fcbaj« \yjk dan razen sobot, nedelj in praznikov. Isjued daily eacept Saturdajrs. Sundaja and Holidajrs Cena lista je $6.00 PROSVETA . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1 5*52!?* " "fJi0,,u*ry 16. lt». al Cm poat otflc« •t Chlcafo, IllinoU. undcr Um Act of Con«r«u ot March S. ltTt. CHICAGO 23. IL L.. PONEDELJEK. II. DEC. (DEC. 18). 1944 Subicrlptlon 16 00 Yesrly ŠTEV.—NUMBER 246 Acceptance for msiling at speaal rate of postsge provided for In section 1103, Act of Oct. S. 1017, authorlzad on Junc 4. 1018. Velika nemška protiofenziva v razmahu na zapadni fronti! Oklopne in pehotne kolone potisnile prvo ameriško armado nazaj in udrle v Belgijo in Luksemburtko. — Ruti invadirali zapadno Slovaki jo po okupaciji Ipolyiaga. Več tisoč nemških vojakov ubitih, ranjenih in ujetih v bitkah z ruskimi četami. Budimpešta tarča bombardiranja iz zraka.—Ameriške čete se izkrcale na otoku Mindoru v Filipinski grupi. Bombe uničile čez 300 japonskih letal na letališčih PARIZ. 18. dec.—Nemško poveljstvo ie zagnalo oklopne in pehotne kolone ▼ proiiofentlvo proti prvi ameriški armadi na zapadni fronti, pravi uradni komunike. Operacije kolon podpirajo bojna letala in padalci. Sile ameriške armade so bile vržene nazaj v Belgijo po ljuti bitki. Istočaano so druge nemške enote udrle v Lukaembur-ško. Feldmaršal Kari Gerd von Rundstedt Je isdal ukaz, naj nemške sile porečejo napore v bitki za ozemlje ob reki Reni, od katere zavisi usoda Nemčije. Nemška protiofenziva, se Je pričela v soboto in zavzela velik obseg v nedeljo. Nove oklopne in pehotne kolone ao bile vržene v akcijo proti prvi ameriški armadi. LONDON, 18. dec.—Ruske armade so rastegnile fronto na sto milj od Budimpešte, glavnega ogrskega mesta, do slovaške me- hih v operacijah proti nemškim silam na severni strani Miskel- ca. , p Rusi so ustanovili nova mostišča n» zapadni strani Ipo)ysa)j(iklh velepoNcst- Ameriške leteče trdnjave m.1 naklonjenostjo> rojalistom izgu- nikov in plermtva, ki je posedo- ponovno napadlo Tokio. 0*ko U, ojrom,......mlJjM.v Ukr- tudi Jln1, ,n L,t Iz drugih virov je prišla vrst (••t •uneriška armada pod »m generala Pattona "la šest milj v vzhodni - ''kupaciji Sarreguemi-"irla v Nieder-Gailbach, in Kobo. Bombe so padale na industrijske predele teh mest. Porušile so več tovarn in zanetile ogromne požare. Vse trdnjave so se srečno vrnile v svoje baze po izvršenem napadu. Ameriški letalci so bombardirali japonski konvoj v bližini motfl Veliko Britanijo, s seboj potegnil v pokoj kralia bo U) dobro za človeštvo , - , "Nobenega dvom s ne mort* biti I da bo poljak« -vet narod- o čutenju piepronU ga angleške ga ljudstva glede grdega dt;la, no osvoboditev kmalu ra/^la»»l /m začasno poljsko vlado Ta K, Churrhill v^, v ^ I r^jT^SV^ L u zon a. največjega otoka Flli-, vofU' yojne nag ^ pr^ier vrgtl | Berut ndustrijski~ Saarški Pinske grufHf P°t"* v razredno borb»> na napačni Met mili v/hodno odi P,U> ^ j»P°n,lk,h P»'",kov ,n,»traiii. Ako ne bomo zdaj opra V/n >an Uri rušilce. osem pa poškodovale. y|l| , Winatonom, bo WinsU>n opravil z nami" Ošem ogrskih generalov ustreljenih Domače vesti Obisk« Chicago. — Glavni urad SN-PJ je obiskal Lt. Michael R Kamer, prvi podpredsednik jedno-te. Mike je prišel k svoji mladi ženici in prinesel — "cigare." Zdaj se že precej dobro počuti. Rojenice Sharon, Pa.—Pri družini Kor-bar so se zglasile rojenice in pustile prvorojenko, ki je že postala članica SNPJ. Oče hčerke je pri vojakih. Mati je hči Johna In Mary Žele, vsi člani društva 31 SNPJ. Padel v Italiji Onovilfc, N Y. — Družina Anton Zrinšek je bila obveftčt* na od vojne oblasti, da je 4 okt padel v Italiji najmlajši sin Henry. Star je bil komaj 10 let in k vojakom poklican lanskega oktobra, preko morja pa poslah prošlega februarja. Zapušča starše, sestro in pet bratov — tri v armadi in eden od teh je v Franciji. Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnji torek je umrl Joe Potokar, ki je zadnje čase stanoval na severozapadni strani mesta. Nov grob v Minneeoti Kly, Minn. — Tukaj je umrl Frank Urban, star 77 let in doma iz Lašč. Član je bil ABZ, Zapušča ženo, dva sinova (eden je na zapadu), dve poročeni hčeri in več vnukov. Is Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je S i dolgi bolezni umrla Justina ermelj, roj. Merkel, stara 47 let in doma is vasi Male Zabije, fara sv. Krit na Primorskem, odkoder je prišla v Amerik" pred 31 leti Bila je članici di*u-štva 406 SNPJ. Tukaj zapušča moža in mater, v starem kraju pa tri brate in tri sestre. — Neki nalezljivi bolezni je naglo podlegel štiri in pol