»tev. 255 V Trtli. v Mfltk z haj a vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: i licn hrnnčiSka Asiškega ^t. 20. i. n.idstr. — Dopisi naj sc pošiljajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma sc ne sprcjem.ijo, rokopisi se nc vračajo. — Izdaj.itelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastni!: konsorcij lista ,Rdinosti . — Tisk tiskarne -Edinosti". — Tclef3n uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 40—, pol leta K 20—, tri mesece K 10* , za nedeljsko izdajo za celo leto K fr—, po! leta K 4"— ——rr-r- Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. — - ----- Posamezne Številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi deaarn:!i z:svoJov /?.':/ ?.o 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K -'>. — ; vsaka nad.iljna vrsta K - -. Mali oglasi po 0 vin. beseda, najmanj pi *>) vin. Oglasi sprejem i inseratn oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi list.u — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava in inscratm oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. št •_»•>. P iv i Vir.mttuič nln i še. S+I.H32 ==—___Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. ZVEZNA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 18. (K^r.) Uradno se javlja: Italijansko bojišče. — Italijani so nadaljevali svoje napore, da bi se polastil: naših postojank v ozem'ju Monte Pertica. Cilj njihovih včerajšnjih od srd tega topovskega in ininovškega streljanja spremljanih napadov je tvoril hrbet Tassona. ki so ga napadli petkrat. Sovražnik je bil vsakikrat odbit v srditih bojih iz bližine. Na Monte Tombi in Monte Solaro'u -o bili sovražni približevalni poizkusi izjalovljeni. Na planoti vzhodno Asiaga od časa do časa večji boji. Številni sovražni leta ci so na več krajev za fronto ob P.avi in v dolini Adiže metali bombe, ne da bi napravili imenovanja vredno škodo. Albanija. — Napad Italijanov ob obali je bil zavrnjen. Na v š nskem grebenu jugozapadno Berata. kjer smo napredovali proti jugu, so bili sovražni protinapadi odbiti. Zapadno bojišče. — Pri c. in kr. četah nič važnega. Načelnik Keneralnega štaba. NEMŠKO. BEROUN. 18. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Pri Ypernu bili odbiti sunki. na obeli straneh prekopa La Bassee pa ponovni delni napadi nasprotnika. - Boeh-nova armada: Poizkus? sovražnika, da bi se severno gozda Holnona približal našim črtam, kakor tudi delni napadi proti Holnonu in Essigny le Grandu so se izjalovili. — Armada nemškega cesarjeviča: Med Ailetto in Aisno so Francozi nadaljevali svoje napade. Dopoldne so napadli med Vauxaillonom in Allemandom. popoldne po silni topovski pripravi na vsej fronti 7. močnimi silami. Sovražni«. ki je prodrl prvotno v Pinon in v naše črte južno ceste Laffau*—Chavignon. je bil s protinapadom zopet vržen. Proti ostali fronti naperjeni napadi so se izjalovili pred našimi črtami. — Gallvvitzeva armada: Nobenih bojnih dejanj. — Armada vojvode Albrehta: Manjši poizvedovalni boji na lotarinški sronti in v Vogezih. MaeedonSko bojišče. — Vzhodno Cer-ne so Bolgari od 15. septembra v boju s Francozi, Srbi In Grki. V svrho odbitja sovražnika so bili zastavljeni tudi nemški bataljoni. Prvi generalni kvartirinoister ni Liitiendorii. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 17. sept. — Severno Grappe je sovražnik včeraj s petimi protinapadi poizkušal osvojiti izgubljeno ozemlje. Število ujetnikov znaša 442; vrhu tega s r.o uplenili 20 strojn;c in en okopni top. Naši poizvedovalni oddelki so v ži ahnem boju s sovražn mi sprednjimi oddelki na pobočjih N -zzoia in vzhodno Morija. V dolini Brente so iznenadili manjši stražni oddeh k in ga ujeli. Sestrelili smo tri letala in en privezni balon. Francosko uradno poročilo. lb. sept. pop. — Med Oisno in A sno se je ponoči nadaljevalo napredovanje francoskih čet. Vzhodno Vauxaillona so 7avzeTe Opičjo goro in ujele 300 mož. Dalje južno so se polastili Francozi Vai»lya. 16. sept. zvečer. — Tekom dn va so nadaljevale naše čete svoje napade severovzhodno in vzhodno Sancva kljub nemškemu * d c oru in so napredovale na fronti 4 km približno kilometer globoko. 