje na to šolo od 1. avgusta dalje. Vsa potrebna obvestila glede dokumentov dobite v tajništvu dnevno od 9. do 12. ure, • ** Ravnateljstvo Državnega in dustrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak dan od 9. do 11. ure, od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. * * * Na Slovenskem učiteljišču v Trstu se bodo začeli popravni vstopni izpiti 2. septembra ob 8.30 uri. sih». J. Stevvari, Kil!n W| je(let Moderno 16.30 «Po_šast. ^ pj](5 ^ uirct ud iu.uu »z A zvala svet», T. Holt, S. Marco. Zaprto -p « Savona 16.00 «Veliki || Vivien Leigh, Laurence fc. Viale 16.00 «Pomladm vn,.,#-« Tagliavini, Lauretta techhicolor. l I Vittorio Veneto Mil Barry 9ullivjn' zapira«, Barry su‘"'' Jtjj rothy Malone Massimo 16.30 »Kapitan k Lex Barker, Rossana R jjgMtl Novo cine 16.00 »Jaz |e 6^ trobentica«. Renato K** Odeon. Zaprto, t. Itadio. Zaprto. LETNI: , Arena dei Fiori (Ul. Ghi ‘ pv, 20.00 in 22.00 »Beseda r« kom», Henry Fonda. rvvziiir/j jiciiij1 i Cobb, _G. Marshall. RtVolt^9 Arena Diana (Ulica "20.00 in 22 00 «Tolpa s Clark Gable, Yvon_ne V' iriston 20.15 »Vražji * ^,11)1 Ariston 20.15 «vrazj' j- wa,> Curd Jurgens, V. De w John. ) Garibaldi 20.15 in 22.00 « t dorjeva hči«, 01tv>a j land, Mirna Loy w t« Faradiso 20.00 in 22.00 na sprehodu». D,rf M Paulovv. D Sinden. Marconi 20.00 «Visoko . operacija uran«, D. r Va J. Donlan. „ mof q. Ponziana 20.00 «Veseh L* . Stan Laurel in O11^«) Secolo (Sv. Ivan) jč J bog me bo ustavnji j,, fti Landry, M. Carotenuw>> ^ St^O.lS »Mlad, Cifariello, S. Koscina, ■ lenghi, A. Lualdi. pF, Valmaura 20.00 «PaIT’ Hotel«, Charles Boye • Žl MILJE: Europa «Usta resnic'*’ lor, cinemascope jipK1’ '0 Roma «Arzenik in star' j, Verdi »Mačka«. R A PETEK, 21. av|Usta RADIO TRST * _ 7.00 Jutranja glasba; 'Lpodi obvezno, drobiž od > ,j.|) 12.10 Za vsakogar neMjJ, IJjV la.to (Lel VodAUgctl |lv’ .»JJ | ’ svetu kulture; 12.55 P8' p«®] kih orkestrov; 13.30 <31aS^,t Lah; 17.30 Plešite z h‘‘lVj Bruckner. Simfonija molu; 18.55 Glasbena . ,ys j to on i-, Air,„,nrizpoa ii 19.00 Iz planinskega ujafjij Rafka Dolharja; 19.15 fjli „ ba; 20.00 Šport; 20.30 Sljjrtlj W Kalmana in tvaldteun ’ y r.atmana in vvan^-— v es -Umetnost in prircditverrgfi t Novi posnetki Pihalu, pfi L/udske milice; l*.30 s' dneva: 14,35 Popev*1, 15.30 tkladb* Virtuozne 5 jgOO mojstrov klavirja; ‘ vn> rejiortaža: 16.20 ^*”0||V^,; 17,05 Razgovor z (.no (razgovor - JjtfldjjJ: 1 etkovo glasbeno P‘s' jg r Kulturna kronika; ‘na**",* IMIIUII Ud hiuuinei (i*9 talino Otto; 18.30 • rjpšUfu; tivov; 20.00 Zlata ..rfllstJi vokalni kvintet <,0Vitlf,,,Jii Tedenski zunanjepol je* mii iai\i Auim,,jvc .40 20.30 Simfonije FržJJJnil1, 20 55 Robert Schum jt rije op. 1 in Kan1*1 m _ 21.15 Oddaja o teljijU ščakih; 22.15 Opef* «41 Od1-' - II. - Ambrolsč -j. gnon, 2. del 23.10 Popevke in r1*-*' dejanje; 22.55 ~ HVke| tele be"* vato* V'Z|JA lAj 15.00 Šolska odd^j)^,- daja za otroke; XI.00 Toya nioramo^ ^ v treh dejanjih ( M*noggr7ei PODI IZ FU J HIHrun«-, kV, m - se Pf00 Uaniblnt J. mislil, wg»im» ce nate-eto raz-trukcijo turistič- »lej av,oLa sredstva tttefoikaj, touisr, ki l SREDIŠČU GORENJSKEGA ed in okolica Drugod po Jugoslaviji je poplava nemških turistov; na Dledu pa je največ Angležev in Holandcev, šele Za njimi pridejo Nemci, Avstrijci, Francozi in drugi W*eganai0Srebrna gladina .evtese Je b°- iutrc, v Prv'h NjKffifP sonca in sker -adala blaša ti-.»d je hi, redno živahen /»dno nrQ ga jutra ne->te inPb^n ln hh. Ka- ^%Wja£vSf5btek tona nJ Je Prevzela ” ®osii 7„ln nikakor ni-Jteije j^Pnstiti mehke sled, ki jih ^ ^‘‘Jfdkim mimo- * * limuzin« ,. razkošne .rffpa Z, ® °d Chevrole-, Ullaca ir. razkošnega >“Sa o?riaravnost *an- >n0 „2dsmohila, ki »Tli svoje rLSb- drugem 1 i®'čne . zkosne aero- Nenih noe^e iz S°sto hi je obrt? v> s kakrš-M hoSn mal°ne v s alt ",naenkrat fc™1, lz najbolj €.b se vsm civi]iza-'C^i vSaienkrat žele *l Učen , hriren in ro- 4 :rSne«a k0Scek sveta, $. ežko naiti t danes že f?a nanroii svetu deri*! ^ivi(jn? dka, Bled jim ^ °diePrtšel vnT glede Je letos i.' Ju§osla- a nem,tkih taVcata P°-i*£.' Bledu ; tunstov, to-,sCv »n m„,1 ?ajveč An- te rm in tteO lreHočH a?dcev, ki so to znan že stari J * Hernci A . jim šele V‘to vm' tstriici,Fran-?)