leta star Lawrence Klmer Bolge, sinček dsužine Bolge iz Collinwooda Njegov oče je pri vojakih. Bil je član mladinskega oddelka društva M SNPJ. — Iz bolnišnice si* je vrnil na svoj dom Frank Paternoster, ki Je pn-stal težko operacijo na nogi. — V Franciji je bil 2H nov, ranjen Pfc, Anthony Lundcr, sin družine Anton Lunder, star 21 let. Preko morja je od junija, pri vojakih pa nad leto dni. Na otoku I^eyte je bil 7. nov. ubit Cpl. Benjamin F Fort u na tc Ma-ple HfighUa, ki ne je nahajal 18 mesecev preko morja Tukaj zapušča tri poročene M'»tr«\ brata Lou'»a v VVancnu, O., in brata Josepha v armadi v Indiji. Nova nemika tipanja za sklenitev miru Rim, 16 doc. Nemci obnovili napore preko Vatikana glede sklenitve miru Poročilo trdi, da so vprašali papeža Pl» ja, naj |>olzv»« pri zaveznikih, kako oni tolmačijo "bre/|x»goj-no kapitulacijo" N<*mcl hoče-jo tudi vedeti, ali zavetniki delajo razliko med nacijsklin rezi »nom in nemškim ljudstvom. Obsodba vojnih zločincev v Jugoslaviji New Yo«k, 16 dec - Sodišče jugoslovanske osvobodilna armade je obaodilo 41 članov hr-I vaške untaške organizacije v I smrt, poroča jug«»nlovan»ka ^as-' ruška ag«*ntuia Obsojeni mi bili v smrt kot vojni /lotila!, I/- Nova italijanska LABORIT OBSODIL POBIJANJE vlada odobrena i t » Velika Britanija in Amerika tla ji dali blagoslov WsaMngton. D. C.. Iti dec. -7. očitnim namenom, da se razlike z ozirom na vodstvo politike v Evropi izravnajo, sta Amerika in Velika Britanija istočasno sankcionirali in dali blagoslov novi italijanski vladi, katero je formiral Ivanoe Bonomi. Skupna izjava, objavljena v VVashingtonu in I^ondonu, naglasa, da so se vršila posvetovanja med poslanikoma Amerike In Velike Britanije, ko se je formirala nove italijanska vlada. Premier Churchill se ni posvetoval z Ameriko, preden je naznanil, da je proti imenovanju grofa Sforze za italijanskega zunanjega ministra. Naznanilo Je dobilo takojšen odmev v A-merikl. Državni tajnik Kdward H. Stettinius je podal izjavo, v kateri je naglasil, da je Amerika proti zunanji intervenciji glede formiranja vlad v osvobojenih evropskih državah. Izjava je bila klofuta Churchillu, Deklaracija, ki je' bila objavljena v VVimhingtnnu in Londonu, pravi: "Poslanika Amerike in Velike Britanije sta Imela ozke stike v Rimu in Se posvetovala o razpletu dogodkov v Italiji. A-meriški poslanik Alexander Kirk Je skrbel, da je bil državni department točno informiran o razpletu. On poroča, da novo italijanako vlado podpira veči na političnih strank, ki tvorijo odbor za narodno osvoboditev, kar pomeni, da )e represanta tlvna Amerika in Velika ISrl tanija sta veseli, ker Je vlada pod predsedništvom Uonomija prevzela urad." « « Kampanja unij CIO v lllinoisu Pritiftk za sprejetje delavskih načrtov . Chicago. I«, dec. — Voditelji unij Kongiesa industiijnkili organizacij v lllinoisu no naznanili kampanjo, da at' |>oveča pritisk na državno zbornico /a sprejetje delavskih načrtov v zasedanju, ki se piične v Janu-.o jli GRŠKIH GERILCEV Churchill ni hotel raz-pravi jati o akciji o Grčiji BITKE V ATENAH OBNOVLJENE London« 16. dec — Vlada pre-mierja Churchilla je dala razumeti, da ne bo revidirala svojega stališča napram grškim levičarjem, kljub zahtevam v parlamentu, naj preneha z vojaško intervencijo v prilog grški vladi, katere predsednik je George Papandreou. Laborlt Seymour Coks je v svojem govoru ostro obstali I pobijanje grških levičarjev po britskih četah in zahteval pojasnilo od Churchilla, Diskuzija o situaciji v Grčiji je sledila Churehlllovemu poročilu o britskih izgubah. V parlamentu so se razlegali klici, naj Churchill odstopi, katere pa je premier ignoriral. On ni hotel odgovorjatl kritikom politike v Grčiji In Italiji. Laborlt David Klrkwot>d Je dejal, da Je dobil veliko število telegramov od tovarniških delavcev z grožnjami oklica stavk v znak protesta proti Churchll-lovi politiki v Grčiji. Premier Je dejal, da verjame, da je Kirk-wood dobil mnogo telegramov, zaeno pa je naglasll, da nima ničesar dodati svoji prejšnji Izjavi o situaciji v Grčiji. Na vprašanje, ali so se vrlila posvetovanja s člani vlad brit-akUi dominionov glede vojaške intervencije v Grčiji, je Chur* chill odgavoril, da so bili ti informirani o razpletu dogodkov. Gletje Italije je Churchill pri-znal, da Je priporočal, naj kralj Viktor Kmanuel In maršal Pie-tro Badoglio ostaneta v uradu in držita oblast, dokler ne Im> vsa dežela osvobotena. Alane. Grčija, 10. dec. — Upa-nje, da bo nastal mir, Je šlo po vodi z obnovo bitk v Atenah Grški levičarji, ki so bil! pozvani, naj od lože orožje In se podajo, so obnovili topniško bombardiranje nredišča . glavnega mosta (kitno je, da s<< domena pre-mierja Papandreouja in članov njegovega kabineta konča pred vrati hotela (iiande Bretagne, katerega strašijo britske čete Konvencija lll.noukih unij |-—v .""