[Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 n TELEFON: CHelsea 3—3878 KO. 144. — STEV. 144. , , - GLAS NARODA list slovenskih jidavcev t Ameriki. The lamest Slovenian Daily in the United States* Isnrd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 8—387f NEW YOKE MONDAY, JUNE 20, 1932. — P0NDELJEK, 20. JUNIJA 1932 VOLUME XX XX — LET JIH HOOVERJEVA PLANKA-UDAREC ZA REPUBLIKANCE PREDSEDNIK COLUMBIA UNIVERZE PRAVI, DA BO ZAPUSTILO NA MILIJONE VOLILCEV STRANKO Zagovornik brezpogojnega preklica osemnajstega amendments pravi, da bi ga demokrat je pri najboljši volji ne mogli bolj polomiti. — Med dele-gati na republikanski konvenciji je bilo kakib štiristo zveznih uradnikov, ki so se morali brezpogojno pokoriti poveljem iz Bele hiše. Predlog z a odpravo nezaposlenosti Dr. Nicholas Murray Butler, predsednik newyor ske Columbia University in odločen zagovornik preklica osemnajstega amendmenta, je v soboto zvečer ostro kritiziral prohibicijsko planko, ki je bila vključena v platformo republikanske stranke. Planko je imenoval "politično zmoto prve vrste" ter poudarjal, da je republikanska stranka, s tem, da jo je sprejela, indirektno odobrila splošno pro-hibicijo pod zvezno kontrolo. Po Butljerjevem zatrdilu je bila planka le zato pprejeta, ker so glasovali zanjo zvezni uradniki, ki so prišli kot delegatje na konvencijo. Teh zveznih uradnikov-delegatov je bilo nad štiri sto, ki so se seveda morali pokoriti poveljem iz Bele hiše. Posebno delegati iz južnih držav, ki so odvisni od vladne patronaže, so morali tako plesati kakor so jim godli kabinetni člani. Butler zatrjuje, da bo bas zavoljo te planke obrnilo Hooverju svoj hrbet na milijone volilcev, ki so dosedaj še vedno glasovali za republikanskega kandidata. Butler ima na razpolago na tisoče pisem, kojih vsebina se da strniti v sledečo izjavo: — Mi smo o-pravili z republikansko stranko. Naj demokratje store to ali ono, bolj ga nikakor ne morejo polomiti kot so ga polomili republikanci. — Oče republikanske prohibicijske planke je butec, — je dejal Butler, — njena mati je pa stra-hopetnost. Namesto, da bi potegnila prohibicijo iz blata, jo je še bolj pogreznila v močvirje. Planka ima edino prednost, da ne bo nikdar zadovoljila naroda. To je bil najslabši načrt, ki je zamogel biti predložen konvenciji. — V Chicagu so edinole nekaj dosegli, preprečili so namreč, da bi zamogel narod glasovati o pro-hibiciji. Beseda "preklic" je omenjena le v onem delu planke, kjer se narodu zanikuje pravica glasovati o prohibiciji. Po njegovem mnenju so sestavili planko državni zakladničar Ogden Mills, Ray Benjamin iz Califor-nije, Van Valkenburg iz Philadelphije in Chas. F. Scott iz Kansasa. — Vsako besedo so pa seveda prej v Beli hiši o-dobrili. — V Washingtonu zboruje kongres, ki išče novih davčnih virov. Edinole za davek, ki bi ga javnost brez mrmranja plačevala, se ne zmeni. Davek na pijačo bi prinesel zvezni blagajni vsako leto poldrugo milijardo dolarjev. Nekoliko bolj previdno se je izrazil W. Kingsland Macy, predsednik državnega republikanskega od bora. Rekel je namreč: — Planka, ki je bila slednjič sprejeta, je zmes najraznovrstnejših predlogov, in sr mi zdi, da bo v splošnem zadovoljila javnost. Pred šestimi meseci se ni nihče drznil niti misliti, da. bi bil tak predlog na konvenciji sprejet. HARTFORD, Conn., 18. junija. — Henry Ro-r abac k, podpredsednik republikanskega narodnega odbora, je rekel: — Ako narod natančno preštudira prohibicijsko planko, bo izprevidel, da se ne razlikuje dosti od naše zahteve, namreč od preklica osemnajstega amendmenta. Planka nudi posameznim državam možnost, da po svoji lastni volji rešijo vprašanje prohibicije. VELIKA NESREČA V LADJEDELNICI V ladjedelnici Vickers je nastala eksplozija. — Na parniku je delalo sto ljudi. — Deset ubitih. Montreal, Kanada, 1!*. junija. Pri eksploziji, ki je uničila vel.ko ladjedelnico Vickers Ln zen> p«»-škodo vola ti.vorni parnik Cvnil)''-line. na katerem je bi!« zaposlenih st<» delavcev, je bilo ubitih 17 čevljev visoko in človeška trupla so letala po zraku. Iz kraja eksplozije »rihajali ljudje z razbitimi udV iiasilci se niso zmenili za eksplozije in so obrnili cevi zlasti na goreči par-nik. da bi rešili delavce. Poveljnik ogojegascev R-aoiJ (»authrer je 'bil .s tremi drugimi ognjegasci ranjen pri drugi eksploziji in vsi štirje so kmalu nato v bolnišnici umrli. ČUDEN SAMOHOP. UČITELJI IŠČEJO DELO V februarju so prejeli zadnjo plačo. — Pripravljeni s o prijeti z a vsako delo. —. Meščani ne plačajo davkov. Chicago, 111.. 1!*. junija. — Tlii- eaški učitelji, ki so sprejeli svojo zadnjo plačo v fetoruarju in bodo .sedaj šli na p«»eitnice. za kateri «"as ne dobiva«" :»la«'-e. ».i prizadevajo za dobo p<,.-ituic dobiti kako delo. Hoteli in restavracije naznanjajo. da je veliko število učiteljev in učiteljic pro-ilo za službo natakarjev in natakaric v času republikanske in demokratične konvencije. Tudi druga slična podjetja so dobila mnogo t.rušenj za službe. Prošnje so pričele prihajati, ko je neka učiteljica povedala svojim prijateljicam, da je dobila službo kot strežnica v nekem hotelu. Nek učitelj je naznanil učiteljski uniji, da j«- dobil obljubljeno delo v neki garaži kot mehanik. Drugi so zaprosili za službo v kempah za otroke, učiteljice pa zlasti službe kot domače učiteljice. Mesto dolguje učiteljem, katerih je 14.000. na plači dvajset milijonov dolarjev in na počitnice bodo morali iti brez denarja. Mesto jim toliko čhsh ne more plačati. dokler meščani ne plačajo davkov Chicago, 111., 19. junija. — Žti-pan 'A. J. Onnak vodi delegacijo 2 odličnih mož. ki bodo predložili Reconstruction Finance Corporation finančne zadeve mesta in profili za posojilo več milijonov dolarjev, da bo mogoče še nadalje vzdržati gospodarstvo Chicaga. Najbrže bodo prosili za posojilo v znesku 3(i milijonov dolarjev. kar mesto dolguje svojim uslužbencem, ali pa še mogoče več. Mestni knjigovodje .so bili zadnje dni noč in dan zaposleni, da doženejo. koliko denarja potrebuje mesto za nadaljnje poslovanje. Iz dosedanjih računov je razvidno. da jM)trebu.ie mesto za plain mestnim uslužbencem, za knjižnico in za sanatorij za tuberkulozne HI milijonov dolarjev. Župan Cermak je mestnemu svetu podal svoj načrt, kaj name-' ma reven, kot pravi "L'Ouever", rava zahtevati v Washingtonu. Rekel je: — Imeti hočem dovoljenje vlade, da si izposodimo od Reconstruct ion Finance Corporation potrebno vsoto. Takoj potrebujemo 130 milijonov dolarjev Ako si denarja ne moremo izposoditi. bomo utonili. Washington, D. C., 1!). junija. Demokratični voditelj kongresnik Rainev je rekel, da je vsako prizadevanje mesta Chicago, da dobi zvezno posojilo vznesku 17 milijonov dolarjev, da plača zaostalo plačo učiteljem, brezupno. HAUSNER BO PONOVNO POSKUSIL Neuspeh ni preplašil poljskega letalca Hau-snerja. — Pripravlja se na nov polet. KONGRES SE NE SME PREJ 0DG0DITI, DA NEKAJ NE UKRENE London, Anglija, i:». junija — Poljsko-ameriaki letalec Stanislav Hausner, ki je bil pred enim tednom rešen na morju 5<>0 milj od delavcev. Najmanj K.1 oseb je b.lo jw>rtlgalske obali, ko je njegov ranjenih in škoda se ceni lia več. aeroplan na poletu iz New Vorka milijonov dolarjev. v Varšavo padel »v morje, pravi. Prvi eksploziji je sledilo več da bo še enkrat poskusil tak po-drugih. Goreče olje je švigalo 100 let. WASHINGTON, D. C., 19. junija. — Skupina takozvanih "'vstašev** je sporočila nocoj voditeljem obeh strank v senatu in poslanski zbornici, da kontrolirajo dovolj glasov in da se jim bo posrečilo preprečiti odgodenje kongresa, dokler ne bo sprejet program za zmanjšanje nezaposlenosti. Utica, N. Y., IS. junija. — .Mrs. John Griffith si je na nenavaden način končala življenje. V glavo si je porinila tri palce dolg žchclj. in je umrla v-Jed zastrupijenja krvi. Zdravniška oblast pravi, da je bila obupana, ker ni imela dela. STAVKA V MEHIKI Tozadevno poročilo je Hatisuer poslal s tovornega parnike <\ree Shell, ki ga je rešil in ki je na potu v Združene države. Hausner je pro-il angleško vlado. ako bi bih* mogoče rešiti njegov aeroplan. ki je bil puščen na kraju, kjer je bil sam rešen. Pravi, da se more aeroplan zadržati na morju še en teden. V svojem poročilu tudi praivi: — Prisiljen sem bil spustiti sina morje v#soboto ob sedmih zvečer. 