>^to nacij 7 vse- Jie razvTvjtii^v ne po-^ 2 bespril .giasnikov, « ,.?iegov ~opis», »O vsem za žene« — so dovolj zgovorni in kažejo na dejstvo, da Danci posvečajo veliko pozornost družinskemu življenju. Toda če bi oni vsak teden kupovali vse te revije, bi to v precejšnji meri obremenilo njihov domači proračun. Vendar pa čitajo vse revije. To so rešili na zelo preprost način. Poleg sodobno urejene čitalnice, ki je v knjižnici, kjer je okrog 40 tisoč kjig, obstaja poseben sistem za izposojanje časopisov. S tedensko članarino kakih 45 lir vam dostavljajo časopise na dom v posebni mapi. Pri tem ni treba nit* da skrbite za to, kako jih boste vrnili. Za to skrbi posebni nameščenec čitalnice, ki vam prinese nove časopise in odnese stare. Poleg športnih klubov obstajajo V tem mestu tudi dru-gi klubi. Danci sicer nimajo istega nagnjenja za združevanje v klubih, kakor na primer Angleži, vendar pa poleg športnih in strokovnih klubov obstajajo tudi klubi, ki so nekoliko bolj zanimivi. Naj o-menimo le dva; »den, ki ima ekskluzivni značaj, drugi pa je bolj zasebne narave. V prvega ženske nimajo dostopa. Člani tega kluba morejo biti samo oženjeni moški. Sprejem v članstvo kluba se vrši s posebnim ceremonialom, in fazen članov , nihče ne ve, kaj se dejansko dogaja v tam klu. bo in kako ta ceremonial poteka, ker članom l;luba ni dovoljeno govoriti izven kluba o tem, kar se v klubu dogaja. Zlobneži (in radovedneži) pripovedujejo, da je to zatočišče za oženjene. Drugi klub je za dekleta. «Uradno» se imenuje »Pletilskl klub«. Ob pletenju se dekleta v njem shajajo enkrat na teden, in tako, ob raz. govoru in obvezni črni kavi, prebijejo v njem nekaj ur Tako živi provincialno mesto, v katerem so vse ul.ee a-sfaltirane, v katerem je mnogo trgovin, avtomatov za cigarete in tobak, za slaščice in poštne znamke, za filme in sadje, v katerem svetijio zvečer številne neonske reklame in v katerem so nedavno prekopali ulice, da bi v hiše napeljali ogrevanje iz mestne peči. A ko so prekopavali mestne ulice, si mogel videti napise, ki so opozarjali pešce in vozilk: »Sedaj pazi, kod ho. diš ali voziš, in ne jezi se, ampak sprejmi to kot dobro šalo.« VID HRIBAR ljubitelj glasbe, je nato igral zame... # * * Italijanski pianist Aldo Ciccolini je prišel v Jugoslavijo že šestič in bo ponovno gostoval v jugoslovanskih koncertnih dvoranah tudi v januarju prihodnjega leta. Ko so ga vprašali, s kakšnim programom bo nastopil, je Ciccolini izjavil: — Tega še točno ne vem, toda vsekakor bo to program številka 1. Na vprašanje, kaj hoče s tem reči, je Ciccolini dodal: — Program delim no teži in vrsti. Teža del, ki jih izvajam, je odvisna od publike, od nje. Na letošnjem dubrovniškem. sem zanj, a veliki učenjak, ki festivalu so nastopili tudi šte.’je bil prav tako tudi velik vilni tuji solisti, med njimi tudi sloviti pianist Aldo Ciccolini in violinist Ruggero Ricci, ki se je leta 1920 rodil v San Franciscu. Ruggero Ricci je prvič nastopil že leta 1928, ko je imel komaj 8 let. To je bilo v njegovem rojstnem mestu, kjer je nastop mladega virtuoza navdušil ljubitelje glasbe Ko. maj leto kasneje je nastopil tudi pred netvporško publiko, z 12 leti pa je prvič šel na turnejo po Evropi. Po zelo uspelem nastopu na «Dubrovniških poletnih igrah*, kjer ga je festivalska publika navdušeno pozdravila, je vedno mirni in zadržani umetnik dejal: — Sedaj sem drugič v Jugoslaviji in moram reči, da imate dobro publiko. Zlasti me je očaral zelo lepi stari Dubrovnik. Dobil sem najbolj. ši vtis od ambienta, kakršen je atrij Knježevega dvorca, ki ima dobro akustiko. Ricci je zlasti poznan kot interpretator tehnično virtuoz. nih kompozicij, pretežna Pa-ganinija ali Sarassatea, pa je spričo tegn izzvenel nepričakovano njegov odgovor na vprašanje, katera dela najraje izvaja: »Beethovna.