— - — CIO ni? je včeraj pričela v dvo-' ' rani poslopja unije Amalga- mated Clothlng VVnikn* ua MM _ So ANhlaud ave, Pričakuj« aej večja aktlvnonst teh unij, ki ao Ru§i pozivajo vzdržuje na |>ovršju s pomočjo blitsk« oborožene sile. dosegle značilne usiiehe v vo-lllnl kampanji n |aMlpi»an)ein odl>oi a za politično akcijo CIO, čigat načelnik je 8idney Kili-man. Mauriee MtKIligott, tajnik blagajnik Nveta uni| CIO, je na DunajČane na revolto London, Ifl dec Itadio Moskva je pozvul pieblvalct« Dunaja. naj se dvignejo in revoltl-imjo j>i ot i nemškim oboroženim Nilain takoj, ko l»>do luske čete znanil, da bodo te razširile ak-j prekoračile avstrijsko mejo. tlvnosti, Robert C Travi*, le "Sledile vzgledu Parlzanov,M giNlatlvni direktor aveta, je ludi pravi |>oziv Kakor hitro bodo izjavil, da lanlo unije ('IO pil luske uimadc prekoračile me-tiskale na državno zbornico za jo In *e približale Dunaju, zgra-sprejetje delavskih načrtov bite /a orožje in osvobodite me-Predsednik sveta unij CIO Je, sto n svojimi la»tmmi napori " Samuel I«evin On Je iiMznapil. Tajna aVNtiijhka iadlo|i bili u I Washlr»gvm, U | je bil general Ludwig| Načrt glede zvišanja pla/ |>«/4t zatav vojni minister v rum ualutbanrem je bil spre v nižji kongresni zbornici Poročila iz zane»lyvih virov tt dijo, da je biki tud« mnogo ogt Nkih delavcev ustreljenih »ska armada onmia ma in zmouie«« ------. ' , . Am,lfct.eher.ib Wei nai nšk.h oklopnih in pe k, sta p^rod.U že dve ,vetovni l, h komunizmu v kr tičn, s.tua-(sk,h 'n na svoje polije, j vojn, ^ ^ « P™*1' """ h'MU dti*U " J ' Nelson se vrnil v Ameriko iz Cungkinga Pariz, 11 de« — Zavezniška vojaška vlada v Nemčiji bo zahtevala vrnitev umetnin in dru-Wa»hington, 1) C, 16 dec tgih predmetov znanatvene in Donald M.'Nelson, bivši načel- zgodovinske vrednoatl, katere so mk 'allioia /a vojno produkcijo,j Nerrui ukradli v okupiranih m je vrnil v Ameriko iz Cung- državah, lastnikom. Tako pra-k.riga kjer je linel vs>r»e razgo- vi proklamacija, katera Je bila vote z generalom Kalšekotn in izdana v imenu generala Owigh-drugimi kitajskimi v«*Jitelji Na ta I) Kih«nltowerja, vthovnega nvoii M»ti v Ameriko se je usta (ajveljtoka savezritških sli v E-vil v Avktialiji l't Novi /elan- vropi Ta vsebuje tudi grožnjo, diji NelNMti |i«»t«Mal pred- i da bodo oni ki bi skušali »krt-Mdruku l(o»»M-veltu o rezultatu ti ukradene umetnine in pred-\^IJtylt oblaka mete, strogo kaznovan, PHOSVETA PONEDELJEK it. DECr\rt>D. PROSVETA TKE EMUGHTEJfMEJfT glasilo i« last«ima »lovom« mabod« podpomrt pir j^Tr^rssi^t« te * i**1 N mUt M k« ta« « PROSVETA 2*57 S« So. Lawt»dalo Ave~ Ckica*o 23. Illinoia MEMBCR or THE rZDCHATED PRESS Glasovi iz naselbin Letalstvo in mednarodne komplikacije Da nove Iznajdbe v privatn« profitarski družbi prinašajo nove mednarodne komplikacije, je bilo razvidno tudi na mednarodni letalski konferenci, ki se je vršila nedavno v Chicagu. Ta konferenca je bila značilna predvsem zato, ker je pokazala velik prepad med ekonomiko politiko Anglije in Amerike. V*-k"J tega je tudi večkrat izgledalo, da ne bo ta konferenca razbila na &ieh tega konflikta med dvema največjima kapitalističnima državama Ker bi to zelo omajalo in zrahljalo vso strukturo, ki je bila mukopolno zgrajena v Dumbarton Oaksu za novo mednarodna organizacijo za "ohrano miru," «o končno le skrpucali nekaj, kar imenujejo mednarodno letalsko pogodbo. Ta pogodba je mogoče nekaj boljžega kot nič, ker določa nekakšne predpise za mednarodno letalstvo. S to pogodbo je ustvarjena tudi nekakšna mednarodna organizacija za regulacijo letalstva beseda 'regulacija" sploh ni pravilna, ker vrhovni letalski svet ne bo imel nobene moči, marveč le svetovalno besedo. Vse glavne sporne točke med Anglijo in Ameriko pa so ostale nerešene. In te sporne točke izvirajo iz tega. ker se kapitalistični gospo-daiski interesi obeh dežel fundamentalno križajo in zato sta se tudi obe vladi odločili za zasledovanje konfliktne ekonomske politike. Dokler je b bil komaj senca napram angleškemu Ta imperij je tako ogromen, da nanj nikdar nt preneha sijati solnce " Obsega vse kontinente in uključuje več kot četrtino svetovnega prebivalstva. Toda od tega prebivalstva je relativno svobodnih—s samovlado—le okrog sto milijonov podanikov angleške krone, vsa '*taia ljudstva—okrog 450 milijonov—pa so brezpravna