600 no- ih ujetnikov in 2 topova kalibra 10*5 sta ostala v naših rokah. Poročilo orijentske armade: Dne 15. sept zjutraj so po izdatni topovski pripravi srbske in nancoske če e napadle sovražne obrambne naprave v gorskem pasu Dobrega polja. \>a prva bolgarska postojanka je bila na fronti 11 km kljub težkočam ozemlja zavzeta na sij jen način. Številni ujftn:ki in topovi in znnten plen je ostal v rokah zavezniških črt. Operacije se nadaljujejo in rai-vijajo ugodno. Na drugih fr ntnih delih živahno delovanje topov in poizvedovalnih oddelkov. S bski h francoski letalci, ki so se udeleževali bitke, so uspešno podpirali prodiranja pehote in obletaval sovražna zvezna pota z bombaT.i. Angleško uradno poročilo. 15. i-ept. Ponoči smo izvršili m njš> u-spešno podvzetje na o* eh straneh prekopa Ypern-Comineš i \ nekoliko napredovali. Na bojni fronti so se vršiii pri Moeuvresu spopadi s sovražnimi poizvedovalnimi patruljami. 16. sept. zvečer. Na južnem delu naše fron'e smo ujeli nekaj mož. Pri Ploegste-ertu in vzhodno Ypcrna smo lahno napredoval Na ostali fronti razven obojestr n skega topovskega delovanja v raznih odsekih, nič novega. Ameriško uradno poročilo. 16. sept. Razven krajevnh bojev, tekom kater h smo ujeli nekaj mož je zopet na-rastJo topovsko in letalsko delovanje. Iz odseka St. Mihela nič novega. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 18. (Kor.) Naši pod vodniki v Sredozemskem morju so potopili zopet 9.000 ton sovražne ladijske prostornine. Orlando odpotoval v Francijo. CHIASSO, 17 Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Turina, da je ministrski predsednik Orlando odpotoval v Francijo. Mirovna akcija Rvstro-Ogrskc. AMERIKANSKI ODGOVOR NA AVSTRO - OGRSKO NOTO. Odgovor je zavračajoč. VVASHINGTON. 17. (Reuter.) Državni tajnik Lansing objavlja naslednjo -izjavo: Predsednik VVilson me je pooblastil za izjavo, da bo odgovor amerikanske vlade na avstro-ogrsko noto tak-le: Vlada Ze-d-njenih držav »smatra. da je samo en odgovor, ki ga more podati na predlog av-stro-ogrske vlade. Naznanila je ponovno in popolnoma odkritosrčno pogoje, na podlagi katerih bi Zedinjene države razmotri vale mir, in ne sprejme predloga za konferenco o zadevi, o kateri je jasno razložila svoje stališče. Balfour o brezplodnosti novega mirovnega koraka. LONDON, 17. (Kor.) Reuter javlja: Minister Balfour je m 1 tekom zajutrka, ki ga je priredil kraljevi kolonijalni zavod na čast zastopnikom časopisja govor, v katerem se je pečal z avstro-ogrsko noto. Pripomnil je najprej, da je doznal za noto ravnokar iz časopisja in da še ni imel prilike, da bi se posvetoval s svojimi tovariši. Njegove besede se morajo zato smatrati izključno za osebno izjavo. Pr znava, d bi od sovražnika predlagani porazgovor ob gotovih okol-ščinah zamogel postati dragoceno sredstvo za d« sego sporazuma, vendar pa dvonr, da bi se pri sedanjih ra'merah zamogli vršili koristonosni porazgovori, čeprav te predloge osebno presoja ugodno. Balfour je opozarjal nato na izjave podkanctlarja Payeija glede Belgije, v katerih ni nobene besedice o odškodnini Belgji, dalje na odškodnino, ki j) je izsilila Ne.nčija od boljševiške vlade, potem na podkancelarjevo izjavo, da Nemčija nikakor ne namerava odstopiti nemških ozemelj, torej tudi ne Alzacije in Lotaringije, in vprašal nato, kako b- zamogli biti v tem -lučaju porazgovori uspešni. Dokler voditelji usode Nemčije niso pripravIjeni, da sprejmejo rešitev, ki je v soglasju s tem, kar smatrajo naši zavetniki za stvar pravičnosti civilizacije, pravice in miru, so porazgovori brez pomena. Narodi ententnih držav žele iskreno mir, ven ter pa niso tako bedasti, kakor domnevajo to nekateri kri tki osrednjih vlasti. Prišel sem z velikim odporom, toda s>oro brez dvoma do zaključka, da avstro ogrski predlog ne predstavlja poizkusa sovražnikov, da bi se dosegel sporazumen mir, ampak hoče le razdvojiti zaveznike n oslabiti sile, ki so se izkazale n? fronti premočne za sovražnika. Avstro-ogrski predlog ne more prinesti miru, in jaz sem t: dno prepričan, da ne bo zasejil med zavezniki ni-kake needinosti Čimbolj se presoja avstro-ogrska listina v zvezi z nemškim ravnanjem in nemško izjavo, tembolj postaja jasno, da ta načrt ne more imeti nobenega drugega učinka, kakor le vzbujanje nad, katerih uresničenje pa je nemogoče. Avstro - ogrski predlog nas ne more približati i>kreno za-željenemu častnemu miru, ki bi nas rešil sedanjih trpljenj in nam tudi jamčil, da ne bo naših otrok doletela enaka usoda. Italijanski in angleški glasovi. Chiasso, 17. (Kor.) Dunajska