4. junija. Do tedaj sem le-tel 2K ur. Največja moja žalost je izguba a^ronlana. — I'pa m. tla bom še to leto letel v Varšavo. Pretrpel nisem nol>eiie pitškodhe in zdaj sem popolnoma okreval od trpljenja enega tedna, ko sem z aeroplanom plaval po morju. Natančno poročilo o svojem poletu bom objavil, ko pridem v New Orleas. 5. Republikanec ha Guardia je celo trdil, da bodo vstaši za mogli preglasovati veto predsednika v slučaju, d* bi vetiral pomožne odredbe. V senatu se bo jutri nadaljevala debata «> predlogi, naj sc dovoli dva tisoč milijonov dolarjev za borbo proti nezaposlenosti. Voditelj manjšine. Joseph T. Ko-biiwin iz Arkansasa. je rekel, da bo predloga brez dvoma sprejeta v prvih dneh tega tedna, dočim bodo prijatelji administracije napeli vse .sile. da bodo preprečili izdajo bondov v znesku petsto milijonov dolarjev. Kot znano, je prciLseduik Iloover odločen nasprotnik tega predloga. Vrste veteranov, katerim j*' bil zanikan bonus, so se v zadnjih dneh še povečale. Prebivajo v štirih taboriščih in pravijo, da bodo ostali v Washingtonu toliko časa. da jim bo izplačan bonus. OBSOJENEC HOČE BITI OBEŠEN Hartford, Conn., Ik. junija. — Dr. Ilarold N. Guilfovie. ki je bil pred štirimi leti zaradi umora SOVRAŽNIKI SO SE IZPREMENIL1 V PRIJATELJE Mcxico City, Mehika, 18. jun. Uslužbenci Southern Pacific železnice so sporočili železniškemu | Mcxico City, Mehika, 1!). juni-uradu. da so sklenili zastavkati ja. — Poročevalec list "La Pren-27. junija. IStavkarsko gibanje je naznanja- iz Merida, Yukatan, pričelo 200 delavcev, katere je j da so raziskovalci v .vasi Kahuna ^odil. je prosil dr. Guilfovie. da železniška družba odpustila, ko je našli podzemski hodnik, o katerem obesijo. Sodmk je rekel, da zaprla svoje urade v pristanišču 1 domnevajo, da ga je pustil izko-Mazatlan. Za-stavkalo bo okoli 10 pati- Maj a princ Cay 11a razdaljo tisoč železniških uslužbencev, kar bo imelo za posledico, da železnice ne bodo mogle prevažati zelenjave in sadja 'v Združene države. BRIAND JE UMRL REVEŽ Pariz, Francija, 1?». junija. — Aristide liriand je umrl primero- 15 milj do Čičenice, da bi rešil svojo ljubico Ottouial, ki je bila tam za j) rt a. Raziskovalci, ki koppljejo pri severnih stopnicah v Cičeniei, so pod prvo stopnico izkopali malino grobnico, v kateri se nahajajo eloveke kosti, dragi kamni in več drugih predmetov iz predšpau-ske dobe. PES POŽRL WEYGANDOV GOVOR Trije kitajski voditelji so se pridružili Nankingu. Južna odcepilna politi« ka prizadeta. Šanghaj Kitajska, 19. junija. Nenavadna zveza političnih voditeljev, ki so si bili do sedaj najhujši sovražniki, bo preprečila razpad nankingške vlade in bo zelo škodovala južnemu odcepil -nemil gibanju. l>r. T. V. Soong. ki je pred kratkim odstopil kot finančni minister. ker 11111 ni bilo mogoče zadostiti vladnim obveznostim, in ker je prišlo do nesporazumi jen ja med njim in maršalom 4'ang Kai-Šekom. ki je zahteval, da se prične gonja proti komunistom, kar bi vlado veljalo ogromno denarja. se je z aeroplanom vrn.l v (Nanking in bo zopet prevzel fina n č no 111 i 11 i st r s t v o. Prejšnji železniški minister Sun se je lansko ieto zvezal z ,. 1 j -1 - 1 jnznmii uporniki v Kantonu, je njo pripeljan pred sodnika na)-, .' .. .. ... 1 ' .... * .... i zopet .stopil v avezo z Nankingom, v.'sjega sodusea r. 1». OSullrvana . , . , ... , . . ., , .kar ho imelo za posledico, (ta bo m ga je pr«>j;il za novo obravna- ! - 1 - ■ 1 1 1 .*.. ...... tudi Wang t ing-w-ei. ki je bil do- vo. Ker sodnik tej prnsnii 111 u- , . »> ' 'sedaj sovra7mik •Nan'qinga. »to- pil v vlado <"ang Kai-Seka in bo postal ministrski predsednik. Maršal Cang Kai-Šek j»» imel več vojaških posvetovanj, kar je zelo razburilo upornike v Kantonu. Vlada namerava na prodajo opija naložiti vi«*»ke davke ter upa. da bo s tem dobila dovolj denarja, da bo pokrivala svoje izdatke. Velik udarec za južne uporni ke je tudi odhod v Evropo prejšnjega ministra Evgena ('en. PODZEMSKI HODNIK , rrejs {Mrs. 1'lare Gaudet obsojen na do-' POD RAZVALINAMI!^^"- ječo, je bil na svojo proš.|f.^: kazni ne bi izpremenil. če bi tudi inogel in da> nijsli. 3.77t» sobami. Pri tem pridejo vpoštev samo hoteli z naumanj 2o sobami. Samo «v Združenih državah je v hotelih naloženega kapitala pet bilijonov dolarjev. Mesto New York s siv o j mi 328!* hoteli prekaša' v številu ne samo vsako mesto temveč tudi vsako državo v ameriški uniji. Najmanj hotelov ima država Delaware in sicer 49. RIM NAJVEČJE ITAUJAN-SKO MESTO Sim, Italija, 19. junija. — Rim, ki je že leta tekmoval z Milanom in Na poljem, katero mesto bo najprej doseglo milijon prebival- Bojnbay, Indija, 19. juni ja. — vedli misijonarja H. S. Ferguso- ja. — Vsled velike suše je v dria- cev, je sedaj dosegel zmago. Mi-Oetudi vlada uraill<. I VUlUUUIlim J>U^eževna doba se je letos v 1 angleška vlada v kratkem izpu- jav ($1.548,000), 120 aeroplanov, Mehiki celo zakasnila in farmer- j stila rz ječe indijskega voditelja večjo množino strojnih pušk Ln ji imajo vsled tega velikansko Mahatma Gandhija. mnnieijo. i škodo. polj je zelo zaostal. 1. aprila je imel Rim 1.0til.388 ŽALOSTNE RAZMERE NA OGRSKEM Budimpešta, Ogrska, 18. junija. — Kako žalostne razmere prevladujejo na Ogrskem, je razvidno iz tega, da se je za razpisano službo nadzornika za popravljanje cest priglasilo 200 ose D, med njimi 30 dijakov, ki so dokončali 'vseueiliške študije, dvajset učiteljev in več inžmirjev z diplomami. ARETACIJE KMETOV _NA FINSKEM Helsingfors, Finska, 18. junija* Močno oborožena, vojaška policija je aretirala 230 bojevitih kmetov, ki so se dvignili v severni Finski ter z orožjem klubujejo krajevnim oblastim. Voditelji u-pornikov so pobegnili. Kmetje za- prebivalcev, Milan 995,598, Na-|htevajo, da vlada izboljša gospo* polj pa 844,744. ' darsko stanje. ^ ......: ^tltf rxBODa« NEW Y0BK MONDAY, JUKE 20, 1932 THE LAKOP8T SLOVENE DAILY taU.1.1 "Glas Naroda" XA Corporation) W. lMk o« tbm corporation and eddreeaee of above officer«: •t Manhattan. New York dty, N. f. GLAS NitODA" dajala smer prihodnji volilni kampanji, se ne odlikuje samo po tem, kar razodeva, pae pa tudi po tem, kar prikriva. Predvsem skuša dokazati, da je republikanska stranka edina, ki je pozvana, da vodi tudi v bodoče usodo naroda, ne nudi pa nikakega jasnega in smotrenega programa glede onili nujnih problemov, ki jih je treba rešiti. Konvencija republikanske stranke je posvečala liaj-vero važnost prohibiciji. Skoro vsa druga, dosti važnejša vprašanja, so bila potisnjena v ozadje. Vsak razsoden človek ve, da je katastrofalen gospodarski položaj v tej deželi le nekak izrastek svetovnega gospodarskega poloma ter da posledic ni mogoče ozdraviti, če se ne odstrani vzrokov. Republikanska platforma ne vsebuje niti besedice c nujnosti soudeležbe Združenih držav pri rešitvi mednarodnih problemov. / Oni, ki so sestavljali platformo, so mislili, da so storili svojo dolžnost, če so vrinili v njo par brezpomembnih fraz o naših odnošajih napram inozemskim narodom ter mlačno priporočili udeležbo Washingtona pri mednarodnih posvetovanjih o valutnih zadevah. Glede, perečih vprašanj, naprimer o bonusu, ki ga zahtevajo bivši vojaki, je pa vladal splošen molk. Napopisno šibak je temelj, na katerem je platforma zgrajena, njo samo bi bilo pa mogoče nazvati prej destruktivno nego konstruktivno. Destruktivna je predvsem v zadevi priseljevanja 'te; V trdovratnem zagovarjanju politike visoke carine. To je v očiteni nasprotju z vsem, kar je brezpogojno potrebno za blagobit ameriškega naroda. . Kaj pa še vsebuje republikanska platforma? Male tolažbe za farmerje in clelavee, slavfispev na republikanske uspehe ter napade na demokratsko stranko. No, saj je nazadnje vseeno. Republikanska volilna kampanja se bo vrtela le okoli. JTooverja, in javnost bo kmalu pozabila, kaj je v platformi rečeno in kaj je zamolčano v nji. Učitelji vladajo Franc i jo, književniki Španijo. Francozom ne očitajo zaman, da vladajo njih državo učitelji. Nova francoska, zbornica je polna profesorjev: Herriot, Daladier, Steeg, Francois-Albert In Rousten — vsi pripadajo učiteljskemu stanu in so tudi izvrševali svoj poklic, preden so krenili v politično areno. Pokojni predsednik Doumer in predsednik mednarodnega urada za delo Albert Thomas, sta bila takisto u-čltelja po poklicu. Nasprotno očitajo Španiji, da jo vodijo književniki, ki polnijo ne le vladno palačo v Madridu, ampak tudi po&laništva v inozemstvu, Španski poslanik v Londonu Perez d». Ayala, poslanik v Parizu de Ma-dariaga, poslanik v Berlinu Ame-rico Castro — vsi so sloviti književniki. Neki zabavljač je po pravici zapisal, da vladajo romanopisci, publicisti in univerzitetni profesorji sodobno Španijo. Če mora kdo čakati na sprejem v španskih ministrstvih, mu ponudi sluga lahko zbrana dela prosvetnega ministra Fernanda de los Rios, znanega so-cialoga, ali ministrskega predsednika Azana ali pa Nicole d'Olverja ter končno lahko tudi Bestierova, ki je predsednik španske zbornice. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM v Din 200 ~ Din 300 Din 400 Din SCO Din 1000 Dm oooo JUGOSLAVIJO -------!------------$ 4 — — $ 5.90 _____ $7.80 .....$ 9-50 ... $18.50 .... $91.50 V ITALIJO Ur Ur Ur Ur Ur 100 ..... 200 _____ 300 _____ 400 _______ 500 Ur 1000 .$ 5.00 $ 11.50 $ 1680 $ 22.— $ 27.-$ 53.25 vetjih tntikov kot zgoraj nav«d«no. bodi«! v dinarjih ali lirah dovoljujemo t« bolj* pogoja. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati___f 5 70 » " $10.00 »• ___$10.80 •» '» $15.00 " " _____$15.90 » '» $20.00 " " ___$21.00 •» " $40.00 » » ___$41.10 »» »f $50.00 " " ____$51.30 dobi v staran kraja izplačilo v dolarjih. ivrtujMi« po CABLK LETTER aa pristojbina $1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU NEW YORK. tr. Y; New York, If. Y. Vse farane Sv. Cirila kakor sploh vse Slovence, v naselbini in vso društva uljudno vabim tem potom, da se v obilnem številu udeležite slavnosti "Cirilove nedelje'' dne 3. julija. Ob 10. uri bo slovesna služba božja, opoldne pa banket v počast faranom in dobrotnikom naše slovenske cerkve. Tiket samo $1.50. da se more vsak udeležiti. Xe gleda se v prvi vrsti na gmoten uspeh, marveč cerkvene slavnosti v cerkvi Ln izven cerkve naj bodo močna vez in poživitev na-s vseh. Zvečer pa bode proista zabava v cerkveni dvorani in drugih prostorih. Prostovoljna vstopnina se bo 'pobirala v korist in za potrebe cerkve. Tudi tu se naj nobeden ne izgovarja: "Nimam denarja, ne morem priti". Cerkev ni trgovske podjetje. dasiravno tudi rabi denar. Nismo — hvala Bogu — tako na "kant" prišli, da bi koga izžema-li. Vesel ost, doma<*nost, to je tudi dobiček za faro in za Vas. ki boste prišli z enim dajmom skozi. — Farni piknik pa bomo imeli 24. julij-a* v gozdiču nad znanim prostorom "Pri Revnem Lazarju*'. V slučaju slabega vremena teden pozneje: 31. julija rav-notam. Za vs>e in za vsakega bo dobro preskrbljeno v vsake ni o-ziru. iRev. IiKjacint Podgoršek, župnik. Barbreton, Ohio. Skoraj sleherni dopisnik prične o delavskih razmerah, kar pa jaz za euikrat izpustim, ker skoraj ni vredno papirja trositi, saj vidimo in slišimo, d a se dan za dnevom slabša. Izmed tukajšnjih Slovencev sta več kot dve tretini brez dela. Tukajšnje .slovensko samostojno društvo "Domovina" je priredilo -dve igrišči zraven dvorane na 14. cesti v svrho balincanja. da s tem nekoli-ko pozabimo na neljubo današnjo krizo, ki nas je potisnila v direktno propast. Kot se čuje, bomo v kratkem času ba-lincali za prvenstvo oziroma za nagrado. Krogle že treskajo kot topovi bivše Avstrije v svetovni vojni. Večkrat pitamo o slovenskih farmarjih iz vseh delov dežele. Naj pa še ta k njim spada, ki ga tukaj navedem. Družina Mr. John in Mrs. Mary M oh ar, je pred kratkim ob koncu West Barber-tona., Gargles Bank Rd., R. D. 4. vzela'v najem na lepi planoti farmo, ki obsega t>9 oralov; 43 oralov je obdelane rodovitne zemlje, ostalo pa prija-zen gozd. Lepa prilika za društvene ali pa družinske piknike, ker bi se pri Mohar-jevih dobilo vse po prav nizki ceni. Družino poznamo, da je odprtega srca. Kot rečeno, je od teh 43 oralov družina .sklenila nekoliko sanka obdelovati, Akron, Kennmore in Bar-berton, napraviti cfrva ali celo tri •piknike na en dan, kar se večkrat pripeti. Ravno iz tega vzroka je klub £>lovenskega- doma od-godil svoj piknik, kateri je bil določen za nedeljo 1 junija, na soboto 23. junija. Torej piknik, kateri bi imel biti v nedeljo 19. junija, se bo vršil v soboto 25. junija. Prične se ob 3. uri popoldne in se bo vršil pozno v noč na farmi Mr. Joe Lovka na Waterloo Rd. (Prejšnje ime je bilo Springfield Rd.). Klub Slovenskega doma v Kennmore prav uljudno vabi vse Slo-venee iz okolice, katerim razmere dopuščajo, da se udeleže tega piknika. Posebno pa apelirani na vse člane od K. S. Doma in njih dru-j žšne ne glede ali delajo ali ne. da bri se udeležili tega piknika-. Ni se treba izgovarjati, da ne delate in da nimate denarja. Ako nimate, gotovo ne morete trošiti, pa nič zato. samo da se skupaj zberemo in se kaj pogovorimo. V slučaju dežja se piknik vrši v klubovih prostorih. Frank Tomsie. tajnik. Huda nesreča po neprevidnosti. Xa cesti med Škof jo Loko in Trato !?e je zgodila 1. jiuii;w po prihodu gorenjskega osebnega vlaka huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal Franc Piškur, uslužben pri Antonu Koš-manu, trgovcu z železnico v Škof-ji Loki. Z omenjenim vlakom so prispele na postajo učenke dekliške osnovne šole, ki so se v spremstvu svojih učiteljic vračale z Gorenjskega. Kašman je iz prijaznosti dal mladin-i svoj avto na razpolago in tovorni voz, poln učenk z nunami '.je vozil proti mestu. Poleg šofe'rja Jakoba Pleste-njaka se je vozil Piškur, ki je imel navado stopati na stopnico poleg blatnikov. * Pri Starem dvoru ob hiši posestnika Anzelca je hotel skočiti Piškur s stopnice v tovorni del voza zadaj, kjer je bilo še nekaj •praznega prostora. Zavihtel se je navzgor, a tako nesrečno, da se je s prednjim šivom pri hlačah zataknil ob kavelj, ki je zatrgai Piškurju globoko navzdol hlačnico in-ga obenem a rgel z voza >: j glavo navzdol naravnost pod zadnja desna dvojna kolesa avtomobila, •Na prestrašen vik otrok je šofer avto na mestu ustavil. Težko kolesje je med tem storilo svoje. Piškur je dobil hude poškodbe po vsem telesu, zlasti pa na glavi, kjer ima zdrobljeno spodnjo čeljust, vdrt spodnji del obraza, zmečkano uho in nevarne odrgnine po vsej levi strani. V nezavestnem stanju in vsega krvavega so naložili Piškurja na voz in ga prepeljali k Bala nt u v Kapucinsko predmestje. K smrtno nevarno ranjenemu sta bila pozvana zdravnika dr. Hubad in dr. Rant. Ponesrečenca so pozneje prepeljali v ljubljansko bolnico. Stanje Piškurja je brezupno. Pretep. Že nek a-j let nazaj se fantje v gorenjem koncu ribniške doline nič kaj ne razumejo med seboj. Sem pa tja so se že tudi malo -po-lasali. Nad noži, ki so se bliskali pred kratkim, se pa cela okolica zgraža. V Žlebiču je bila plesna veselica. 'Znamenje gospodarske krize! Ples in pijača pa še nista nikoli lepo zaključila kakšne zabave. V gostilni so se nahajali razgretih živcev fantje iz Dolenjih Lazov in Brega. Pri drugi mizi je sedel v družbi prišlecev iz Kanade Frane Grebene iz Brež 11, v pogovoru o Kanadi, kjer je bil tudi y>u pred letom. Brez kakega povoda so pijani fantalini ie. same objestnosti navalili na imenovanega. ga potegnili od mize ter ga začeli neusmiljeno biti. da je bil takoj ves krvav po obrazu, med tem pa je dobil v hrbet močan sunek z nožem. Pravijo, da je bil nož kuhinjski, ki mu je predrl do pljuč Poklicani zdravnik iz Ribnice mu je nudil prvo pomoč in ga je pripeljal ob dveh ponoči domov k prestrašenim staršem v Breže. Stanje bolnikovo je nevarno in je težko upati, da1 bi o-kreval. Med tepežem pa je bilo še več drugih fantov lažje ranjenih. Sile iz Sajevca je dobil, ko :je branil Grebenea, globoko zarezo na rami. desne roke. Pretepači pa so ju junaško popihali in danes noče biti nobeden kriv. Strašna katastrofa v Litiji. 