masa: tlačani in sužnji angleškega kapitala. Toda v tem stoletju, sploh po prvi svetovni vojni je vstala nova velesila, nov industrijski kolo« ki je v mednarodni gospodarski areni že zasenčil Anglijo in jo ootisnil na drugo mesto. Ta kolos je Amerika, ki bo iz te vojne i/šla fte neprimerno močnejša tfospo-daisko in militaristično. Na drugi strani pa je ta vojna zadala ve like gospodarske udarce tudi angleškemu kapitalizmu. In ker se Anglija v me*lnar«idn' trgovini po tej vojni ne bo mogla kotali z Ameriko, m? je ončela oprijemati nove politike, ki nima ničesar skupnega z načel' "svobodne trgovine." Nova angleška politika dtflnitlvno stremi za tako zvano "usmerjano" ali "načrtno" državno ekonomijo tud* v mednarodni areni. Z drugo besedo to pomeni, da se želi Anglija vzdržati na površju kot sila drugega reda na podlagi mednarodnih sporazumov— v resnici z Ameriko— ki naj razdrle svet v nekakšne gospodarske "sfere vpliva." to je * »lokacijo ali razdelitvijo mednarodne trgovine To skuša Anglija doneti, bodisi skozi mednarodne kartele, ki naj bi bili pod vladno kontrolo, ali pa z drugimi sporazumi, ki bi protektirali in omogočili rti/mah angleške trgovine. Ta sistem lahko označite za mednarodni monopolistični državni kapitalizem, ki ne pozna tako /vane "svobodne trgovine" ali konkurente Ekonomi ga označujejo za "usmerjano gospodarstvo' (managed economy). Vsekakor predstavlja nove gospodarske koncept«. po katerih država bolj >n bolj prevzema smernice ali celo upravne posle mednarodne trgovine. To načelo je prišlo do popolne veljave v Kumji, kakor tud< v nacijski Nemčiji in fašistični Italiji. Okleoa se ga tudi angleška vlada, da čim bolj razvije in zaščiti angleiko mednarodno trgovino. Na drugi strani p* Amerika kot največja industrijska sila nima nobene take potrebe. Bolj kot kdu) prej je na tej letalski konferenci insistirala na "odprta vrata" alt "svobodno" mednarodno tignvino NjenaAdelrgjc^JJfcj* trdovratno msistirala, da mora biti mednarodni letars\y/^"sv«»i>i» robu Anglija, ker ve. da bi v taki "svobodni* trgovini podlegla veliko moč-nej|emu gohiMjdarskeniii tekmecu. Sprejeta pogodba pomeni, da ni zmagala na vsej črti ne prva, ne druga velesila. Amerika je v "principu" izvojevala pravico do "svobodnega" mednarodnega IZ URADA TAJNIKA JPO-SS Jottet, OL—V listu Jugoslovanski Obzor, Milwaukee, Wis, je bil dne 1. decembra t L prf-obcen članek pod naslovom, ki se glasi: Vk JPO-SS ras nima pravica pošiljati pomoči v stari krair Enako vprašanje sem doWI I tudi od raznih drugih straru. Da bomo popolnoma na jasnem. kar ae tega vprašanja tiče, želim tukaj citirati gotov del mojega poročila, ki sem ga v tem oziru podal na seji glavnega odbora JPO-SS, ki se je vršila dne 14. nov. t. 1. To poročilo je bilo priobčeno tudi v zapisniku omenjene seje. ki bo v kratkem priobčen v časopisih. Moje poročilo, tikajoče se tega vprašanja, se glasi: "Čital sem v časopisih in tako mi je bilo tudi od ve* strani povedano, da se širijo govorice, da JPO-SS nima in da tudi ne bo dobil dovoljenja za pošiljatev blaga v Jugoslavijo. Ts vrsta pisanj« in govoričenje J« brez vsak« podlag« In n« odgovarja rasnkt Naša pomožna akcija je na pristojnem mestu v VVashingtonu, D. C.f registrirana in ima dovoljenje zbirati prispevke in bo tudi dobila dovoljenje za odpošiljatev blaga, kadar bo potrebno in kadar bomo za isto vprašal*. Res je, da takega dovoljenja sedaj še nimamo, to pa iz razloga, ker za dovoljenje še nismo vprašali. Vsak pameten človek lahko ve, da dokler imamo od vlade izdano dovoljenje za zbiranje prispevkov, da nam bo vlada tu di dovolila poslati blago in dru ge potrebščine narodu v stan kraj, kadar bomo za tako dovoljenje vprašali. Govorice *n trditve, da takega dovoljenja nimamo ter da ga tudi dobili ne bomo, so le propaganda in pesek v oči javnosti. Na rokah imam pismo od ek-sekutivnega direktorja Presi-dcnt's War Relief Control Boar-da, Washington, D. C., v katerem je jasno in odločno povedano, da vse štiri jugoslqvanske, pri vladi v VVashingtonu registrirane pomožne akcije, med katere spada tudi JPO-SS, imajo pravico poSiljati blago v Jugoslavijo. Iz tega je razvidno, da vse temu nasprotno pisanje in govorjenje ne odgovarja resnici." To je del mojega poročila, ki sem ga podal na seji izvršnega odbora JPO dne 14. novembra in je del zapisnika omenjene se-j« Ponovno torej povdarjam, da vsaka trditev, da JPO-SS nima in da ne bo imel pravice poslati pomoči narodu v stari kraj, ni prav nič drugega kot politična propaganda in pesek v oči slovenskemu narodu. Toliko v blagohotno pojasnilo, da