* —‘ Kaj pa od sodobnih skladateljev? — Najbolj cenim Prokofjeva. — Polep glasbe katera u-metnost vam je najbližja? — Slikarstvo. — Ali obstaja v vaši umetniški karieri dogodek, na katerega se vedno radi spominjat e? — Dosti jih je, toda nekega ne bom in ne morem nikoli pozabiti. To je moje srečanje t Einsteinom leta 1932. Igral ne afinitete in od glasbene izobrazbe. Jugoslovanska glasbena publika je zelo izobražena, pač zaradi tega izbiram tako v Dubrovniku kakor tudi ob priliki gostovanja v vaših večjih mestih tako imenovani program številka 1, torej najtežje stvari. Ciccolini smatra, da je glasbeni del programa na ((Dubrovniških poletnih igrah» ze. lo izenačen in da s svojo raznovrstnostjo presega mnoge druge glasbene festivale. Ta veliki pianist bo t> kratkem odšel na gostovanje v Nemčijo, Holandije, Belgijo, Italijo, na Island in v Svieo. V Dubrovniku je nhstOpil z deli Schuberta. Sehumana, Debussgje in Liszta. HOROSKOP ZA DANES__ EDiTOR — Dragi fante/c, ivoj roman je izredno zanimivj toda na žalost mi izdajamo le otroško UttruturOl OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Polastil se vas bo nemir:,nobenih skrbi, kajti vse se bo poravnalo. BIK (od 21. 4. do 20. B.) Neka žolčna diskusija vam u-tegne pokvariti večer, DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z drznostjo boste sicer pridobili neko prednost, ki pk jo morate utrditi s preudarnostjo. RAK tod 23. 6. do 22. 7.) Ne bodite zakrknjeni in sku-šajte razširiti krog svojih poznanstev. LEV (od 2*. 7. dd 32 «.) Glede navdušenja boste nekoliko popustili, a za spremembo m posebnih razlogov. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zaskrbljeni boste zaradi n«utemeljCnega besedujenja: stvari si ne jemljite k srcu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zaradi nekega novega poznanstva bo nastopilo obdobje negotovosti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) 9obljenju in nezadovoljstvu boste kos le s skrajno diplomacijo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pazite, da si z ošabnostjo ne zapravite komaj pridobljene simpatije. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Branite svoje prepričanja, toda ne zavračajte kar tako mnenje drugih. VODNAR (od 21. I. do IB. 2.) Z lahkoto se boste izmotali iz nekega precej nerodnega položaja, RIBI (od 20. 2. do 20 3.) Ne dopustite, da bi vam ljubosumje ogrozilo iskreno prijateljstvo, PRIMORSKI DNEVNIK Gorlško-beneški dnevnik 'O Na stadionu «Prvt maj» Po sestanku na trgovinski zbornici Na predlog tržiškega župana Cuzzija Vpisovanje dijakov v nižjo srednjo in strokovno šolo ponovni sestanek s predsednikom vlade Sestanek naj bi bil čimprej, da vladne oblasti ne bi poprej sprejele sklepov, ki bi povzročili CRDA nepopravljivo škodo Prejšnji dan je bil na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek, ki ga je sklical pokrajinski predsednik odvetnik Culot. Prisotni so bili parlamentarci Martina, Vallau-ri in Franco, predsednik trgovinske zbornice G. Bigot, predsedniki industrijcev iz Gorice Guerra, predsednik industrijcev iz Tržiča inž. Bagon, predstavniki občinskih ustanov voditelji štirih sindikalnih organizacij in člani notranje komisije CRDA iz Tržiča. Sestanek je otvoril odvet-nik Culot, ki je povedal njegov namen: najti rešilno pot za tržiško ladjedelnico, ki ji preti huda kriza. Predsednik se je previdno izognil temu, da bi s prstom pokazal na odgovornost vlade in vodstva IRI za vse stvari, ki se godijo okoli ladjedelnice. Manj dlak na jeziku je 1-mel tržiški župan Cuzzi, ki je brez obotavljanja rekel, da na zadnjem sestanku v Rimu niso dobili od vladnih