nota je bila izročena italijanski vladi predvčerajšnjim. »Giornale d* Italia« pravi, da se mora ententa izogniti nevarnosti, da bi bila zapletena v pogajanja, ki bi zamogla kljub zaupnosti in neobveznosti imeti škodljive učinke. »Tribuna« nima nič pro-t; kaki izmenjavi misli, zamerja pa, da se zaupnost izmenjave misli prejudicira z dunajskimi objavami glede mogočih mirovnih pogojev. »Corriere della Sera« imenuje dunajski korak vzgajanje bacilov. Podobno se obrača proti noti tudi »Se-colo«, dočim opozarja »Corriere d* Italia« Italijane na naraščajočo pomoč Amerike in priporoča »ldea Nazionale« Italijanom neposredni boj proti Avstriji. LONDON, 17. (Kor.) »Star« izjavlja, da mora Nemčija izstopiti iz svojega vojaškega pekla in povedati javno, ali se odpoveduje svoji vojaški pohlepnosti v Rusiji. Romuniji. Belgiji in drugje. »Pall Mal Oazette« naglaša. da naši glavni mirovni pogoji niso za razpravljanje, ampak se morajo enostavno sprejeti ali pa odkloniti. »Daily Tdegraph« in »Morning Post« popolnoma odobravata stališče Balfourja. AVestminsrer Gazette« piše, da avstro-ogr. nota vabi votuioče se vlasti, da bi šle ribarit za temelje razprave. Nemci so nam na drugi strani povedali, kaj smatrajo za primerno podlago in to je gospod Payer s svojim govorom dovolj pojasnil. Baron Spftzmuller o ciljih svoje politike. DUNAJ, 17. (Kor.) Pri včerajšnji predstavitvi uradništva skupnega finančnega ministrstva in bosensko-hercegovinskega oddelka je skupni finančni minister baron Spitzmiiller na pozdravni nagovor sekcij-skega načelnika Klimburga odgovoril z dolgim govorom, v katerem je opozarjal na svoje 32-letno delovanje na polju skupnih stvari. Tekom tega delovanja se mu jc posrečilo, da je v najvažnejših vprašanjih v posvetovanjih z ogrskimi politiki izravnal morebitna stvarna nasprotstva in dosegel za obe državi monarhije ugodne rezultate. To velja tudi še o zadnjih pogajanjih glede nagodbe. Kar se tiče uprave Bosne In Hercegovine, je baron Spitzmiiller naglašal potrebo odkupa kmetov. Glede narodnih stremljenj, ki naj bi tvorila podlago političnim odločitvam ii« novim tvorbam, je svetovna vojna po- kazala, da je zaznamovati v skupnem življenju narodov v gotovih ozemljih monarhije bistvene škode, ki se morejo odpraviti, vendar pa narodni element ne sme prerasti vseh drugih elementov, ki so merodajni v državnem življenju. Ti elementi so pri nas: staroslavna dinastija, zemljepisni, kulturelni in verski stiki in državne vezi, ki temelje na teh stikih. — Monarhja zamore pričakovati in Evropa bo morala uvideti, da se morajo rešitve, ki se izskazujeio v zvezi z narodnimi vprašanji kot potrebne, organično priključiti obstoječemu in is>e brez pritiska in brez težkih pretresljajev prilagoditi zgodovini. Tvorbe, ki ne bi odgovarjale temu, bi ne nudile nobenega jamstva za obstanek in za to. da bi bil zaželjeni mir trajen. Razpravljajoč o zadnji noti zunanjega ministra, je naglašal baron Spitzmiiller veliki politični pomen koraka monarhije. Objektivnost in naprotljivi naglas te note države, proti kateri so bile razbrzdane skrajno ostre uničevalne tendence, proti obstoju katere se vrše že dolgo samopa-šne agitacije, spadata med najznamenitejša dejstva, kar jih ima dosedaj zaznamovati politična zgodovina. Tak korak je zamogla napraviti le monarhija, ki je veliko nalogo združevanja raznih narodov v državnem življenju že dosedaj trajno reševala z uspehom. Zlasti (Sovražni državniki bodo morali izpoznati. da so napravili veliko napako, ko so v zavesti, da so povzročila to vojno pretirana narodna stremljenja, podpihavane narodne strasti, ne najmanj na jugovzhodu Evrope, kljub temu poizkušali zlais»ti monarhijo z narodnimi agitacijami omajati v njenih trdnih temeljili. Mi vsi smo popolnoma prepričani o poslanstvu avstro-ogrse . monarhije, da nudi narodom v donavski kotliui in na jugovzliodu Evrope jamstvo krepkega in mirnega razvoja. Mi smo zato taisti, ki zamoremo dati svetu eno najvažnejših jamstev za trajen- mir. Ako izpolnimo te naloge in jih tudi bomo, se bodo vsi atentati proti tvorbi monarhije razbili: to nam jamčijo naše junaške čete la naši zavezniki; ravnotako se bodo izjalovili tudi napadi v notranjosti. Ako smatram organične rešitve narodnih vprašanj v smislu teh izvajanj za tako izredno važne, moram polagati posebno važnost na to, da pridejo sicer pri teh rešitvah narodna stremljenjar znotraj označenih mej 1o primerne veljave, vendar pa se morajo zavračati narodne iantazmagorije in psihoze, ki jih je ustvarila vojna glede narodnih vrvenj. Burianova nota podana v sporazumu z Nemčijo. DUNAJ. 