bomo, kar se tega vprašanja tiče, popolnoma na jasnem. Joaaph Zalar. tajnik JPO-SS. ski civilni vojni On je nam povedal mnogo zanimivih stvari in slikal trpljenje jugoslovanskega naroda. O Titu je dejal, da ni bilo še v vsej zgodovini tako sijajnega vooitetia, kajti pre-prevzel je eU»o odgovornost nase, ko se je pričel bojevati proti okvpat rjem brez orožja Bil je obkrožen od štirih strani, toda partizar.; so pod njegovim vodstvom pobijati sovražnika in jim zaplet)jevali orožja ter postali z vsakirr dnevom močnejši. Čast in slava Titu in njegovim hrabrim partizanom? Govornik je na koncu izročil Titovo prošnjo, naj žene pletejo volnene nogavice za partizane in jugoslovansko ljudstvo, kajti v Jugoslaviji je huda zima, a narod nuna ne obleke in ne obuvala. Tito sam se bojuje na fronti v največjem mrazu. Na proslavi smo imeli priliko tudi slišati slovensko-hrvaški pevski zbor pod vodstvom Justina Galusijs in pevski zbor "Hrvaški sokol/ Učitelj slednjega je Ivan Lucič. Nastopil je tudi češki pevski zbor. Lepo je bilo posluševat' pevce. .Najboljši je bil slovensko-hrvaški zbor. Mr. Galusi žrtvuje veliko časa s poučevanjem tega zbora, ki je danes v pon s vsem Slovencem v St. Louisu Želeti je, da se vsakdo, ki ima veselje do petja, pridruži temu zboru, zlasti mladeniči in dekleta. Da je priredba v vseh oziriJi sijajno izpadla, so veliko pripomogli bratje Srbi, ki so darovali zelo velikodušno. Samo na banketu so zbraii skupaj $2,000. Naročnica Prosvete sem že dolgo in zelo rada čitam dopise. Zanimajo me tudi dopisi ujetnikov. Čitala sem, da je ujetnik Bruno Marušič doma iz Hrušenj, jaz pa sem iz Lozic pri Vipavi. Ako mi bi pisal, bi mu z veseljem odgovorila. Moj naslov je: 6440 Dale ave., St. Louis, Mo. Lovlse Baru! Zalar. Al kana PUost. Agnes Bka z. Mike Sirk. PO 50c Mike Baricovich Geo Spencer Jack Oiiver in John Jereb. Vsega skupaj smo zbrali $271, stroški za pošlijatev obleke pa so majali $853, ostalo oto v znesku $38347 pa amo poslali Vincentu Cainkarju Obleke pa smo zbrali okrog 300 fantov. Najlepša hvala vsem skupaj za obleko in denar! Največ priznanja gre Joevu Marshu in njegpvi ženi. ki sta skrbela za obleko in jo zakrpala. Za nabiralni odbor Frank F«r-ttdb. Joa Mmk Jo« Mura. T« VfONOt ŠTABI DOMOVINI Puafclo. Colo. — Skupne podružnice SANSa in postojanka JPO-SS št 20 v Puebhi, Colo., *o 29. oktobra t. 1. priredili ikupno dramsko in pevsko zabavo, ki se je vršila v Narodnem domu. Skupni dobiček te prireditve je znašal $417.95. Isti dan je tuli društvo sv. Jožefa št. 7 KSKJ priredilo ples v svoji lastni dvorani, katerega čisti dobiček je darovalo v blagajno podružnice H. 20 JPO-SS in SANSa. Čisti dobiček plesa je znašal $102.77. Nadalje so v ta namen darovali še sledeči rojaki in rojaki-ije: po $10: John Pachak (Pa-:hak Hdwr. Co.), John in Frank Mramor in Johana Zupančič, (No. Albany st.); po $5: Peter Dkecich, Frank Boitz in Joe Zupančič (E. Aroya st.); Frances Bostjančič $2. Po $1: mrs. Lev-itek, Margaret h Lustick, Louis Steblaj in Penny Germ. Na redni mesečni seji imenovanih organizacij ie bilo akie-njeno, da se pošlje blagajniku SANSa vsota $100 in blagajniku JPO.SS pa $500. Dalje je bilo sklenjeno, da se takoj prične s pobiranjem ponošene obleke, katero bomo skušali zbrati kakor hitro mogoče in jo od poslati v skladišče v New York. Vsem darovalcem, delavcem in sploh vsem, ki so na kakršen koli način kaj pomagali pri tem človekoljubnem delu, najiskre-nejša hvala! John Germ. Zamorci t N«w Torka protestirajo prad glavnim stanem Mr*. polita n Lite Insurance Co. Ta dražba, ki j« pr-ri finančni gj^ skol«kta milijon« dolarjev od simorrev, toda med njenimi osi*. bati i« la paiHca samorskih dolavcev. ki so namočeni pri &»>-slabših dalihi Zamorci protestiraj« proti tej r»sni diskriminaciji ster v stari domovini se zahvaljujemo vsem darovalcem v Lit-tle Fallsu in iz okolice. Najlepša hvala Franku Omersu iz Ea-tona, ki je nabral $25, kakor tudi Franku Trinkausu, P. Gruso-niku in P. Logariu iz Cherry Valleyja. Priznanje tudi vsem ti- I I _ stim, ki so,darovali obleko, in Miosek, Lawrence Modrijan a ženam, ki so pomagale vse ure- žena, Izidor Potočnik in zeru diti, da smo lahko poslali v New York. Obleke smo zbrali 615 funtov. Samo da bi v resnici dobili tisti, ki so najbolj potrebni, ko pa bo prišel čas, bomo pa še vsak svoje poslali. Tu navajam imena darovalcev, ki so prispevali denar podružnici št. 7 SANSa: Troha in žena. Joe Kramar Jr Charles Kerzich in žena Ty mas Peckaj in žena, M ke vac in žena, Martin Sliv** x žena, Herman Schwasnick in * na, Rose Andnila, John