2. junija okrog 4. se je pripetila v Litiji velika elementarna katastrofa, kakršne še ne pomnijo. Iz opuščenega- rudniškega rova na brrbu Sitarjevec je udrla voda, ki se je zbirala v rovih, odtr gala del hriba in poplavila skoraj vso Litijo. Hrib Sitarjevc se vleče nad Litijo v smeri od vzhoda proti zahodu ob .Savi m je dobro viden iz vlaka. Že za rimskih časov no iz i bogatih nahajališč kopali tfvinče-Ino rudo. Skozi stoletja si tje služil pridni rudar s kopanjem rude svojih kruh. Zadnje čase je bil« družba zaposlila v rudniku okrog 200 delavcev. Xa -južni strani hriba so nastala cela naselja stanovanjske delavske -kolonije, pralnice svinčene rude. strojnice itd. Že pred leti pa je bilo občutiti v tej stroki vpliv svetovne krize. Tuja trgovina .je konkfrrira-la slov. blagu in družba je bila prisiljena na delo ustaviti. Predno je odpustila delavce, so vse rudnike v rovu zadelali in zabili. Baš to pa je postalo usodno. V napol zasutih rovrh se je nabirala voda. Ker je hrib ilovnat, se voda ni mogla odtekati in vedno večje množine so se »bi- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Hno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo,: zato na} pa oni, katerim je mogofee, poravnajo naročnino točno. Uprava JL » rale v rovih. Deževje zadnjih dni je katastrofo še pospešilo. Zaprti rvhodi niso mogli več vzdržati silnega*'pritiska votie.-ki je nenadoma izbruhnila na dan Iz zapuščenega rova. ki se nahaja prav nad glavnini trgom, kjer je bil popreje parobek gozda, je besneča sila vode odtrgala del hriba in ta parobek gozda je hipoma izginil. Voda je podrla in je šel z njim. Mahnila sta jo proti Kamniku in odtod naprej proti Kamniški Bistrici. Hotela sta priti po najkrajši poti preko •Bistrice in Sedla v Logarsko dolino. V začetku aiprila pa je še Kamniške planine pokrival debel I sneg in je skoro nerazumljivo, zakaj sta se brata odločila za tako ndvamo pot. Mlajši brat se je že I' nad Bistrico zbal dolge in naporne hoje po .snegu in se vrnil domov. France pa jo je .sani mahnil naprej proti Sedlu. Od teda j pa o njem ni bilo ne duha ne sluha. Zakonska tragedija. Pek Franjo Lederer je ustrelil v Novem Sadu svojo ženo, ki je živela ločeno od njega v Novem Sadu. Po umoru si je hotel končati življenje in ustrelil se' je v prša. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Vzrok tragedije je ljubosumnost. KI NAMERAf ATE PRIREDITI VESELICE, 1 "H 1 - i- ZABAVE OGLAŠ U J T E V ' * "GLAS NARODA" m &t» samo vrni* članstvo, pac pfc vsi Slovmd v ft^okoBcL CHIIM 0SLASE SO ZRERNE H — Trikrat sem bil v Parizu — je pripovedoval rojak — pa \*sa-kikrat samo po en dan in eno noč. Ko sein bil prvič tam z neko izletniško družbo, sem zapravil pvt dolarjev-. -Naslednje leto sem bil tam s svojo ženo.- Zapravil sem deset dolarjev. I^ani sem bil pa sam v Parizu, pa sem v enem dnevu in eni noči zabil nad petdeset dolarjev. * Povtarni bogati devici se je po dolgem prizadevanju posrečilo ujeti v svoje mreže mladega in čednega fanta. Dva dni po poroki je pa zedel iv loteriji glavni dobitek. Zadel ga je dva dni prepozno. * V New Yorku je bil pred kratkim obsojen ua dosmrtno ječo neki moški, ker je ukradel osem dolarjev. To je precej huda kazen. Ako bi bil ukradel osem inili-•jonov. bi se bil prav gotovo izmazal. * Modi. katera prepoveduje ženskam kazati noge. kažejo ženske noge in jezike. * Slovenski časnikar je šel po u-lici ter nesel pod pazduho malo leseno škatljo. Skatljo za cigare. — -Kaj pa imaš notri? — ga je vprašal prijatel j. — Če imaš cigare, ponudi mi eno. — Ne. nimam cigar — je odvrnil časnikar pikro. — ampak mu-fa-m se. * — Tak ne bodi vendar tak kot kaka mita jera — je nahrulila MarjaJica svojega moža. — Bodi »veder lil vesel, četudi je življeuje težko. Soseda si vzemi za vzgled. Pred štirinajstimi dnevi mu je žena umrla, pa kljub temu ne stoka in ne janira. ampak se mi zdi, da "je udarec junaško prenesel. Danes sem ga slišala, kako je žvižgal na porču. — Ja, predraga moja. — ji je odgovoril — kako naj bom tak kot je on ? Saj je vendar njemu umrla žena, ne meni. * — Oh, kje so časi. tisti lepi časi. -ko so v soboto zvečer slovenski slamnika rji v Downtownu za-blokali cesto in so ga imeli take sajze pod kapo. da se je vsak iia-limal. kdor jih je ogovoril. Kje so tisti lepi časi? * Denar je kakor ogenj. Denar je dober služabnik, in slab gospodar. * Leta 1910 .sta praznovala zakonca srebrno poroko, ako sta bila pethulvajset let poroko, ako sta bila petindvaojset let poročena. Leta 1930 so praznovali srebrno poroko običajno ljudje, ki so pet in dvajset k rat po par mesecev skupaj živeli. In če bo šlo tako naprej, bodo leta 1930 praznovali srebrno poroko tLsri. ki bodo petindva.jset-krat poročeni. ZGODBA O ADAMOVIH REBRIH. Dolgčas je Adama moril, ko sam je v svetem raju bil. Nekoč za'prosil je Boga. da naj mu kom pa ni j o da. Gospod te prošnje ves vesel, je šel in mu je rebro vzel. Nedolžna vsa in krasna «vsa pred njim je stala Eviea. Privlačnejša kot nebosklon. drugačnejša- kot bB je on. — Tako. tako, tako. tako — je rekel Adam — to pa bo! — O Bog, o Bog. poteri mi vsa rebra, vsa poberi mi. — Iz reber vseh napravi mi —j žene. Srce odzravi mi! Bog se ga usmili, govori: — Ob letu mi ptfvej. ee si še takih misli kakor zdaj. Ko mine dolgo leto dni, gre k Bog« Adam in preti : — Gospod, nazaj mi {rebra daj 1 I TOW YORK MQgPJT, JEW* jfritftt m LUOBT BLOYX9S DAXLT tar U. ft, & JOŽA HERFORT: GOSPOD S POSEKE Poletno jutro. Ppostran* poseka< gledala v temne lesove onkraj poje oživela. Po belo cvetočem robi- i seke, pa spet piiskakljala k mami- dcvju je šumelo nešteto drobnih kril čebel, sem in tja se je zazibal na cvetu tudi debel čmrl. Onkraj -p.j^eite se je svonko glasila kukavica. ntfcje dale; Je grulil divji go-ljb. visoko v zraku pa je poiivžgala kanja. Mlado zelenje je pognalo iz Štorov, se je kopalo v jutranji rosi .svetle kaplje so se spreminjale v krasnih mavričnih barvah in so nallkovale krasnim draguljem. Vsa poseka, kopajoča se v solnčni luči, je dihala in utripala v mladem jutru. Tam pa, kjer se je sklanjalo bukovje prav do tal. kjer sto stale nizke smreke kot tihi stražarji miru in kjer Je bila visoka trava še prepolna rose, pa Je bila še senca, hlad ln tišina. Glasne šoje ?o se podile globoko doli sredi poseke, taščica je veselo ž^olela, pa vendar še ni poseki pravega življenja. bilo na Nizko, hlad ln senco objemajoče bukovje se je rahlo zganilo in med rcicnimi vlažnimi listi se je pokažem rdeča lisa — senčno bukovje je krilo "gospoda s poseke" — srnjaka. Tiho, popolnoma mimo Je stal, dobro krit, le oko je nemirno igraje oprezovalo po prostrani poseki in njegov ostri nos je preizkušal veter. Vse Je bilo mirno, nič Ca ni motilo. Stasito z rogovjem okrašeno okrašeno glavo je otresel bukovje, da ga je poškropila hladna rosa. in stopil na piano. Odšči-pnil Je tu in taih drobno cvetko, pa počasi stopical čez poseko po svoji s*-ari stečrni naeaj v zavetje gozdnih senc. Srnjak Je končal jutranji obhod, prešel Je poseko in šel počasi skozi gozdno jaso, vedno pazno motreč okolico, spotoma pa se je poma-lem pa sel. Solnce se je na svoji nebeški poti dvignilo že visoko in srnjaku so pričele nagajati sKne muhe, pa se počasi umaknil v goro. Zbral si je udnbno gcs*o senco med mahoviti-rr.i skalami, dkoder je imel razgled na vse strani, in se vlegel. Popolnoma Je miroval in njegova rdeče-tava. barva se je Čudovito vjema-la z rdečerjavim listjem pod mogočnim bukovjem, poleg tega pa ga le krilo grmovje. - Oči je od časa do časa zaprl — podremaval je. Z ušesi je pa venomer strigel, bodisi, da je prisluškoval, bodisi da si je odganjal sitne muhe, ki so ga našle kljub gozdni senci. Ob najmanjšem sumljivem šumu je ostro poslušal, obračal glavo na vse strani in vonjaje preizkušal veter, njegove krasne tem re oči so pa nemirno motrile okolico. Ko je solnce prejadralo zenit, je srnjaka ?aže}alo. previdno se je podal po stari stečrni v elolino k studencu, si tam ogledal v srebrnem zrcalu vode svoje krasne