18. (Izv.) Delegati Neunteufel. Jr. Urban in Marckhl so bili danes pri grofu Burianu v stvari mirovne note. Minister je izjavil, da je podal noto v sporazumu z Nemčijo. Sklicanje delegacij. DUNAJ, 16. (Kor.) Grof Burian je izjavil predsedniku deleg cij, prelatu Hauserju, da je za sklicanje avstrijske delegacije določen 15. oktober.- Jugoslovansko vprašanje. DUNAJ. 18. (Izv.) Jugoslovansko vprašanje obvladuje popolnoma politično diskusijo, v kolikor se tiče priključitve Bo-ine in Dalmacije deželam ogrske krone. Splošno mnenje je, da je nujno potrebno ta kojšnje sklicanje poslanske zbornice, da ;e zahteva od vlade popolnega pojasnila nadeve. Dalie se govori, da je bil poklican baron Spitzmiiller v skupno vlado šele potem, ko se je izjavil za priklopitev. DUNAJ. 18. (Izv.) Baron Sarkotić je zjavil nekemu madžarskemu časnikarju, ia namerava potovati z grofom Tiszo po iužnih deželah. Govoril je z baronom Spitzmullerjem in grofom Burianom v zadevi skorajšnje rešitve jugoslovanskega vprašanja. Podal bo tak svet, ki odgo-/arja njegovemu poznavanju dežele in judstva, njegovim izkustvom in njegove-l.u čustvovanju za narod, kateremu pripada. Pri končni rešitvi nima on nobene besede. DUNAJ, 18. (Izv.) »Neue Freie Preske« ?croča iz Budimpešte: Pogajanja dr. We-Icerla z baronom Hussarekom, grofom Burianom in baronom Spitzmullerjem so %-eljala jugoslovanskemu vprašanju. Grof Tisza igra pri tem veliko ulogo. Posvetoval se je v Zagrebu z vodilnimi politiki in bo nadaljeval porazgovore v Sarajevem. Misiija grofa Tisze se razteza tudi na razmerje z Dalmacijo. Češki namestnik na Dunaju. DUNAJ, 18. (Izv.) Češki namestnik srof Coudenhove je doepel semkaj. Njegova navzočnost se spravlja z delitvijo de-/.elne upravne komisije kraljestva češkega v zvezo, z narodnimi težnjami češke duhovščine in s prehranjevalno politiko na Češkem. Izprememba v nemški vladi. BEROL1N. 18. (Izv.) Listi javljajo: Grof Hertling bo v kratkem odstopil. Naslednik bo ali dr. Solt. ali princ Mate bazenski, ali pa državni tajnik dr. Dernburg. DUNAJ. 18. (Izv.) »Neue Freie Presse« poroča iz Berolina. da bosta v kratkem vstopila v nemško vlado dva socijalna demokrata, proti čemur ne ugovarjajo ne centrum ne narodni liberalci. Narodni Svet In nafc narodno gospodarstvo. (Poroč.lo prve seje Gospodarskega Sveta.) Narodni svet je sklical v soboto, dne 7. septembra 1918 prvo sejo Gospodarskega sveta, ki se je vršila v glavni dvorani magistrata ljubljanskega. Predsednik N. S., dr. Anton Korošec, je pozdravil navzoče, ki so se odzvali polno-številno povabilu. Opisal je v kratkih slikovitih besedah sedanji gospodarski položaj ter poudarjal, da živimo sedaj v velikih trenutkih. Ne le za politično življenje bodočih narodov, ampak tudi za gospodarsko blagostanje celega naroda je sedanji čas odločilen. Od nas je odvisno, ali bo vladalo pri nas blagostanje, ali pa nas tlačila revščina. Ker se zaveda slovenski narod te odgovornosti, si je izbral kot najvišjo pol tično instanco Narodni Svet, ki je danes sklical Gospodarski Svet, da odstrani kolikor mogoče bremena, ki tlačijo naš narod, ter da mu začrta gospodarska pota za bodočnost. Vsi navzoči so sledili z vidnim zanimanjem referentu ter se udeležili debate. Glede obuo v ne akcije za Goriško se je po stvarnem razmotrivaniu sklenilo, da se ustanovi v Gorici pisarno, ki ima dajati slovenskemu ljudstvu vse vrste informacij, zlasti pa pripomoči, da se mu čim preje dovolijo posoji a, ki j h je vlada določila za obnovo Goriške, da se takoj izplačajo zaostale odškodnine za vojne dajatve in da se nakažejo podpore, ki jih je določila vlada za vojne oškodovance. Tej pisarni imajo biti na razpolago tudi tehnične moči. Pisarna naj skrbi zlasti tudi za pouk eventuelno s predavanji po raznih krajih, da se ljudstvo posluži v največji meri vseh javnih obnovnih akcij. Pokrajinski odsek se bo nadalje brigal ?a kmetijsko kulturno obnovo zlasti za preskrbo vanje s poljede skim orodjem In drugimi potrebščinami. Posebno pozornost bo obračal na stavbeno obnovo. Treba gledati, da se združijo v to svrho vsi zmožni obrtniki, zlasti pa o b rt n i k i na