Po**-ven, An dre w Korče in Matt Korče, Frank Miosek. Ma -----T----------— —--------------»«« Charles Marosek in žena. Man Chuck, Frances Estenich. A&. thony Cankar, Frances PHHk Matt Ruparšek ,Msrv Jarosi®.' ski, John Kolšek. Lau rence SU-be in žena, Andrew I>>brm*»)ic in žena, Mary Hughes. Ana Pr> jatelj, Jacob Slabe, John Hoiaa. Frank Konchan in žena. Joe Slovenski dom $100. Frank Schwasnick in žena. Veronica Hobb, Louis Spacapan Jr. tri žena, mrs. Marosek, Frank Pet- GregoMta in žena $50. Po $25: Frank Novak, Jennie , _ w , Estenich, Frank Masle in žena, I kovsek' Ceciha Marolt Tom Kerzich in žena, Mike Ma-I Po $3: Joe Homovec in ztr.a. GLAS IZ 8T. LOUISA 8l. LouU. Mo. — To je moj prvi dopis v 24 letih. Upam, da ne bo šel v koi, ker ne nameravam nikogar osebno kritizirati. Dne novembra smo proslavljali dan osvoboditve Bel-tfrada. Povabilu smo se odzvali Slovenci, Srbi in Hrvatje. Dvorana je bila nabito polna. Ves čisti dobiček je bil oddan za pomoč nesrečnim Jugoslovanom. Na orotlavi je govoril tudi neki Hrvat, ki te dejal, da sta se PRISPEVKI M«adow Lands. Pa^—Tudi tem kraju smo na delu za staro domovino. Prispevali so sledeči: po $10: društvo St. 259 SN-PJ, št. 75 AFU, Joe Marsh, Fr. Ferlich, Tony Tomazin, Louis Unicek in Valentine Demshar; Anton Salamon $6. Po $5: Steve Križaj, Matt Turk ml., Ludwig Markovitch, Frank Junko, Matt Premro, Anton Premro, Frank Lesjak, An-dy Baje, Andy Martincheck, John Gruden, Frank Zitko, The-resa Komovic, Matt Turk st., Ann Sharik, Cecelia Leskovich, Mike Zupančič, John Buhte, Fr. Hochraut, Frances Logay, Joe Murn, John Kovatch, Mary Gruden, Angela Frank. Po $3: Antonia Posega, Jennie Azman, Martin Bitz, Frances Gercar, John Yauch, Joe Biz-zack, Vince Likar, Frances Lo-renzi. Po $2: John Kopenshek, John Zitko, John. Valencic, Ann Tau-zel, Joe Gruden, Agnes Raspet, Mathew Z o f c h a k, Katherine Bitz, Lucy Morrow, Jennie Pe-ternell, Ann Kopenshek, Mike Bellino, Rose Gros, Jacob Primožič, Rose Svečnik, Frank Gu-zel, Helen Stopperich, Anton Azaman ml. Po $1: Louis Oberch, Martin Santel, Frank 8kopec, Frank Bitz, Andy Mllavec, George Kuntz, Mike TVimsic. Joe 'Ba-nish, Rose Pbdboy, Marv Jereb. Mary Cunko, Philip Peranos, letalstva, v praksi se »h, morala pogajati pa t vsako posamezno „ Tltom skupaj v Apan.»Mary Vereb, Marv Pelan, Andy di >ii\o /.i ii i.ii .Kr k«.tu • < < ()•! tega bodo Imall proflt It- pri- __ \atni IftaUki interesi. Kvdini pametni m dal« kovnlui načrt, ki hi res pomenil svobodno m< dnardno letalsko korporacijo, iz katere hi hili i/1'Keni v h' mivHtnl iriti rt •*• Ampak ta načrt Je hll skoraj N.Klatrui /avr/rn. <«-v da "svet h> ni /rel /an|." Kapitalistični svet res n* rr«*l /a drugega kot ra konflikte, ki bruhajo 11 M'tM* .vttovne iH»>nre n kiva\e karneval«*, ln tem konflikt, m l»-» im> tr| v«|n* nrillvalo tmi« IrtaUtvo, o/l^ima netilo ktmluirenčni vojne /a m«*dnar<>dnt /račn» promet. Tako letalstvo obeta rvmtati no tej vojni glavni netitel) svetovnega trenja in novega nokrilja N»m<*ftto da h( h«U» letalo blagoslov človeštva, bo njrgovo največ)«* k letat vo, doklei se b" svet pehal ra profitom. dokler l*t močneje irkoriAcal »labej&ega. Mllijont je ljudi tudi v Amenk«, k* to printavajn. TikU ko pridejo volitve. m nj ntivduMiteio »n idatnijejo za "man)A<> /lo**— za kapital i etične stiMiikr* in kandidate, k* urotektirajo stare in ustvar-r«ove vzroke za mednarodne konflikte in pekolja. V POMOČ DOMOVINI LittU Fallsu N. —Postotjan-ka št. 7 SANSa ali slovenska naselbina v#Little Fallsu, čeprav majhna, si je postavila kvoto $1000 za pomoč našim revežem v stari domovini. Ko so odbori tukajšnjih organizacij postavili za gol omenjeno vsoto, so pač mislili na Louisa Adamičeve besede, katere je govoril v Cleve-landu na konvenciji SANSa, namreč ko je apeliral na Slovence, naj zberejo vsaj pol milijona v šestih mesecih. Na našo naselbino bi prišlo proporčno $1000, a zbrali smo skupaj več kat je bilo določeno, in sicer $1,345. Mr. Louis Adamič, ako bodo storile svojo dolžnost vse naselbine kot je naša, potem ne bo težko skupaj spraviti pol milijona ali več. Zbiranje prispevkov ni ravno lahko delo. Večina Slovencev je radodarna, vendar pa med nami najdemo ljudi, ki ne mislijo na drugega kot sami na sebe. Izgovarjajo se: "Kje pa je denar, ki smo ga dali za Republi-čansko združenje? In denar, ki smo ga darovali za slepce?" Veste, taki izgovori nič ne zaleže-jo. Bolje bi bilo, da bi kar naravnost rekli: *'Nlč ne damo, nočemo pomagati svojim bednim rojakom v stari domovini!