ro-ki jih je ponosno nosil na svoji ljubki glavi, in si pogasil žejo. Popoldne je sp#t prebil v senčnem zatilju, ko pa se je solnce poslavljalo z zadnjimi škriatastimi žarki, je obšel ob robu -jaso in šel po stari fctečrni na pašo. Na posegi pa je bila te njegova zvesta družica — srna z ljubkima drobnima srnjačkoma. Mati se je pasla, pa venomer pazila na nemirni sinčka, ki sta skakljala in tekala po pisani trati, se zdaj zdaj za- ci nazaj, ki ju je ljubeče klicala. Kakor hitro pa sta se preveč oddaljila, ju je svareče pozvala nazaj. Vsa drobna in šibka sta bila. Njuna oblekca je bila slvorjava, na nrotu pa sta imela še sivobele lise. Dolgo sta pila samo srnjino mleko, kako vneto se je tedaj mati pasla. da je mogla nuditi mladina revčkoma dovolj hrane, sedaj pa sta že počaši začela iskati sladkih rožnih glavic, ki sta jih izbirčno čč*pala. I 23k Slemena, por as t leg a s temnim b<|povjem. je priplaval mesec, obiil vso naravo z bledo lučjo, legat je pričel svojo tožno ljubezensko pesem, srna z mladiči pa se je umaknila v zavetje gozda«. Ko je srnjak prišel na poseko, je šel počasi v bližino srne in ostal pri njej vse dotlej, ko je odšla z mladiči v mm do goščo. Dolgo je že mesec sijal, ko je bii srnjak še vedno na poseki. Oprezno se je sprehajal in odtrgal le tu in tam rožno glavico. Gimovje in štori so risali dolge pošastne sence, daleč v dolini je šumela voda, na poseki pa so pričeli godrnjati ln pihati polhi. Pod poseko je peljal ozek, razdra. pan kolovoz. Drevje je metalo nanj mogočne sence in pustilo le ozke pramene mesečine, ki se je po njem igrala. Iz doline je prišel s trudil'in korakom kmetič, na ovinku po-'fL?1 in si otrl znojno čelo, pa se o-zrl na poseko, ki se je lesketala v bledi mesečini. Prisluhnil je. Pa ni prepoznal godrnjanja polhov in se je prestrašil. V tem pa je zavela iz doline hladna ^močna sapa. Srnjak je dobil kmetiča na nos, dvignil glavo in se ostro zadri: "Baev, tuev..... bae. bae...." in oddirjal v Poseka je dolgo samevala s smiles. Kmetiča je postalo strah. Vsa co in obema mladičema. Skrbno je poseka je v mesečini oživela, tam varovala oba brzo rastoča sinčka, pri vasi je pela sova, tu je vse vedno v skrbeh, da se njima ne godrnjalo, stokalo in rjulo.... Snel bi kaj pripetilo. Hodili so vsi trije Je klobuk, se pokriža-1 in pospešil. večer za večerom jutro za. jutrom svoj korak. Daleč je že bil, ko se je sami na poseko. Ko pa so odevele ozrl nazaj na poseko. Tako čudno bele kresnice, ko je legat jenjal s se je svetila v mesečini, a v gošči svojo enakomerno pesmijo in golob onkraj goličave se je še vedno o- ponehaval gruliti, je prišel med glašal vznemirjeni srnjak Kmetič b«ijno zelenje spet on — "gospod s je odšel urno domov — ni dobro bi- poseke". ti v mesečini zunaj, sem peklenšček ima prste vmes.... V jutranji sivini. Nad poseko je ležala rahla meglena koprena, nežna in prosojna kot vilinska halja. Taščica je gostolila jutranjico, žuželk pa še ni bilo k rožam v svate, preobilna je bila še jutranja rosa. Srnjak je bil že na poseki. Vsa svojo previdnost je danes pozabil. Nemirno, a objestno otresa z glavo roso raz bukovje in mrmra in gode. Kaj mu je? Njegov ostri nos mu je povedal — tekmec! Prišel je do mlade goščave, jezno stresel z glavo in v nizkem basu izzivalno zalajal: *;Bae. bae...." Za hip je bila vsa poseka tiha in mirna, nato pa se je oglasil doli na dnu poseke tekmec. Tudi njegov odziv na boj je bil ni?ek, nizek! Vrhnji je napravil par mogočnih skokov navzdol. Tedaj se je prikazal prile-penec. Mršav je bil, a njegovo rogovje je bilo ostro, ne lepo jagodi-často kakor ono našega znanca. Ni ime na vsakem rogu troje odrastkov. le po ena sama kopica se je nevarno blestela v prvih žarkih. Kmalu sta bila skupaj. V očeh obeh tekmecev se je zrcalilo oO-vičustvo, nozdrvi so se jima nemirno širile. Kmalu sta bila v najhuj- NASI V AMERIKI V Farrell. Pa., je 9. junija na-gloma umrla Mrs. Mary Žagar, stara 44 let. Doma je bila iz Lške vasi pri Ljubljani. Bivala je tu okoli 30 let in ;*koraj ves čas jc bila naročnica na list Glas Naroda in med narodom zelo priljubljena. Zapušča žalujočega moža. tri sinove in dve heri in »več sorodnikov. — John Pretnar, star 20 let. ki je bil obtožen, da •je v aprilu zadal smrtni udaree Albertu Tied-manu v Clevelandu, je bil na okr. sodišču pred veliko poroto oproščen. Tiedman je Pretnarja obkladal z grdimi imeni, ko je šel po u-lier s *vojrm dekletom ter mu tudi grozil, predno je prišlo do usodnega tepeža. Pretnarja je zastopal slovenski odvetnik Fr. J. Lausche. — Blaž Novak, bolniški tajnik pri SXIM in delegat na konvenciji SSPZ v Pittsburgh u. je bil 11. junija zvečer v nesreči, ko je avto, ki ga- ji* vozil J. Kvartič. novi 'podredsednik X-SPZ. zadel v neki tovorni avto. Novak je dobil rano na nosu vsled katere je moral v bolnico ter se ni mogel udeležiti zadnjih dveh-e«? na konvenciji. Poškodba pa ni nevarna. — Tri osebe so dobile težke poškodbe pri avtomobilski nesreči, ki se je pripetila- .">. junija blizu Lyottsa in 47. ceste, v okolici Chi-eage. Neki avtomobilist se je z vso silo zaletel na ovinku v avtomobil v katerem so razen voznika rojaka Frank Papeža in njegove hčere Mary, ki sta se poro-1 CLARA VIEBIG šem boju. Močan je bil naš znanec, čila pred dobrim tednom, sedela a kaj, ko je imel oni tako nevar-J še štiri dekleta, namreč tri ličc-ne roge.... Dolgo sta se borila in bo- re rojaka John Iveržiča in Miss dla. Nevarni nasprotnik, po vsej o- j Agnes Agustin. Družba se ;e vra-kolici znan kot "morilec", je kon-|čala i v mesto z nedeljskega izle-čna podlegel. Vdal se je in — zbe- ta. Kolizija je bila- tako močna, žal. Dolgo ga je še preganjal nje- da je Papežev avtomobil zvrnilo gov zmagovalec, a ko se je vrnil s ceste v jarek in ga popolnoma na svoje staro mesto med mahovi-j razbilo. Težke notranje pošfcod-te skale, je težko hropel in iz le- be je pri tem dobil Frank Papež pega smrčka mu je kapljala krvava pena — nevaren je bil ubod o-stre konice "morilca".... in enako sta zelo poškodovani dve Keržičevi dekleti. Olga ima zloniljenno ključno kost. Antonija pa rebro, dočhn so ostale tri dobile le neznatne praske. Zaradi fesa s sekiro po glavi. V vasi Hrustovo blizu Banja-luke sta se sprla fanta Mustafa Ka divič in Omer Bašič zaradi fesa. Med prepirom je Bašič pograbil sekiro in kresnil avojejja tovariša tako močno po glavi, da je obležal mrtev. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Weit 18th Street New York, N. Y. POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče "Glasa Naroda" to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: * 44 Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštsV&JU to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev/mi POVESTI in ROMANI i^^- PraMtl jndek (Nadaljevanje J NaSa leta, trda ve* .............................70 broširana ......................................JS9 Na Ifidfjftklh otokih -........................50 Mail ljudje____________________________________40 N'HtaJ is ruske zgodovina .................35 Na krvavih ptljMali. Trpljenje in Strahote z bojnih pohodov blvie- ga slovenskega polka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...» Onkraj pragozda...............................-M Odkritje Amerike, trdo vexaflo.......-60 mehko rezana .............................5® Prapreianove zgodbe ...........................35 Pasti in zanki _________________________________.25 Pater Kajetan....................................1— Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih ................JM Pravica kladiva ...................................50 Pablrki iz Rote (Albrecht) ........-25 Parlftki zlatar ...................................SS Prihajat, povest ........................JS9 »oiigalec -------------------------------25 Paptilnja Fausta ....................... 1.60 Povesti, pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vezano ............1...................1.— Po strmi klobuk Plat iv«m------ Pri stricu ........... Prst bofji _________ ------M ___40 ______JtO Patri*, povest is irske Junaške dobe ______________________________________________SO Prva ljubezen *.......................