Goriškem. Posredovale se bode želje goriškega prebivalstva in njegove zahteve glede obnove pri centralnih in drugih uradih izven slovenske domovine. Ker je vse -obnovno delo zavisno od oprostitve delavnih moči in od aprovizacije, se naprošajo vsi činitelji, naj tema dvema vprašanjema posvetijo vso pozornost. Pozdravlja se misei, da se osnuje slovenska aprovizacijska centrala. Pri tem naj se posebno gleda na aprovizacijo obrtnih podjetij, ki se bavijo z obnovo. Gospodarski odsek je nadalje temeljito razpravljal o aprovizačnih razmerah v naš h deželah ter iskat sredstva, kako od-pomoči bedi posebno na Primorskem. Po dolgi stvarni razpravi se je sklenilo, da se ima ustvariti oganizacija, ki bo lajšala položaj gladujočim okrajem in slojem. Za sedaj se smatra, da so potrebne nujne pomoči sledeči krogi: slovensko prebivalstvo na Goriškem, v Trstu in istri, nadalje di-jaštvo in slovensko delavstvo v industrija'nih krajih. V to svrho se bodo nabirale denarne podpore in živež, in posredoval nakup živil po prednostnih pogojih. Skrbelo se bo posebno za gladujoče in predvsem za mladino Da se more nakupiti nekaj živil pri nas in drugod za Primorsko in za slovensko delavstvo, se osnuje nakupna posredovalnica v primerni pravn i obliki. Ta organizacija naj prične takoj z delom. Za razdelitev i akupljenih živil se nasve-tuje sledeče: 1.) na Goriškem naj se ustvari organizacija, ki nam zagotovi, da naše prebivalstvo ne bo oškodovano na korist drugih in ki ji bode ljubljanska organizacija dajala v razdelitev živila, ki jih nakupi ali kot milodare dobi; 2.) za Istro, posebno za severozapadne dele dežele se napravi organizacija za razdelitev živil, ki jih bo dobavljala ljubljanska organizacija; 3.) glede slovenskega delavstva naj se ustvari organizacija, ki bi prevzela razdelitev živii med slovenske delavce. Po razgovoru teh najnujnejših vprašanj, to je obnove in aprovizacije, se je Gospodarski Svet bavil s splošnim svetovnim gospodarskim vprašanjem ter z avstrijskim s posebnim ozirom na slovenske gospodarske razmere. Po dolgi stvarni debati se je priš'o do zaključka, da se bliža gospodarski položaj svojemu vrhuncu in da mu bo sledil preobr t Da se obvaruje narodno premoženje pred pretečo škodo, je sklenil Gospodarski Svet, naj voli gospodarski odsek štiri pododseke, ki naj mu po zaslišanju raznih činiuljev stavijo konkretne predloge. čovjek bez ikakovog upliva na unutarnje prilike u Monarhiji, u jednu rej: veran sluga svog peštansko^ gospodara. Nikuda nismo verovali, da je grof Tisza štedio Hrvate iz kakove simpatije ili ljubavi prama našem narodu a niti iz kukavičluka. jer smo sc sećali. da je to onaj isti čo-vtk. koji ni u inimo doba. kuda nm jc bilo sralo do evropskog javnog mnenja, nije prezao pred nasiljima izbacio iz ugarskog parlamenta sebi nepoćudne narodne zastupnike. dapače i one. koji su istodobno bili i pravi lajni savetnici Njegova \ eli-čanstva. — Pa kada ta silnička iiara\ nije poput njegovih bečkih kolega oborila |iU sebi nepoćudne Jugoslavene u času, kad su mu kao nikada prijo bili izručeni na milost i neni'lost. morali smo doći tlo zaključka, jer do rata sc ub»nio zanimali za državničke sposobnosti ugarskoga premijera, da taj visoki gospodin iir.a svoje osobite razloge za takov čovečki i kavalirski postupak i da imamo prod sobom jednoga oJ najsposobnijih austrougarskih državnika. A kako sc glupnna nikada ne trebamo bojati, uvuleli ?nu>, da je taj sposobni državnik i - naš opasni protivnik. Jer nakane, koje je on imao i koje su omogućile ustavno vladanje ii Hrvatskoj, mogle su biti sve drugo nego korisne po naš narod. Iako ^nio sudili ovoga magjarskog gromovnika on Ja, a tako ga sudimo, i danas, kada je, posle nego je u važnoj svari Ivo kod kralja Karla u audijenciji, usrećio hrvatsku kraljevinu svojim visokim posetom. - Radi ravnanja gospodina tršćanskog cenzora pripomnijem, da su vesti o Tiszinu boravku u Zagrebu jučer u ovdašnjim novinama doduše zaplenjene, danas ali opet propuštene! Gospodin jc dakle Tisza došao ovamo prekjučer ti prvom redu" pravi, za nekaj let izloči, bi ne bil potreben gospooarski bojkot." Katoličanstvo in jugoslovansko gibanje. V listu »L'Oeuvre« od 18. m. in. se bavi Rene Pinon z dogodki v jugoslovanskem taboru v Avstro-Ogrski ter pravi: »Ponovno sem že pojasnil manever, s katerim se v francoskem časopisju in v narodnem