predstavnikov nobenega zagotovila, da ne bo prišlo do odpustov, ali da bodo pričeli graditi dve ali tri čezoceanske ladje. Rekel je tudi, da se je najprej govorilo, da bodo Neap- lju in Tržiču zagotovili popravilo železniških vagonov, pozneje pa so delo prepustili Pistoii; Tržič je izgubil delo najverjetneje zaradi pomanjkanja zanimanja krajevnih predstavnikov oblasti. Ko je predsednik Culot zahteval sklicanje ponovnega sestanka, je prišel župan Cuzzi na dan z novim predlogom — ki so ga vsi prisotni podprli, čeprav marsikdo z majhnim upanjem na uspeh •— naj se zahteva ponovni sestanek s predsednikom ministrskega sveta. Od njega naj se zahteva uresničitev načrta o «reorganizaciji» CRDA, s katero bi se število zaposlenih delavcev od sedanjih 8.000 skrčilo na 4.000. Sestanek naj bi bil čimprej, še preden bi v Rimu sprejeli take sklepe, ki jih ne bi bilo več mogoče preklicati. Ce nekoliko pregledamo razvoj dogodkov okoli CRDA, tedaj bomo videli, da je UIL sklicala v Tržiču sestanek, v zvezi s katerim je Delavska zbornica zahtevala, naj bo podlaga čim širša, če se hoče zagotoviti uspeh. 2. maja so notranje komisije sestavile dokument, v katerem so zahtevale posredovanje parlamentarcev naše dežele, da se prepreči ukinitev proizvodnje, toda obe akciji sta naleteli na gluha ušesa. Med razpravo o proračunu ministrstva za državne udeležbe sta senatorja Solari in Pellegrini skušala s konkretnimi predlogi doseči zboljšanje položaja, toda minister jih ni uslišal. Nič boljše usode niso doživele akcije drugih skupin in dokument, ki so ga sprejeli na sestanku notranjih komisij 18. junija v Gorici.-, j Ne preostane nam drugega, kot da počakamo, da bomo videli, 'če se bodo v Rimu odprla ušesa vsaj pri tem zadnjem, lahko rečemo skrajnem koraku 600 lir (za spričevalo, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in drugo). Vsa potrebna pojasnila daje j tajništvo. V nižjo srednjo šolo (gimnazijo) in v strokovno šolo v Gorici se je vpisovanje že pričelo in se zaključi 25. septem- bra. Za vpis v nižjo srednjo šolo je treba izpolniti vpisno polo, ki jo da tajništvo, ter plačati v tajništvu 800 lir (za šolsko spričevalo, kolek na spričevalu, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in še drugo); razen tega je treba plačati na pošti: 700 lir za vpis v I. razred, 550 lir za vpis v II. ali III, razred. Poštne položnice se dobijo na tajništvu. Za vpis v strokovno šolo je treba tudi izpolniti vpisno polo ter plačati v tajništvu tu sirite PRIMORSKI DNEVNIK Kriminalistični oddelek tudi poleti nima mira Na začasni svobodi ki se je specializiral v kraji koles Izposojal si jih je z najrazličnejšimi izgovori, potem pa jih je prodajal Tudi tatje so se v svojem delu pričeli specializirati. Romano Codarin, sin Euge-nia se je rodil v Gorici leta 1938; ni poročen, pa tudi dela nima. Stanuje v III. Corsi- liilimiilitHiliiitimitiiMMiaimiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiniiMiiiiiiiiiimiiiiimiiiuiiaii Prometna nesreča v Ulici don Bosco Zaradi neprevidne vožnje motocikel v avtomobil Oba motociklista v bolnišnici s hudimi ranami Danes zvečer je prišlo v Ulici don Bosco v Gorici do prometne nesreče, pri kateri sta se poškodovala 22-letni Giordano Matoševič, mizar iz Ulice Corsica 21, ter njegov sostanovalec 21-letni Umberto Bernasconi, po poklicu električar. Motociklista sta se s precejšnjo naglico peljala po Ulici don Bosco. Ko sta pričela zavijati sta vozila preveč po levi strani in se zaletela v levi del avtomobila, ki ga je šofiral mesar 42-letni Alfredo Minini iz Ulice Oberdan 9, Trčenje je bilo precej močno. Motociklista nista samo zletela po tleh ampak sta s svojo neprevidno vožnjo povzročila močne okavre na obeh vozilih. Prednji del motocikla se je skoraj povsem razbil, prav tako tudi sprednji levi del avtomobila, žaromet in vetrna ši-pg. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so Matoševiču ugotovili zlom leve noge, zaradi katerega se bo zdravil 30 dni, Bernasconiju pa rahel možganski pretres ter rane po obrazu, ozdravljive v desetih dneh. ——— V Gradiški sestanek glede avtoprevozniških podjetij Pokrajinska tajništva CGIL, CISNAL in UIL so izdala naslednje sporočilo: V skladu s sindikalno akcijo, ki naj doseže pravično iz- vajanje kolektivne delovne pogodbe za delavce, ki _sp za; posleni pri prevozu blaga, so omenjena tajništva sklicala za nedeljo 23. avgusta ob 17. uri v dvorani hotela Al Pel-legrino v Gradiški pokrajinski sestanek vseh avtoprevozniških podjetij, ki prevažajo blago za tretje osebe. Na sestanku bodo prisotnim prikazali, kaj so sindikalne organizacije napravile, da bi dosegle pravično rešitev spora. ca 21. V začetku meseca julija se je odločil, da. bo poskusil krajo in trgovino s kolesi. Okradel je naslednje osebe: 49-letnega Romola Venti-na, železničarja s Tržaške ceste štev. 161, 63-letnega Danteja Facca, rojenega na Reki ter stanujočega v Ul. della Croce 6, 53-letno Alojzijo Zaletel, poročeno Boško iz Dolenj ter sedaj stanujočo v Ul. Sartori 11, v Ločniku (žena je lastnica mehanične delavnice), 13-letnega Radivoja Černiča, stanujočega na Vrhu št. 16, ki je mehanični vajenec, in 23-letnega Albina Fabbric-cija, slaščičarnarja iz Ul. Pa-subio 16. Vse te ljudi je mladenič o-kradel z izgovori, da so mu posodili kolo, ki ga potem ni več vrnil. Ventinu Romolu je na primer rekel, naj mu posodi kolo, da se bo odpeljal v Koprivo. Ko je prišel na cilj, je povsem pozabil na dobrotnika; njegovo kolo je celo prodal za 1.500 lir. V Ul. Belinzona si je sposodil kolo, ki ga prav tako ni vrnil, ampak ga je prodal za 800 lir. Pri mehaniku na trgu pred kvesturo si je sposodil kolo, ImHMIIHIIIIMIIIIIlillllimiItHIIIIIIflMIIIIIIIIItllllllfimillMIHflllllllMIIItlllllllltlltlltlllHIIItllll Obvestilo Dijaške Matice Navodila za vpis v Dijaški dom Odbor Dijaške Matice v Go-1 rici obvešča vse dijake, ki na-1 meravajo zaprositi za sprejem v Dijaški dom, naj čimprej vložijo prošnje. Obrazce za prošnje dobijo v Dijaškem domu. Priložiti morajo še zadnje šolsko in vzgojno spričevalo (to velja za lanske gojence); novi prosilci pa še rojstni list in morebitno delodajalčevo izjavo o višini plače očeta, ozirom^ vzdrževatelja. Ob vpisu se plača tudi vpisnina in članarina. -—«*------ DEŽURNA LEKARNA Danes j; čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. Menični protesti drugi polovici julija V drugi polovici meseca julija je trgovinska zbornica zabeležila menične proteste v naslednjih občinah naše po krajine: Kopriva 1, Krmin 16, Doberdob 7, Dolenje 1, Fara 4, Fo-gliano - Redipuglia 2, Gorica 230, Gradiška 25, Gradež 30, Mariano 1. Medea 1, Tržič 163, Moraro I, Moša 5, Ro-mans 1, Ronke 47, Zagraj 7, Skocijan 8, St. Lovrenc 1, S. Pier 3, Starancan 25 Turjak 1. ki ga je prav tako prodal za 1.500 lir. Kvestura je po temeljiti pre. iskavi dobila tudi kupce u-kradenih koles, ki so jih vzeli v prepričanju, da so resnično Codarinova last. Zagovarjati se bodo morali pred sodniki. Te osebe so; 21-letni Giuseppe De Pascale, šofer iz Ul. Ascoli 5, mehanik 51-letni Re-migio Contarutti iz Koprive, barist 28-letni Ferruccio Fa-bris iz Gorice, 45-letna gostilničarka Rozalija Drekonja, poročena Žnidaršič, stanujoča v Drevoredu XX. septembra 11. Kino v Gorici CORSO. 17.30: «Kvota peri- skop«, James Garner in E. 0’Brien, cinemascope in v barvah. VERDI. 17.00: «Polikuska», F. Fulli in A. Lualdi. VITTORIA. 17.00: «Tvoja bela koža«, S. Booth in A. Quinn. CENTRALE. 17.00: «Cabirijine noči«, Giulietta Mašina in Amadeo Nazzari. MODERNO. 