—J54 Po gorah in dolinah _____________________80 Pol litra vipave* -------------------------Jt% Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar ------------------------9$ Pred tri »nI t Preiern In drugI svetniki v gnunofonu .—-----------JS Prigodhe Ceteliee MAfe trda ves L— Ptice selivke, trda vem__________75 Pred nevihto _____________________________.30 j Slike (MeSko) ..................................60 ..................r..............J55 Spake, humoresko, trda vez........—4W Prisega Iluronskcga glavarja ~.......30 Pravljico in pripovedke (Kofiutnik* SHAKESPEAROVA DELA: 1. zrezek .....................................40 | 2. zvezek _____________________________..401 Prvič med Indijanci...........................30 Preganjanje indijanskih mlsjonfcr- Jev ................i........................30 Robinzon ___________________________________________50) Robinzon Crusoe ...-----------------------------.60 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdela in beli vrtnica, povest _______»30 Roman zadnjega cesarja Habs- burž&na .—..................................1*50 Rdeča megla _______________________________________70 Rdeča kokards__________________________________L25 Seržant Diavolo, vez. 1.60 Slovenski šaljivec ------------------------------40 Slovenski Robinzon, trd. vez.____________.75 Stric Tomova koča ------------------------.50 Sueški invalid j,.................................85 Skrivnost najdenke ________________...—»85 Skozi iirao Indijo _________________________M Sanjska knjiga, mala-------------------60 Sanjska knjiga, velika _______________90 Sanjska knjiga, (Arabska) -------1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljen, 1014—1918 ..„-----------------L25 Sredoiimci, trd. ves. * -broB. .......... Stranote vojne ...60 .40 -50 -85 Štiri smrti, 4. zv. ... Smrt psed hiie___ Stanley v Afrild'... Spomin znanega potovalca _________lil Stritarjeva Anthoiogija, broi Sisto Šesto, povest is Abrucev —.....36 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...............—------------------88 Student naj ho, V. sv. Sveta Kotburga Splsje, msle povesti Machbet, trdo vez...............................90 broSirano ......................................70 Othelo .....................................................70 Sen Kresne noči ..............................70 Skrivnost najdenke ..............y........50 Splošna Knjižnica: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 Btr., briširano .....................................35 Št 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest. 181 str., broš. ' .50 Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani .....................................35 Št Št 4. (Cvetko * Golar) ..Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broSirano ......................................J50 Št Št. fit 5. (Fran MUčinaki) Gospod Fridolin Žotaa in njegove druži fina, veselomodre črtice I., 72 strani, broSirano ............---------—25 6. (Novak) Ljusksumnoat _____*0 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strank broS.----------.35 & Akt Mer. 1U---------—75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Pi obli ml sodshne filozofije, 847 strani, broi.___...76 fit 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relijefna karikatura ln mhratoBtl, 55 str., broi. .........25 fit. 11. (Posel Golim) Peterčkove poslednje Sonje, bofična povest St 12. (Dr. Kari EngliS) Denar narodno-goopodsraki spis, poste ranil dr. , Albin Ogrla, 286 m Končno je spravila na (lan majhen zavojček, s špičastimi pristi je razvila časopisne odr^zke. Notri je imela okrasek, pozlačen' križee, Kristova postava je visela kot majhna punčka na njem. — Glejte! — Položila ga je preden j in se obenem sklonila čez njegova ramena. Vzel ga je motreče v roke; križee je bil zvit, spodaj košček odlomljen. — Kai naj s tem? — Popravite ga spet! — Tega ne znam. — Ojej! — naslonila se je od zadaj krepko nanj, — kdo bi vam to verjel! Pravijo, da ste tako spretni, da imate talent, da zna-t^ vse popraviti! — Pustite ine, — je zagodmjal. — Peterček je danes slabe volje, — se je smejala. — Ne zmerjajte me vendar tako! Segla je čez njegove rame za križcem in se pri tem nežno dotaknila njegovih lie. — (ilejle, tu napravite nekaj novega — naenkrat kot hi pljunil — in naš bogec je gotov! — Ti lahkomiselnost, — se je muzal in ,]o božal po licih. — Povej no, dekle, kdo pa ti je dal bogea i Jjjubček, kaj t — Ne, ne. — Delala se je sramežljivo. — Še nimam nobenega ljubčka. Sem še mnogo premlada! — Hm, hm. — Gledal jo je /. zanimanjem. — Kaj pa Tomaž Lant'eld — no! — Uščip-nil jo je pomežikujoč v laket. Udarila ga je po prstih. — Au! Ba, bedasti fantalin! — Namrdila se je. — Zdaj je daleč od tod. bogve, kaj dela. Saj je še dovolj drugih — lialia!—Smejala se je glasno in se nagnila prav do nJega. — Imaš prav, — ji je pritrdil. Vedli« bolj mu je ugajala, ni mogel razumeti, da ni že prej začel s Tino; tako mlada kot ona, ni bila nobena druga — in kakšne oči ima. V tem se še Luca ne more meriti z njo. Zdelo se mu je, kakor bi imela prižgane vžigalice v očeh z njimi mu je svetila v obraz, kot bi mu hotela reči: — Užgi se, jaz že vsa gorim! — Ti lisica. — je rekel, jo potegnil k se bi in poljubil na sredo ns^t. Vrnila mu je poljub in se potem liiheta-la: — Kadar ni mačke doma, plešejo miši! Luca — — Luca, — jo je grobo prekinil; zdelo se je kot bi hotel dekle odriniti. — Ojej, — se je liihitela. — Luca se bo še zabavala, saj ni gospod zgledal tako slabo. — Pogledala ga je od strani. — Pli. ne kremži se vendar tako — poljubi me. *icer te poljubim jaz! Planila mu je s tako silo okoli vratu, da je padel vznak na pručieo. Njene plamene-če oči so mu poželjivo zrle v obraz, njene ustnice so bliščale krvavo rdeče nad špičastimi zobčlyi — bila je mlada mačka, ki je šla šele pred kratkim iuTIov in ki še vedno čuti na jeziku okusu po krvi svojega plena, da hlepi po novem. Sedela mu je v naročju, njene roke so gn objemale 'tesneje in tesneje. Niti malo ni mislil na to, da bi se branil. Mlado vino naj bolj opija; temu pa se je pridružila še laskava domišljavost. — Preživela sta v umazani izbi pod od dima počrnelim stropom vročo urico ljubezni. Bogec je ležal na tleli, brezbrižno je stopala nanj Tinina noga; zlati okraski so ječali pod z žeblji obitimi čevlji. Ničesar ni opazila in tudi ni -slišala, ko je nekaj hušknilo mimo okna in kako je nekdo drsal po pragu. Naenkrat so se odprla vrata, prav toliko, da je mogla utakniti skozenj glavo Tinina sestra Bila, ki ji je bila popolnoma podobna. Njelie starčevsko zvite otroške oči so videle vse. S togotnim krikom je skočila Tina pokonci. Peter je obstal popolnoma presenečen. — Domov pojdi! — Bila je odprla vrata na tftežaj. — Toda takoj! — Glej, da izgiueš, — je zavpila sestra 4u stisnila pest. — Bee! — Bila ji je pokazala jezik in stekla z upitjem po poti proti vasi: — jaz pa nekaj vem! Hoja, pa bom povedala, pa bom povedala! , Tina je letela za ujo kot furija. — Prokleta reč! — Peterček je zrl začudeno za njo; tako se je prestrašil, da je bil - ves zmeden. Lačna uš najbolj grize, — je mrmral, potem pa je zaprl vrata. Pot mu je stal na čelu, prav vroče mu je postalo. Počepnil je na pručieo in uprl glavo v dlani. — 4Luca se bo gotovo tudi zabavala!' Zdaj, ko se je s^et zavedel, ga je mučila misel: — Kje je zdaj Luca i Kaj dela ? Naenkrat: — Prokleto, — je zaklel, — že spet je nekdo trkal! Aj, zdaj je prišla sama Ilubertova mati, mlada gospa Steffes, ki je stanovala sama s starim očetom; mož pa je delal v tovarni — Poslala sem prej našega Huberta, — je čebljala brez sape in se vsedla na pručieo, — ali ne boste prišli i — (iotiivo, gotovo. — ji je zagotavljal. Ančka Steffes je bila zala ženska, sicer ne velika, toda živahna in lepo oblikovana kot prepelica. — Mudi se, — je rekla in položila roke na močno valujoče prsi; leteti je morala kot veter, bila je živordeča in sopla je. % In vendar se je zdaj