mišljenju stvari Avstro-Ogrske popolnoma napačno istovetijo s katoliško cerkvijo. Naravno se ta manever uporablja tudi v Avstro-Ogrski. Dogodek, ki se je dogodil predkratkim nam podaja najbolji primer te taktike, obenem pa tudi dokaz jalovosti napram trdni odločitvi Jugoslovanov. Slovenci so ravno take dobri katoličani kakor so vneti pristaši jugoslovanske misli. Pangermanska koterija je seveda izkoriščala ta verski čut, da bi lažje pobijala narodne aspiracije. Ker se med sodelovalci v jugoslovanskem gibanju nahaja lepo število svobomisle-cev poleg pravoslavnih, je nemška koterija dražila dobro vernike Slovence, da so istega mišljenja s temi odpadniki in nevermki. Končno jih je potom listov >Das Neue Oesterreich < in »Reichspost« obdolžila framazonstva. Ta obdoJžitev pa ni razburila Slovencev in eden med njimi je zelo dobro odgovoril na to: škof Mahnič, ki smatra, da ima v imenu svojih vernikov pravico, da pobija Dunaj in Berolin, a da se ne.spre z Rimom. Mahnič govori o stoletnem prizadevanju Jugoslovanov, da si pribore svobodo in ediustvo. Ko šiba avstrijs' vla1 čas pozabljal svoje bolečine. Zato prosim denarnih prispevkov v izpolnitev te ž< lje, kateri naj se blagovo ijo izročiti naravnost podpisani aii pa g.ej Raz-bornikovi v Nar. domu. — Antonija Slavik. Tamburaško in dramatično društvo „Sovič4* v Postojni priredi v nedeljo 22. t. m. ob S zvečer otvoritveno uprizoritev s sle dečim sporedom: »Vstajenje-, živa sljka v 3 delih, ter burki; „Raztresenca* in „Eno uro doktor*. Več se bo ragvidelo iz letakov. „Kurenta" je izš a 3. števi.ka z raznovrstno vsebino in številnimi izbornimi kari- 14; 12241 do 12454 Sette Fontane 34; 12455 do 12668 Čarboia zgornja 181 ; 12669 do 12882 Campo Belvedere 1 ; 12883 do 13096 S. Nicolo 34; 13097 do 13310 Molingrande 34; 13311 do 13524 Lazzaretto vecchio 44; 13525 do 18738 S. Giacomo 4; 13739 do 13952 S. Michele 43; 13953 do 1416 Poste 1 ; 14167 do 14380 stara prosta luka pomol IV; 143S1 do 14594 trg Giiise^pina 4; 14595 do 14808 stara prosta luka pomol 11; 14809 do 15022 Fontana 22; 15028 do 15236 Muda vecchia 5; 15237 do 15450 Torrente 9: 15451 do 15664 Foscolo 15 ; 15665 do 15878 trg Caserma 6; 15879 do 16092 Solitario 16; 16093 do- 16306 Čarbola Zgornja 52; 16307 do 16520 Amalia 32; 16521 do 16734 Giulia 34; 16735 do 16895 Conti 40; 16896 do 17056 Cologna 6 A ; 17057 do 17217 Lloyd 9 ; 17218 do 17378 Seal inata 3; 17379 do 17539 Media 41; 17540 do 17700 Commerciale 14; 17701 do 17861 Raffineria 9; 17862 do 18022 Media 15; 18023 do 18183 P. G. B. Vico 7 ; 18184 do 18344 V. S. Marco 1 ; 18345 do 18505 Beccherie 9; 18506 do 18666 Riborgo 1; 18667 do 18827 Malcanton 14; 18828 do 18988 Ro setti 33; 18989 do 19149 Geppa 23; 19150 do 19310 Piccardi 2 A: 19311 do* 19471 Boroevičeva 57 ; 19472 do 19632 Amalia 16; 19633 do 19793 Solitario 6; 19794 do 19954 Settefontane 14; 19955 do CcŠko Budfevlčka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne poste.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLASI, flHfffV fO takoj meblirano sobo s kuhinjo. 11 UUUU H 8. Fiaucesco -9, 11 2770 Itn prodaj 3220". so tri uiolzue krave. Xaslov pove lu» odd. Edinosti jjoil „Krava št.. »220 T Uflflflfi ul ^°£fana :!> oddajo uasled-UUIlLIf nji prostori: 2 hleva, ^hn^mbe za lcrmo. kolarnice. notranja hišica s sobo in kuhinjo. Cena : kron lOn mesečno. M;t*etti. Tr»tf ul. Ohio/.-za št. 41. 1. 2742 Klllll tD dvorec ali hiša z zemljiščem blizu It lipi aC mesta ; plin. voda. — Vrednost do 35 (HKJ kron. Ponudbe na Jns. odd. Edinosti pod .Dnorec ali kiša**. 2743 Slovensko UĆ teljica daje pouk odraKiim ali otrokom v slovenskem in uemškem jeziku. Naslov pove inser. odd. Edinosti. 2744 V Trstu, dne 19. septembra 1918. Pri ravnateljstvu Vojno kreditnega zavoda za južno vojno »okrožje v Celovcu so razpisani za novo osnovani kontrolni oddelek 3 mesta za inženerje, in sicer: za stavbinstvo (hothbau), za strojništvo (Maschinenbau). in za kulturno stroko (Kultur-'"ngenieur). Reffektanti naj vpošljejo svojo ponudbo z obširnim curriculom vitae in navedbo, koliko piace zahtevajo, ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstrasse 6, ali pa naj se, fim možno, zglase osebno. Podčastnik, nameščen na Goriškem in v Furlaniji. išče desetnika če-tovodjo, nameščenega, v Trstu, da zameni * mesto. Vpraša uaj ^e v ul. J'arneto 9. (čevljarnica). 