17.00: »Ovinek«, C. Wilde in S. Wallace, vi-stavision. Po nove i cestnem zakonu si morajo avtomobilisti nabaviti poseben znak, kot ga vidimo na sliki, da ga postavijo na cesto v primeru, če se morajo zaradi okvare avta ustaviti za več časa Evropsko veslaško prvenstvo v Maeonn Kvalifikacijske vožnje četvercev s krmarjem Italijanski in jugoslovanski čoln trenutno izločena MACON, 20. — V Maconu v Franciji se je danes začelo evropsko prvenstvo v veslanju za moške. Na programu so bila samo izločilna tekmovanja v četvercih s krmarjem, ker se je samo v tej disciplini prijavilo več kot 14 posadk. Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo s polfinalom četvercev s krmarjem in z izločilnimi tekmovanji v vseh ostalih disciplinah. Četverci s krmarjem so tekmovali v treh kvalifikacijskih skupinah, čolna Sovjetske zveze in Poljske pa sta odstopila v znak protesta, ker je vodstvo na diskriminacijski način odbilo SZ možnost, da zamenja prijavljeno posadko z drugo, ker je več članov prve zbolelo. Izidi so bili naslednji: I SKUPINA: 1 Danska 7’ in 63”68. 2. Nizozemska 7’06'’92. 3. Jugoslaviia 7’08"91, 4. Švica 7’12”19. 5. Romunija 7’15”20. II. SKUPINA: 1 V Britanija 7T0”70, 2. Francija 7'11”09, 3. Švedska 7’16”U. III SKUPINA: 1. Nemčija 7’^3”6’^ 2. Madžarska 7’05”49, 3 Italija 7’07'’66. 4 Portugal ska 7’09”66, 7. Španija 7’22”60. V polfinale so se tako uvrstili čolni Danske, Nizozemske, V. Britanije, Francije, Nemčije in Madžarske. V tretji skupini, v kateri je tekmoval italijanski četverec «Canottieri Pallanza«, so Italijani v začetku prevzeli vodstvo. Potem je prevzel pobudo nemški čoln, prevzel vodstvo in ga z lahkoto obdržal do cilja. Za njim pa se je odvijala velika borba med- italijanskim in madžarskim čolnom za drugo mesto. Sprva se je zdelo, da si bodo Italijani zagotovili vstop v finale, toda 300 m pred ciljem ie italijanski čoln začel zaostajati in madžarski ga je prehitel in si zagotovil drugo mesto, medtem ko so se Italijani morali boriti še s Portugalci. V prvi skupini so Danci takoj prevzeli vodstvo in ga obdržali do cilja, Jugoslovanski čoln zagrebške Mladosti se je dolgo časa,boril z nizozemskim za drugo mesto, kakih 250 m pred ciljem pa je moral končno prepustiti vodstvo Nizozemcem. Od trenutno izločenih čolnov je dosegel najboljši čas italijanski, takoj za njim pa jugoslovanski. Odstop sovjetskega čolna je praktično zagotovil prvo mesto v tej disciplini Nemcem, ki bodo sodeč po današnjih rezultatih imeli glavnega teikme-ca v Dancih V polfinalu bodo danes kvalificirani čolni nastopili v dveh skupnah in sicer takole: I. SKUPINA: V. Britanija, Nizozemska, Madžarska II. SKUPINA: Danska, Nem-čiia, Francija. Zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v finale, ki bo v nedeljo. Ostali čolni pa bodo v soboto veslali v repesa-žih, v katerih bodo lahko nastopili tudi danes izločeni čolni. Zmagovalec vsakega od treh repesažev se bo uvrstil v finale. italijanskemu in jugoslovanskemu čolnu, se bosta lahko še vedno uvrstila v finale. Zenska košarka v Messini Bolgarija in Italija zmagali v prvih tekmah MilSSIN A, 20, — Na I. košarkarskem turnirju narodov za VII. pokal «Mesinskega avgusta«, so bili v današnjih prvih srečanjih ženskih reprezentanc doseženi naslednji rezultati: Bolgarija - Romunija 52:40 (23:24) / Italija-Francija 51:32 (22:14). «» j O RIM, 20. — Za štatefo 4x200 m prosto na troboju Italija - V. Britanija r Španija, so italijanski selektorji določili plavalce: Perondinija, Ro-manija, Dennerleina in Puc-cija. Jutri prva trening teki Triestine na dvojej odstvo* Szoke še ni uredil spora z v°' Triestina je tudi včeraj na- vprašanje 50n^ahk tja I9- apriia letos iel0 rjj Emiliom Marco®1^ Tako Loi kot i*1’! že pred časom , . ji ae. gom. Loi je.z -vf1 \ atletskimi vaja®1^)^ canati, sedaj P?.. no trenira dionu Vigorelli ssp nerjem rio. Fortilli)61" za « Visintin Je canta' > priprav izbral b0 « lo, potem pa sgaI,tii *v La Spezio. V » la ima za sP svoje klubske^ chettija, Scisci ]Ua- «•* jviJ TOKIO, 20. "p,s^ vak mušje kat- ijil let n bo branil sV?