zdelo, da se ji ne mudi; udobno se je ogledovala nhožno izbo. — Luce ni doma i — je spregnvodila potem. — Ne. — Ali je sla v Mauderscheid t — Da. — Potem se bo gotovo vrnila šele zvečer? — Da. — Ježeš, in vi nimate nikogar, ki bi vam kaj skuhal! No, takšna žena, da pusti ubogega moža popolnoma samega! Sklenila je roke. — Ali je to mogoče.' Prikimal je, dobro mu je delo, da ga je nekdo poniiloval, med tem ko se je vozila njegova žena s potnikom skozi samoten gozd. Da, Luca ga je kar na lepem pustila samega. Toda le čakaj. t<» bo še drago plačala! — Tak revček, — je spet spregovorila Steffes, nikakor se ni mogla pomiriti. — Le čakajte, jaz vam bom nekaj poslala ali — Peterček, veste kaj t Pridite k nam. danes imamo nekaj prav posebnega: Krompir z ocvirki in zeljem! In Še steklenico vina vam bom priložila! Sline so se mu pocedile po ustih, tako dobro že ni dolgo jedel. — Le pridite, — ga je silila in pristopila bliže k njemu. Obrisal se je z rokami okoli ust, potem pa ji je položil roko okoli pasu in jo privil k sebi. — Kaj takega ni za zameta vat i. — je vzdihoval. Prispičila je usta in se naslonila nanj. — In daunski sir imam še tudi (loma! Vraga, daunski sir! Tega je jedel Peterček za umreti rad. Daunski sir! Pritisnil ji je poljub na usta. da je odmevalo. Tudi ona ga je poljubila. Poljub je sledil poljubu. Zgrabila ga je za glavo, bila je vroča in rdeča, njena ra/gretost ga je razburjala — pa naenkrat — sta odskočila prestrašena. Od vrat se je oglasil nekdo: — Z dovoljenjem. — in Katarina Desborn je stala z za-smeliljivo razvlečenimi ustmi v izbi. NADALJEVANJE SLEDI leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le-pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" LAB I i I O D A" NEW YORK MONDAY, JUNE 20, 1932 THE LAEOE8T SLOVENE DAILY ID V. B. A. 35S CIN GOSPODA PIJA SOMAN IE ŽIVLJENJA. =S5 Za Glas Naroda priredil I. H. 27 (Nada Kjera nje.) Naenkrat pa se strese. Smeje stoji Lili ob postelji. Skrivaj seje priplazila v njeno sobo. ogrwjena samo z nočno haljo in s svojimi kratko ostrižen mi lasmi je izgledala kot kak fant. —Ti xa*panka. ti! — jo zmerja. — Poglej, kako lepo sije »olnee. kako lepo jutro je! Saj se gremo vendar kopat. Nato eno uro tenis, popoldne pa zoprt z avtomobilom! Danes pa gre z nama tudi Uza. za večjo tvojo varnost. Vsakovrstne stvari sem za danes določila, ti pa si še vedno v postelji! V*a vesela plrše po Pij in i sobi. — Kako lepo je življenje! Tako sein vesela, da si pri nas! —Toda č Ji s bo kmalu potaekel. Saj vendar ve«, da pride prihodnji teden mam« po mene. — Iz Pijinih besed je zvenelo obžalovanje. 1 — Je pa ne bomo pustili domov; tudi jo bomo pridržali. _ pravi Lili poredno. — In Hiuko — kaj bo napravil brez naju? — Potem mora tudi on priti! Prostora imamo dovolj «.a v«e. — Kako lahko misli« vse to, Lili! — 1'metnovt življenja, Pija! Težav se ne -memo bati. temveč jih moramo odločno odstraniti s poti. <>be dami pridete s tenisa, katerega je dal napraviti svetnik Barbie v velikem parku za svojo hčer. Od daleč «e jima svetlika nasproti bela hiša. do katere je vodila široka cesta, ob kateri >o na vsaki nt rani rast le visok lipe. — Kaj pa zdaj * Obisk ! I\»ja za trenutek začudena obstoji ter pokaže na nek tuj avtomobil, ki je stal pred hišo. — Zdaj pa ne sme v.- kar tako pridrviti 'v hišo .s tako razmrše-pimi lasmi, ker izgle.lave. kot bi *e la>ali — In poredno strese Lili svoje pJave kratke lase. da ji še bolj zmešano letijo okoli glave in iuroki trak okoli gUve ni prav nič držal skupaj las. — Kdo nas je \ enclar počasti! * rfvojint obiskom * — pravi Lili. ko zopet gre dalj*- — preeej lep avtomobil. v«.a čast! Komaj moreni svoj avtomobil. na katerega sem zelo ponosna, primerjati ž njim. — Mogoče pa je last ženina, ki ti ga je iabra! oče. o katerem si včeraj govorila — o Da m okle je vem meču. — se šali Pija. — Za boa,o voljo! — Preplašena se prime Lili z obema roka-iim zla glfvo. — Svečano izjavljam, da se mu že sedaj "dreČ-eni in gm prepustim tebi — Zelo ljube/njivo. Lili. — -prejmem! — se smeje Piia. — Samo, Če me hoče. — Kdo bi te ne maral! Zato pa gorje ti, ako mi prideš na pot mojega izvoljeni«. Toda upam. da ;> to izključeno. — se smeje. _ Toda strašilo si saj >memo ogledati. To ne velja nič in se tudi za nič ne obveže ve. ln veselo smeje hitite obe dekleti v hišo. 13. gfgfnjpjpjpjijn^^ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU PAR MESECEV Ne **mo večletne izkušnje, temveč tudi na- jjj Ann A^ITV k ša resna volJa> Vam zagotovimo ugodno ® UUrUll 1 K A potovanje z malimi stroški, Vam naj bo za- • * r\ a u a i r i it i dostno zagotovilo, da boste zadovoljni, če ij V UUMU VINI pišete nam za brezplačna pojasnila. jfetminniraj?^ 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. >:nal že kot majhnega otroka in jo je »večkrat pestov»L nekaj Iju-beznjivih besed in jo pri tem poboža po licu, nato pa mu predstavi Volbenka Ribiča, svojega mladega prijatelja. Lili presenečena široko odpre oči — to je bil vendar oni. ki je včeraj nagovoril Pijo! In tudi VoLbenk jo takoj spozna. Takoj je to opazila na njegovi mali zadregi, ki se ga je pri prvem pogledu polastila1. Toda Lili ostane re.sna in ne izda svojega mišljenja. Volbenk takoj razume. Z nobeno besedo ne omeni srečanja prejšnjega dne. Toda njegovi pogledi so se med pogovorom vedno ozirali proti vratom. kar je Lili v svojo veliko zabavo takoj opazila in ko ga zaloti pri nekem taa auhe postave, reče Lili, ki jo je po- Smrt velikega rodoljuba Milani Borisavljeviča. V Saudžaku je umrl v svojem domačem kraju Nova Varoš v starosti 73 let veliki narodni delavec in dobrotnik Milan Borisa vljevič. Ime tega pokojnika je zvezano z vsemi važnejšimi dogodki Sandžaka -v dobi p"d tu-škim jarmom in v vseh letih do narodnega osvobojenja^. Milan Borisavljevič se je rodil v v Novi Varoš i leta 1S"»G. kjer je obiskoval ljudsko šolo. potem pa se je podal na Dunaj in tam dovršil vse študije /. najboljših u-spehom in bi si lahko kje drugje v svobodnem svetu uredil sijajno ; življenje, se je podal v domovino 1 in se tam posvetil nevarnemu in težavnemu domovinskemu delu. | Veliki del .svojega premoženja je žrtjvoval za ustanovitev srbskih šol in cerkvenih občin in je večkrat na svoje stroške potoval v Carigrad ter tam pri vrhovni turški »vladi interveniral v prid svoje domovine. Bil je središče vsega narodnega in kulturnega gibanja ter si je sam z mnogimi stroški in trudom vzgojil in pridobil pomočnik« in Mit rudnike. Vsestransko je podpiral tudi vse osvobo-| dilne akcije in ko je leta 1H73 izbruhnila srbskoturška vojna, je s svojim bratom, že pokojnim Aleksom. poslal srbski armadi izdatno pomoč GO.OOO zlatnikov. Pokojnikova domačija bo za Obup brezposelnega delavca. V hotel "Jugoslavija" v Kar-lovcu je prišel brezposelni pomočnik iz (Litije Anton Logar. Najel je sobo in naročil, naj ga zjutraj zbucle. Sobarica je pa našla zjutraj vrata- zaklenjena, in na njeno trkanje se ni nihče odzval. To se ji je zdelo sumljivo in poklicala je policijskega agenta, ki je vrata odprl. Logar je ležal v sobi ves okrvavljen. Imel je na dveh krajih prerezane žile na vratu in žilo na desni roki. Bilo je takoj jasno, da si .K* hotel končati življenje. Na vprašanje, kaj ga je pognalo v obup. je odgovoril, da ni mogel več prenašati bede. SODOBNA ROMANTIKA V JUGOSLAVIJO Preko Havri Na Hitrem Ekspresnem Parnlku ILE DE FRANCE 21. Junija — 9. Julija (opoCdne) PARIS 29. Junija — 22. Julija LAFAYETTE 16. Julija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne nate vpra-iajte naše pooblaščene agent« cfrerteh. J&ie 19 STATE STREET. NEW YORK UGODNE PRILIKE za potovanje v stari kraj. vedno med narodom obdržala ime "narodna matica", kajti tudi predniki velikega pokojnika so v.se 4rtvovali za domovino. Milanovega starega očeta Timotija so Turki kot nevarnega nacijonalne-ga revolucionarja vrgli v svoje najstrašnejše ječe v Banja Luki. kjer je mož našel tudi smrt. Tudi Malanov oče je bil velik dobrotnik in duševni vodnik siromašne raje. Ko so se z narodnim osvoboje-njem izpolnile nade njegovega življenja, se