2741 TlfFminilr /il očesa, pooblaščen, sprt-ie- irUlUVllSn ma od 1—4, ob nedeljah od !> -1. Piazza della Borsa 7, II. Zuban. 2i>'»2 5.1 H hI lt borueg-a jabolčnika kupi Pukla er, JU Eli idiea tieppa 2::. 2730 Prispeli so praški za barvanje bia^a v nii-rodilnico Cillia uL. Poste G 1)5'.) NuholovKe po 25 vin. proilaja mirodilnica Cillia ul. Poste D (>4 Beli prah za platnene čevlje prodaja miroilil-niča (Jiliia ul. Poste [) (jO Vosek za parkete v SVatlja od kg mirodilnica t' llia ul. Poste 6. prodaja D Vffif s^ainn:tte klobuk? prodaja mirodilnica Ltlll Cillia ul. Poste 6. D 01 tlllmiffllf /u električne baterije protlaja mi- JllIII!l|Ull diln-ca (Mlui iil. Poste 6 D G2 Parafin svečne 1-ose, vo.-ek kupuje niča ul. Po-te ti. u* i rodil- m ICrD V0 usposobljena za jiouk hrvat- IJib aw skepra jezika. Naslov Insenitni oddelek Edinosti. ' 2714 Išče se odd Ldinosti. učiteljica, usposobljena za pouk slovenskega jezika. Naslov pove lcser. 27 Ui Samo na debelo. Raznovrstno blago za _______ preprodajalce, galanterije in drobnine. —Jakob Levi, Tr-t, ulica S. Nicolo li). 47 Posojilnica in Hranilnica u Kopru vkojižena zadruga /. neomejenim poroštvom vabi na umu* piano [»innifi v Trsta, ul. della Scalinata 2 se prodajajo ^Jstneni čevlji 5 podpht: iz ce-vine z usnjilimi pod^latn m: nabitni. Prevzemajo se tudi naročila po meri in izvršujejo v 2 dneh ča caročuik f reskrbi platno sam. Prodajajo ss gumijevi podpelniki, lisle, inre in rumene vrvice Specialiteta: mazilo za čevlje. Trst — ulica Scalinsta št. 2 — Trst Vina „Prošek" (Desrt) 5000 steklenic po K 12— steklenica, proda tvrdka J. PARCINA & C. v TRSTU ul. Gaetano Donizeti št. 1. ~*7 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice del le Poste Izdiranje zobov brez bo - leein. — Plombiranje. -- UMETNI ZOBJE 4 vv» katurami. — „Kurent", edini slovenski ša- 20115 S. Giacomo in Monte 22; 20116 do ljivi list, izh .ja po dvakrat na mesec in stane do konca leta 10 K. Naročnino je pošiljati upravi v Ljubljani, Staii trg št. 19. Rojanski Sokol naznanja, da se vrš redna telovadba ženskega naraščaja vsak ponedeljek in četrtek od 41/* do 6 zvečer. Kdor se hoče vpisati, naj pride ob zgoraj navedeni uri. Izgubila se je listnica na poti iz mesta do državnega kolodvora, odda;ališča vagonov, listnica z denarjem in rajnimi listinami Kdor jo je našel, naj si obdrži denar, listnico in listinr pa naj izroči upravi „Edinosti*. i Za promet z zasebnimi vojnopoštnims zavitki so pripuščeni naslednji vojni in ) številko označeni etapni poštni uradi: 1> 3, 4, 11, 49, 51, 55, 95, 115, 136, 145, 161, 167, 168, 170, 172, 176, 178, 180, 185, 188, 190 191, 192, 195, 197, 198, 203, 211, 212, 218, 220, 22J, 230, 234, 238, 239, 240, 244, 299, 304, 307, 318, 324, 332, 335, 337, 339 'H., «o -j a c »j. t o i u ti = i u^n *_> r , 390, 391, 392, 394, 397, 400, 401, 402, 403 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 414 150, 45i, 452, 453, 45-1, 456, 457, 460, 462 465, 466, 467, 468, 469, 474, 475, 476. 478' 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 490* 493, 494, 494, 499, 500, 510, 511, 512, 515' 516,517, 518 518,520, 521, 523, 524, 529' 530, 53], 532, 534, 536, 539, 540, 541, 542' 543, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 556' 560, 561, 562, 563, 564, 565, 570, 572, 573, 574, 576, 577, 579, 581, 583, 584, 585, 586, 587, 588, 593,595, 600, 605, 608, 611, 613, 618, 620, 621, 622, 623, 627, 628, 63!, 632, 634, 6gf>, 638, 640, 643, 644, 645, 646' 648, 649, 1056, 1057, 1058, 1060. 1061, 1062, mornarični vojno-poštni urad Pulj. — 2) Ravno tako so dopuščeni zasebni vojnopoštni zavitki na vojne in etapne poštne urade s kakim pristavkom tako na pr.: z rimsko Številko ali z dodano čri o „vojno poštni urad 520 11w ali „ vojnopoštni urad 517/a" i. t. d. ted j č je z glavno (arabsko) številko označeni vojno ali etapni poštni urad po gorenji točki 1 pripuščen k prometne z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki.V promeiu zasebnih voj- 20276 Chiozza 13; 20277 do 20437 Tesa 3; 20438 do 20598 C. Ghe^a 2; 20599 do 20759 P. piccola 2; 20760 do 20920 S. Martin 9; 20921 do 21081 Beccherie 23; 21082 do 21242 Navali 47 ; 21243 do 21403 Istituto 4; 21404 do 21564 Boroevičeva 3 ; 21565 do 21725 Torrente 41 ; 21726 do 21886 stara prosta luka pomol I; 21887 do 22047 Farneto 20; 22048 do 22208 Mira-mar 9 ; 