^-"up2J bra v Bang^V,« landcu Pone I . #»* RIM, 20. l,aomdainbKa?bft^ prvenstva — ^ o-. Zmagovalec se tisnP, ril z Angležem ^ « evrop: perjem za *v‘^st je trenutno P . MIAMl’ 'težke t ni prvak « Marciano je •|8t ............ zaneti' je ameriške revije bi se junija^P0^ nim prvakom *** NEW VOK*, of % Kearns, i ga prvaka ff®'je Archie Moorcj®^ n bo prihodnjiJnt(]val I ose^fil Moorejem odp^t/, holm, kjer I1® Johanssonu l n'.^TJŽ! za dvoboj Jo>^5 4 svet. prvensj ^ r( • 1 Kearns je dej»‘ čan, da bi ta nVr 3 do 5 milD°n ie kasa. Odgovor"1 STANISL* Tiska Tiskarski z S »1 predvaja na splošno zahtevo občinstva <*,ne* ob IS. uri film Technicolor «1 od iv. uri film Tecnnicoi^* i|t USODA Igrajo: ROMY SCHNEIDER in KARL tl luiiiiiiuuuuuiiuii EDGAR WALLACE; uuuuuuuuuuuun (ZAGONETNA 28. (ZAPONKA] [ 7mnmmnnnnnnnnnnnnmmniimmmmmmTi!miTim»mimm~ «A11 jo pozna Mira Ardfern?» je vprašal Carver. «Je prva oseba, ki je ne sme poznati!* je vzkliknil Yeh Ling. «Ko ne bi bilo zaradi Mire, nadzornik, ki vam takoj izročil listino. Pa niti to vam ne bi pomagalo, da spravite Trasmerejevega in Brownovega morilca na vislice. Najprej morate vendar dokazati, kako je morilec umoril osebo, zaklenjeno v nepristopno sobo. Veste bolje kakor jaz, da ne morete reči pred sodnim zborom: «Sem gotov, da je ta moz morilec*. Ni dovolj, da razložite, kaj je vodilo merilca v zločin, temveč je treba vedeti tudi za sredstva, katerih se je zločinec poslužil pri umoru. Zakon govori jasno, dragi nadzornik, in jaz, ki sem študiral pravo v Harvardu, vam lahko to povem. Razumete sedaj, zakaj vam ta listina ne bi nič koristila, tudi če bi jo imeli?*. Carver je prikimal in zavzdihnil. «Ali mi lahko vsaj to poveste, če poznate morilca, Yeh Ling? Lahko bi primerjala najine izsledke*. »Mislite, da bi tudi to kaj veljalo?* je odvrnil Yeh Ling. Carver je jezno vstal in Kitajec se je zasmejal. «Imate dovršeno ravnovesje, Yeh Ling*, je zagodrnjal nad-zornik in je odšel. Yeh Ling je zmajal z glavo, nato je odšel v sobico številka šest, da nadzoruje priprave za slavnostno pojedino. Ta večer bosta Frank in Mira praznovala njuno zaroko pri »Zlati strehi*. •Prvikrat grem na večerjo z lepim mladeničem*, je z nasmeškom na licu rekla Mira, medtem ko je izročila plašč strežniku. »Tudi jaz, moj zaklad... hočem reči, da se ne spominjam več, da sem šel na večerje s tako lepo deklico, kakor si ti», je odgovoril Frank. »Prosil sem Carverja, da pride k nama po večerji, pa mi je odgovoril, da ima dela čez glavo*. Oba zaročenca sta kljub temu dobila obiskovalca. Ravno sta jedla sadje, ko sta zaslišala trkanje na vrata. Bil je Pavel. «Hej!» ga je pozdravil Frank. «Le kako je mogoče, da ste v tem delu mesta?*. »Videl sem vaju na pragu vhodnih vrat*, je pojasnil mladi arhitekt, «in sem si dovolil, da izrazim svoje najbolj iskrene čestitke gospodični Ardfern. Gospodična, vam li smem čestitati in položiti pred vaše noge delce svojega razbitega srca?*. Mira se je živčno zasmejala in zamrmrala nekoliko navadnih besed. »Sedi in popij kozarec z nama!* ga je povabil Frank, toda Pavel je zmajal z glavo. »Rad bi se ustavil, a sem povabljen v hotel «Savoy». Ste mi oprostili, gospodična Ardfern, zaradi onega neumnega pisma?*. «Da», se je nasmehnila Mira. »že zdavnaj sem vam oprostila*. Pavlove otroške oči so se zasvetila. «Ljubezen brez ognja..» je začel, a je takoj umolknil. Stal je pred ogledalom in tako je videl, kako so se počasi odprla vrata. Pavel se je naglo obrnil. »Presneto, Yeh Ling!* je vzkliknil, ko je Kitajec vstopi! v sobo. »Pošteno ste me ustrašili. Ali stopate vedno tako tiho?*. »Prišel sem pogledat, če sta moja gosta zadovoljna z večerjo*, je s tihim glasom odgovoril Yeh Ling. »Pravi uspeh, Yeh Ling*, je navdušeno dejal Frank. «Moram iti*, je oznanil Pavel, ki je izgledal v zadregi »Lahko noč vsem!