je Milan Borisavljevič popolnoma umaknil na svojo skromno posest, ki mu je še ostala. ter tam. kolikor je pač mogel v svoji visoki staro>ti pri boleznih. ki so ga napadale, urejeval svoje spomine, ki predstavijajo veliko zgodovinsko dragocenost za »ves Sandžak in njegovo prebivalstvo. Za volanom ga je zadela kap. ZveT-er je krenil iz Zagreba proti Sv. 1'vanu Zeleni avtobus Nikole K o s-V lit očak a in šofiral je 20-letni podjetnikov sin Stjepan. Avtobus je b.! poln potnikov. Ko je bi! že 15 km od Zagreba, je šofer naenkrat povesil glavo in izpustil volan. Pri šoferju je sedel trgovec Kos. ki je brž zgrabil za volan, pa ni znal šofirati in avtobus se je prevrnil v jarek. K sreči so ostali vsi potniki nepošk«ido-vani. Podjetnikovega sina je zadela med vožnjo srčna kap. Te dni se je začel v Frankfurtu jb Mcnj kongres "plemenitih va-gabundov", to je odposlancev 40 tisoč nemških popevkarjev in pes-nikunov, ki jim je edini poklic po-lovanje po Nemčiji, prepevanj-e in žganje priložnostnih popevk. Vsi ii "plemeniti" vaigabundi ki se ločijo od ostalih po tem, da ne kradejo ne imetja ne slave, so ljudje lorez strehe. Kamor pridejo, ponudijo svoje znanje za borno preno-čice in večerjico. Ljudje so z njimi usmiljeni in jim dado oboje. Predsednik * • plementih vagabun-dov" je nemški pesnik Karel Wass_ mann, ki predseduje kongresu po} posebnem pravilniku, sestoječem iz j zelo starih običajev. Zborovalci zbo- | lujejo na starem zgodovinskem prostoru, tako zvanem Metzgerje-vem dvorišču, ki služi sličnemu namenu že kakšnih 650 let. Udeleženci kongresa so priredili tudi bakla- j do pa Frankfurtu, po njej pa so se j zgrnili v prenočišču 'Zur Heimat". kjer je poklonil njihov predstavnik Tobija Gog krčmarju častni dar. ( Kongres so tudi filmali vagabun-j di pa so se že zopet razkropili na vse strani . Naši rojaki najraje potujejo v družbi svojih rojakov. Za sledeče par-nike je že sedaj priglašenih večje število Slovencev: 22. JUNIJA—slavni francoski br-7oparnik -ILE DE FRANCE". IZ POHLEPA PO DENARJU Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO \ se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N." Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPQLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Pri neki tvrdki v Novem Bydzovu na Češkoslovaškem je bil zaposlen knjigovodja Ludvik Svoboda. Njegova najbolj vroča želja je bil avtomobil in tako se je zgodilo, da so njegovi izdatki daleč presegali dohodke. Ker si ni mogel pomagati drugače, je začel poneverjati in poiieveril je okrog 100,000 Kč, poleg tega je pa izvabil s pomočjo oglasov brezposelnim uradnikom o-krog 50,000 Kč. Kmalu potem se je pripetila na <"esti blizu Sobotke avtomobilska nesreša. V brzojavni drog se je zaletel avtomobil in se razbil, potnika so pa potegnili težko ranjenega J izpod razvalin. Bil je onesveščen.» imel je pretresene možgane. To je bil Ludvik Svoboda. Ko je okreval, ni več govoril. Z rokami je kazal,1 da je izgubil dar govora. Zdravni-j ki so pa ugotovili, da simulira in 24. JUNIJA—brza ' MAURETANIA Spremljevalec g. Ekerovich, uradnik Cunzrd Linije. 24. JUNIJA—moderna ladja "VUL CANIA" na Trst. za velike družine. potnike z obilno prtljago in avtomobiliste. 9. JULIJA—Veliko skupno potovanje Ameriških Slovencev na brzo-parniku ' ILE DE FRANCE". Za vsa nada.ljna pojasnila pišite na: LE0 ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1359 Second Ave., New York. N. Y. SHIPPING NEWS d?, lahko govori. Svoboda ni hotel govriti zato, da bi dobil zavarovalnino v znesku 350,000 Kč. Ta de-n^r bi mu moral biti izplačan po zavarovalni pogodbi pri popolni invalidnosti kot posledici nesreče. Ko so mu pa dokazali, da simulira, je naenkrat irpregovoril, potem je pa začel razmišljati, kako bi postal resnični invalid. Šlo mu je samo za denar. B3je je hotel z njim vrniti oškodovani tvrdki in brezposelnim uradnikom poneverjeni denar. ln izmislil si je originalen način pohabljenja. V neki praški kavarni se je domenil z nekim mladeničem, ki naj bi mu iztaknil oči, zj kar bi mu še plačal. Fant seveda na to ni pristal. Svoboda mu je pa piigovarjal. naj ga vsaj tako rani da bo oglušel. Ta čas je pa zvedela za zadevo policija in je Svobodo aretirala. Fanta, ki mu je Svoboda prigovarjal, naj mu iztakne oči, je policija izsledila in potrdil je, da g« je Svoboda res nagovarjal k temu. :,:.'':;:; ::.;„.....: " _ _ 21- junija: Lafayette v Havr* 22. junija: He df France v Havre Prt-s. ttuoHevelt v Cherbourg Majestic v Cherbourg iiauretanla v Cherbourg 23. Junija: I'.remen v Cherbourg In Breme* Stuttgart v Cherbourg in firtnfib junija: Vulcania v Trat Be Ig«-rila n d v Havre 25. junija: Volendam ▼ Boulogne iur Mer 26. junija: Coulumbus v Cherbourg In Br(iv& 28. Junija: Conte Grande v Genovo Leviathan v Cherbourg 29. Junija: Paris v Havre Aquitania v Cherbourg 30. junija: Champlain fXOVI) v Havre General von Steuton v Br«m»i. 1. Ju'ija: Augustus v Genovo Olympic v Cherbourg Europa v Cherbourg ln Bremen I>Kniastria v Cherbourg Wcstornland v Havre IVutschlaiid v Cherbourg In Hainbo.g 2. Julija: Uotterdam v Boulogne iur Mer 5. Julija: Cleveland v Cherbourg ln Hamburg 5. Julija: President Harding v Cherbourg 7. julija: h'atuniia v Trat I.'ereiiR.irla v Cherbourg New York v Cherbourg In Hambur.r iJr.-sdf-n v Cherbo""-g In Bremen 8. ju'ija: Majestic v Cherbourg Lapland v Havre 9. Julija: lie de France v Havre Hrem»-n v Chertiourg In v Bremen Veen da m v Boulogne »ur Mer 12. Julija" i>o«-hambeau v Vigo In Havre 14. Julija: Albert Balin v Cherbourg In Hr.mhurg I Vrlin v Cherbourg in Bremen 1C. Julija: Anuitania v Cherbourg Homeric v Cl-erhourg I.ifayett*> v Hnvro France v Havre Cc lumbiia v Cherbourg In Bremen Milwaukee v Cherbourg Statendam v Boulogne aur Mer Cente Biam-aniaiio v Genovo 19. julija: Leviathan v Cherbourg F uro pa v Cherbourg in v Bremen Champlain v Havre 29. julija: Prep. Iloosevelt v Cherbourg 21 Julija: Olympic v Cherbourg Hamburg v Cherbourg In Hamburg Slu t ga rt v Cherbourg in Bremen 22. julija: Koma v Genovo P:-ris v Havre Lelgenland v Havre 23. julija: , Berengaria v Cherbourg Volendam v Boulogne aur Mer 2». Julija: Majestic v Cherbourg I »pflniHse v Havre ?>« utsi-hland v Cherbourg In Hambuit Bremen v Cherbourg in v Bremen Cien. von Steuben v Cherbourg in Bremen 29. julija:- Conte Grande v Cenovo Westernland v Havre 30. ju'ija: lie de Kran<-» v Havre St Louie v Cherbourg in Hnmburg Rotterdam v Boulogne aur Mer 3. fvnusta: \ VLCAXIA v Trst Mnuretanla v Cherbourg :'r.-s Harding v Cherbourg in ^»mbur? 4. avgusta: Ka;-isrulie v Bremen New York v ("li»»rlM>ur» in Hstnburjr I iwgusta: H-ii.ierii- v Cherbourg I ..it land v Havre 6. avgusta: I an opa v Cherbourg in v Bremen l.nf.tvette v Havre Vi » .lilam v Cherbourg In v Boulogne sit Mer 9 ivgmta: I viathaji v Cherbourg avgusta: .'•lUi'ania v Cherbourg Albert Callin v Cherbourg In v Ham-b.i-c I>resden v Cherbourg in v Bremen t2. avgusta: . I'j'ns v Havre • '!> triple v Cherbourg IVnnland v Havre f 13. avgusta: Augustus v Genovo Mlnnetonka v Cherbourg Stateudam v Cherbourg In v ^Joulogns stir Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg In Hamburg 1T. avgusta: II". hamlM-au v Havre ' "res. Kooaeevlt v Cherbourg In ▼ Hamburg 13. avgusta: Berengarla v Cherbourg I >rlin v Bremen Ha ml m n; v ClierlM>urg in Hmulwrg 19 avgusta: SATI'RXIA V TBST Majestic v Ch« rbourg t>-'geiilaud v Havre Zo. avgusta: Mil \va.u k e« v Cher!>ourg In Hamburg ".".>'en da m v Cherbourg in v Boulogne *U( Mer 21 avqusta: Columbus v Cherbourg In r Brem»n 24. avgusta: S'uitgart v Cherbourg In v Bremen I •« uischland v Cherbourg in v Hamburg 26. avgusta: e Con te Biuncamano v Genovo Homeric v Cherbourg VVVfternland v Havre 27. avgusta: :ie de France v Havre I »f «;ra_«sc v Havre Mi nnewaski v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg in v Boulogne ear Mer 30 avgusta: leviathan v Cherbourg. I^fayelte v Havre J*res. Harding v Cherbourg In v Jlam-qurg Bn-men v Cherl>ourg In v Bremen 31 avgusta: Oiympic v Cherbourg Aquitania v Cherbourg % Rcma v Genovo :_