22209 do 22369 Coroneo 24; 22370 do 22530 Car.ntia 9; 22531 do 22648 Fa-b o Severo 2 : 22649 do 22766 Donota 27; 22767 do 22884 Ospitale 12; 22885 do 23002 S. Marco 27; 23003 do 23120 Molin a vento 66; 23121 do 23238 Edmondo de Amicis 9; 23239 do 23356 Massimiliana 11; 23357 do 23474 Molin a vento 4. — Tokrat se bodo dobivali naslednji tobačni izdelki : s m o t k e: namešani inozemci po 12 vin ; cigarete: egiptovske po 16 vin., šport po 6l/a vin.; cigaretni tobak* fini turški po 3 krone. I Dobroznana urarna in zlatarna l POVH v Me, Trg te milnice štev. 3. Bosafa zaloga usakoi/rstaih ur ter raznih zlatenin. ki bo 1. vinotoka 1918 ob 2 popoldne (v pro štorih Konsumnega in posojilnega društva v Vanganelu. .; Slovenski ia Italijanski zdravniki u Ogrskem! DNEVNI RED : 1. Poročilo načeln štva in nadzorništva. 2. Odobrenje računov in razprava o dobičku. 3. Volitev načelništva in nadzorništva. 4. Slučajno ti. Opozarja obenem na določbo zadr. pravil v § -Ji. Načeln ištvo. Ivdo hi bil priprui jen v. menoj /. iiieaiuti -liubeno ino^^o. l'olk<»\!i! /ti uvuik v ros. «tr 'if/.s, Pouk. lionki (Primorsko) Kese* vespital. — Morebitni »lrue;a udelicev po želji na Primorskem z.ij:irnOena. Za 20.000 K perila v kanalu. Hišnica Irise -st. 862 v Kjadinu (Boschetto) je 17. t. m. zjutraj ob 6 v svojem pritličnem stanovanji! slišala sumljiv šum. ki je prihajal izpod zemlje. V legla se je na tla in poslušala. Cula je človeške glasove. Sumeč, da se je v kanalu (potok, ki teče pod ulico Stadion) zgodil kak zločin, je tekla na. policijski inšpektorat javljat stvar. Policija je zasedla vhod v kanal v uiici Giulia iri Boncmo in potem vdrla v kanal, kier je kmalu zagledala mladega človeka, ki pa je zbežal proti drugemu izhodu, kjer so ga prijeli. V kanalu je našla še dva druga ptička in pa osem velikih svežnjev najfinejšega svilnega perila, vrednega okoli 20.000 K. Ker je bilo policiji naznanjeno, da je bilo ravnatelju Dreherjeve pivovarne Karlu Neumannu, stanujočemu v ul. Bonomo št. 4, ukradeno perilo v približno enaki vrednosti, se je preiskava nadaljevala v tej smeri in se je izkazalo, da je v kanalu skrito perilo res njegova last. — Tatovi so: 15letni Fran Mislej, stanujoč v ul. Piccolomini 24, 171etni Karel Ferrul, stanujoč v ul. Amalia 22 in 151etni Valter Ambrositsch. stanujoč v ul. Dcnadoni 1. Vsi trije so priznali tatvino. Našli so pri njih še več perila, za katero se sumi, da jc ukradeno. DAROVI. — Za šentvidsko podružnico CMD da-nopoštnih z? vit ko v na etapne poštne urade [ruje Neimenovnnec K 3. Denar brani uprava. Kkietisa posoiilrirs tarife v Vanpanelu reir strov .t.u radnica z n< omejeno zavezo bo imela 1. vinotoka 1918 ob 3 popoldne obe n i zbor v prostorih Posojilnega in konsumnega društva v Vanganelu. DNEVN! RED: 1. Poroči o načelništva in nadzorništva. 2. Odobrenje računov; uporaba dobička. 3. Volitev načelništva in nadzorništva. 4. Slučajnosti. Opozarjamo na določbo § o5 zadr-pravi. Načelništvo. JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmio 5 (Lastno poslopja) Kapital In reserva K 23,500.000. ~ FHJJALKE: Dunaj Tegethufstiasse 7—9 Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zadar, VLOGE NA KNJIŽICE 31 O _____ 2 O - od dneva vloge do dnevu vzdijja. Itentni 3 in 2»>76. Uradno urot od 9 do 1 popoldno Brzojavi: JADRANSKA. Ženitev* C. kr. drž. poduradnik na samostojnem vodilnem mestu na deželi, z dobro lastno a-provizacijo, žeii v svrho takojšnje poročitve znanja z vdovo b:ez otrok, [a!i gospodično v starosti od 32 let naprej, vendar samo s posestnico v kakem mestu aii kopališču Primorja, Istre, Hrvatske ali Dalmacije. Cenjene ponudbe pod šifro „Resnost" inserat-nemu oddelku lista. GA HBRIHUS^ Mfl » IIIHAIIIV« vsaki veter 5 i ob 9 V, § (ia variM predstava" R- - - Vatopnlata K f-— Kupujem staro ž lezje in kovine, jeki-, nove in staro železno ži:o, edino le razrezano in rabljene* male žreblje, nove in rabljen^, nove pile in stroje i. t. d. Anton ČersekOt Trsi; ulica Mimo it i V veliki zalogi platnenih icvllev iz cevlne 99AL !»OPOLOc< v Trstu ul. S. Sebastiano it. 6 so prodajajo pi treni čevlji s ix ceriac z t udj tirni p ntplutnični u* bitki I*re~ TZ'1/tni-t s naročilu ro trteri in ix*r~ šujejo i'r^L uli .rek dneh trjJi čc rtnrtćniptv*kibi pl ^no Specijaliteta: mazilo za Me. OuiDiievi podpetaiki Trat« ul* S. Sebastiano it. 6 - nfiL POPOlP«l==