*' Kar smo poprej darovali, je bilo že objavljeno in račune ste lahko videli vsi. V tej naaelhi-ni nimamo veliko takih sebične-žev (z izjemo štirih) in tako smo našo kvoto celo prekoračili. V imenu naših bratov in ae- Ruakt vo|«kl lata preko planlav* v Vzhodni PVuatll. k)«r !•,«• v*t m—popoln sastoi. Rdeči armadi so do sda| ta nI poarettlo. d* bi probtla močna ebramlmo lini)« n* »om ••klorJu vzhoda« fronta. sle in žena, Frank Gregorin in žena. Thomas Gerzel in žefta $20. Po $15: Floyd Miklič in žena, Tony Hudales in žena, družina Jerry Albrecht, družina FVank Albrecht ,Tony Bambic in žena Anton Osredkar in žena. Eltia-beth Godich, Johana Marocei John Slopnik irt žena. Fraik Schwasnick in žena, Lt Ernest Omerso. Po $2.50: Catherine Mrtiikar. Pdulifte Leskovec. Po $10: Joseph Cvetezar in že- - Po $2: Sofie Petavs, Ha rolo na, Fred Sile in žena, C. M. Hull, Frank Petkovšefc in žena, Albin Stanko in žena, John Sterzinar in žena, Joseph Miklavc, Frank Peckaj in žena, Joseph Sestir in žena, Frank Leskovec in žena, Frank Trinkaus in žena, George Fesinger, Jennie Furlan, Frank Bostnar, Tom Konchar in žena, Joseph 'Stiglic iii žena, Frank Grasic in žena, John Petavs in žena, Tony Schneider in žena, Rose Mivsek, Jacob Mivsek in žena, Louis Spacapan in žena, John Cankar in žena, Frank Oblak in žena, Jacob Gabrovsek in žena, Joseph Kerkovich in žena, Jacob Mihevc in žena, Joseph Mrzlikar in žena, Louis Brezec, Anton Primsar, John Chulk in žena. Po $7: Frank Manart in žena, Lawrence Masle in žena, Frank Omerso in žena. Po $5 Paul Logar, Erwin Wi-ley, Andrew Branisel, Joe Komar, Ben Arsenault, Joe Troha, John Shuster, Michael Hecmo-vich, John Lourich, Phillip Cim-pritz, Gabriel McKinnon, Napoleon Lecuyer, William Dillen, Frank Miklic, Michael Kratz, Daniel Kowiluk, Burt B. Wheel-er, Frank Robinson, Charles Salo, Anton Schwasnik, Charles Peterson, Max Bartol, Richard Rose. James Clawson, Lloyd Cole, Harry Lindwall. John Peč-kaj in žena. Helen Cvetezar, Jennie Zore. Loiiis Marosek in žena, Joseph Finkst in žena, Frank Gorup in žena, Malova-sic in žena, Anton Mlinar in žena. Joseph Cigale in žena, John Gerdin in žena. Frank Finkst in žena. Paul Osredkar in žena, To-ny Yerina in žena. Frank Lovrin In žena. Rose in Dorothy Peckaj. Frank Gartnar in žena. John Finkst in žena,Andrew Herblan in žena. Lawrence Leskovec in žena, Fred Zebel in žena, Marv Zehel, John Sterle in žena. Louu Perko in ierui. Amalia Wallace, P C.ruHoniK in žena, Mary Gregorka Vincent, Vera Gregorka Folev. JcM»phme Gregorka Lang, Mary Gregorin Baum. Jacob Gnidica in žena, Harold Sneli in žena. Neimenovan. Dorothv Becker.-Joe Kramar in žena. Anton Urh in žena. Frank Mlinar in žena. Cecilia Kolar. Anton Grudfn in žena. John Leskovec in žena. Frank! Meyert Antonia Van Sivke. Jane HanJtin, LUdwig Kerach» Thomas Logarf Mam Kauchich. Jc^ sephine Kauchich, John Schwas-nick, Filip Srfirdel. Joseph. Quinn, Mary Mosher. Els* Urich, Frances Estenich, Moih Swainbank, Freda Woole\-er. Joseph Rojance, Rose Wood, To ny Miller, Katherine Prestop-, nik, Betty Cvetezar John Kune in žena, Molly Obreza. John Logar, Mar. Osredkar. John Fan-no in žena, Marv Baher. Car! Stephens in žena. mrs. Matt O rinsek, Roger McCuen, John McDermott, Jacob Martir.uk. Charles Dushan, Edward Cun-ningham, Lines Saunders. Po $1.50: Louis Landrv. Anton Osredkar Jr. Po $1: Peter Pozzoni, S\ci Chimik, Sam Bendero, Man Walrath, Jennie Sterzinar. Btr-tha Kramar, Vic Susman in žena Paul Susman in žena. John Cerar, Julia Mizerak. Skupj $1,345. Nabiralci: Frank Ma^J™" Gregorin. Joseph Cvetezar. M> ry Hughes. Frank Gragorin- ZA STARO DOMOVINO Calumei. Mlch.-Na seji društva št. 62 SNPJ smo nabrali nekaj denarja za pomožni sklad trpečemu narodu v stari d« rv; vini in skupna vsota zna*« > ' katero sem poslal v Oucs*0 upravnemu uradu SANSa Prispevatelji te vsote so deci: druitvo št. 62 SNPj * John Bregar vsak p<» $5. J"nn Lamut $1.50. Poli: Anton Tur« Charles Novak in AnU»r C.r«^ hi. Po 50c: George Osmak ' seph Pecavar. John (I ' • n Mike Štefani* in Marv I Vi*" Vsem darovalcem n r" imenu bednih rojak«odporočnika tov. An-« /Imdi a-Janofta 1 i k v i d i-K'" 'ii /andarmerijske pošto-fuiklošter, Pišece nad ' '"i in Slivnico pod St. pri Celju. V Sevnici joula tovarna za puški-'^■'mV f, . Kamniiko-zasavskega o-|m»«uII pravi mojstri, "t« ska od Zidanega mo-/••lm>a vsako noč posluša ' " n. Vlaki pa drve v ' 1 -ona oblek v Zagorju » delala več zelenih kem je vzhodno-kn-"•I « b koncu junija in lulij« imel vsako-"j« okrog folezne kari OuŠtanje. Dne 28 t"!a najsrditejša borba Črni. Padlo Je 4fl ' v n zgorel en tank in posadko V