* Z veliko naglico je odšel. Mira je takoj vstala, se približala Kitajcu in mu je stisnila roko. »Hvala, Yeh Ling*, je rekla. «Preživela sva sijajen večer. Sedaj pa greva v gledališče, da bo najin večer popoln*. Ves ostali del večera je bila Mira redkobesedna in žalostna. Opolnoči jo je pospremil Frank v hotel »Central* in se je poslovil od nje pred dvigalom. Ko se je vračal skozi vežo, ga je nekdo poklical. Bil je Carver še vedno s povešenim nosom in z žalostnim izrazom. «Nocoj čutim samoto,* je začel nadzornik in Frank se je nasmehnil. «Vam bi bilo zelo nerodno, Holland, če grem nocoj spat k vam?* »O, kar pridite!* je odgovoril B'rank. »Samo bodite odkriti in nikar mi ne pripovedujte, da čutite samoto! Kaj je?» »Doma vam bom povedal,* je izjavil Carver in je obdržal obljubo. Ko je že sedel v Frankovem salonu in si nalii kozarec viskija s sodo, je pojasnil; »Resnica je, dragi Holland, da verjamem, da me nadzoruje Trasmerejev in Brownov morilec. Bojim se, da mi jo hoče ta zločinec zagosti, zato želim ostati v družbi.* »Kar lažite dalje, Carver,* je pripomnil Frank. »Vi se ne bojite morilca bolj od mene. Ker ste pa že tu, lahko pripraviva Pavlovo posteljo.* »Za božjo voljo!* je vzkliknil Carver. »Mehka postelja slabi in pomehkuži človeka. Rajši imam divan v salonu.* »Tudi moralist ste?* se je šalil Frank in je vzel s Pavlove postelje podzglavnik in odejo, ki ju je odnesel v salon. »Lahko noč, modrijan!* Je pozdravil mladenič in Carver je samo nekaj nerazumljivega zagodrnjal. Frank je bil že pet minut v postelji, ko Je opazil, da je Carver že ugasnil luč v salonu. Skoraj takoj je zaspal in začel sanjati o vrtu v Stone Houseu in o Miri, ki jo je objemal... Nenadoma sta odjeknila v stanovanju dva strela in Frank se je sunkoma dvignil v polsnu, Zaslišal je nagle korake po podu v salonu in je planil iz postelje. Soba, v kateri si je Carver pripravil ležišče, Je bila temna, toda od vrat sem je prihajalo nekoliko svetlobe in prepih se je čutil. «Ne ganite se in ne prižigajte luči* je ukazoval Carverjev glas. Skozi široko odprta vrata je prišel ropot vežnih vrat, ki so se s treskom zaprla. Carver se je vrnil v salon in stopil k oknu. Čez eno minuto se je obrnil in rekel Franku: »Sedaj prižgite!* Ob nenadni svetlobi j« Frank zaprl oči, ko pa je pogledal, se je kar pognal proti nadzorniku. S Carve^L naluhno lra.nl iala lrri Pano rta ni nmrrla hit.i l! nalahno kapljala kri. Rana pa ni mogla biti J1 °Paztt- zdelo, da nadzornik ni niti opaža, ea je z»“— Na steni blizu okna ie visel* i.eka tisko ^ del okna. Sipa je bila razWa, na kolem delu ’ leK-je videla okrogla luknja, ki jo je napravil izst* je natančno ogledal to mesto. »Kakor se zdi, postaja najin zločinec s°jSto. godrnjal. »Imel je avtomatsko pištolo, morda f ji je ubil Browna. Kljub temu me je slabo pristavil. »Samo majhna praska in nič več. • Holland! Nekdo trka na vrata. Najbrž so “ Recite jim, da je šlo za nov poskus vloma.* vrfli Frank je zapustil salon. Kmalu nato se Je predmetom v roki. »Stanovalec^ spodnjega nadstropja je niščnem presledku,* je rekel mladenič nadzori^ izročal nož z zelo tankim rezilom in z u»>ei' ročajem in nožnico iz lakiranega usnja. aSc »Nož, ki izgleda kot kitajski izdelek,* j® ver. »Morda bo celo pristen. Reže kakor brit® mislil, da ni bil njegov namen rabiti pištolo. Pf® ^ «Tako sva prišla do pravega namena za v« nocojšnje bivanje,* je dognal Frank. «Vi s1®, gi sumili, da se bo morilec to noč vrnil sem in sl majhno komedijo. Ali ni res?* foV« «Nisem se popolnoma zlagal,* je naspi®1-# nadzornik. »Ko sem vam rekel, da se bojim 51 prepričan, da je res, kar govorim. Kljub tenu j,, tem nočnem obisku. Ta zločinec mora imeti vanja pa tudi od hišnih vrat ali vsaj zelo ker nisem slišal ničesar, ko je vstopil. OPaf,lf# prisotnost šele takrat, ko sem zaslišal šum * • taMot, ocui aaaiisai su»‘ sobi. Tedaj je bilo že prepozno, da bi se Pa*f j< Vstal sem in oni me je zagledal v svetlobi, p jv odprto. Bil sem zanj odlična tarča. Ustrelil j®^ pa je pobegnil, šel hi bil za njim, pa sem *****