vseh t so bili pobiti 103 z žuljavim delom prihranili v dolgih letih? Kako to, da zaupamo naši mladi, še ne povsem zgrajeni oblasti? Mitraljezi in bombe naših borcev, ki pravkar regljajo in pokajo v šmarskem okraju, motorji silnih zavezniških bombnikov, ki hrumijo preko naših krajev dan na dan, poštenost naše organizacije, velike ustvaritve naše narodno-osvobo-dilne vojske—vse to jim daje zaupanje. Danes vedo istrski Slovenci: Časi fašizma se naglo bližajo kraju. Naša stvar, stvar demokratične in federativne Jugoslavije zmaguje. Saj o tem ne poročajo samo naši listi. Naše ljudstvo dan za dnem sliši bobnenje iz daljave: bombe zaveznikov, ki padajo na Ankono, na Mestre, na Padovo, na Benetke, na Reko, na Videm, na Pulj. Trst je doživel že dva težka napada. Orjaški stebri dima so se dvigali iz mesta dva dni. Da, sedaj pravijo, beže tudi Svabi in fašisti, tako kot so nekoč morali bežati pred njimi naši ljudje, kadar so se kot stekli psi ptipo-dili sovražnik' v naše vasi. Da, sedaj se veselijo naši ljudje, ko naši ^Hrvatje pošteno mlatijo Švabe. Londonsko pismo Mula kavarna z grškim ime-nom%v mnogem spominja ita a-tenske ali beograjske lokale. Tu vam postrežejo z. najboljšo "tur* .sko", ki je v Londonu sploh moji oče. Vroča je kot sam pekel, rna kot polnočna uta m sladka kot ljubezen. Stane komaj štiri dejanj, pomembnih po daleko- pense. Seveda plačate s kavo tu-! nežnosti taktičnih in strateških di neobhodno potrebni šunder;! učinkov. Osvoboditev Bslgtada grščina je sicer tajlmrtvenl e- J0 simbol, k' bo po vzvišenosti v ropa k i jezik, zato pa k« je tre-j primera ln mnogollkottl pomena t ta zelo glasno govoriti ■ Sedel sem pri mi*f Skupina ameriških vojakov v Msiiu, ki so savtsli to nsmiko trdnjavo po silovitih bejih. Msato so morali oiiatiti od hiš« do hiš«. Posojilna kampanja v slovanski Istri Zaskrbelo nas je, kako bo to pri nas šlo, ko smo od odbora Osvobodilne fronte za slovensko Primorje prejeli poročilo, da predvideva posojilni načrt za naše okrožje 2,000,000 lir. Vzelo, nam je pogum in dolgo časa se nismo upali na delo. Čas je hitel, iz drugih okrožij so prihajala poročila o ugodnem poteku kampanje, pa smo se končno tudi mi lotili naloge. Sklicali smo finančne referente vseh okrajev. Razložili smo jim potrebe posojila in prijeli so za stvar z navdušenjem. Pričeli smo razdeljevati vsoto 2,-000,000 lir na posamezne kraje, sorazmerno z njihovo velikostjo, gospodarsko močjo in stanjem politične razvitosti. In glej: finančni referenti so si postavili višje postavke, kot jih je predvideval prvotni načrt okrožnega odbora OF. Kar pomeni, da so spoznali nalogo tekmovanja in sklfp ob koncu konference je bil: Slovenska Istra bo dala svoji domovini, svoji državi, svoji vojski najmanj 3 milijone! Sedaj sem v našem okraju, ki obsega predel zapadno od Kopra. Posojilni teden se nagiba h koncu, pa se pomenkujem z našimi terenskimi aktivisti o poteku kampanje. Kakšna je zavest tega prebivalstva, ki je od vsega kulturnega sveta odrezano tako dolgo bedno životarilo pod fašizmom, pričajo zopet hladne številke. Načrt za ta okraj je predvideval 250,000 lir posojila. Sam okraj si je postavil nalogo, da zbere vsaj 300,-000 lir posojila. Danes kampanja še ni zaključena, nekaj vasi Še nI oddalo posojila in že je zbranih 320,000 lir. Ljudje dajejo radevolje. Ko jim pojasniš pomen posojila zanje same in za državo oziroma za vojsko, gredo po denar in g4 odštejejo. Le redki so, ki bi ne hoteli dati posojila, zelo redki. Kako je, da imajo ljudje tako zaupanje v nas? Kako to, da nam za nebogljen listič papirja, podpisan od predsednika in tajnika okrožnega odbora OF, izročajo svoj denar, ki so si ga Ob obrtni rasstavi V nedeljo, 23. julija, je bilu v Beli Krajini odprta obrtna razstava. Razstavljeni predmeti so pokazali, kako kljub pomanjkanju surovin in delovne sile sa-moiniciativa in požrtvovalnost prekoračita še tako velike ovire. Razstavljena spalnica "]e spominjala na velesejmske dni v Ljubljani. Čevlji z lesenimi podplati, izdelani v suhorskem okraju, so pokazali, kako nadomešča les usnje. Pozornost vinogradnikov in sadjarjev so pritegnile odlično izdelane stiskalnice. Z raznovrstnimi predmeti iz litega železa in aluminija, ki se zbira ob porušenih železnicah in mostovih in iz strmoglavlje-nih nemških letal, je bila zasto pana "livarna" iz Črnomlja. Mestna elektrarna je grafično pokazala svoj nastanek takore koč iz nič, svoj dvig na kapaci teto 16,000 kw in razširitev omrčžja na daljno oVilico tja do Tanče gore, Otovca in Podzemlja. Pletene košare, lončena posoda, volovski jarmi, žeblji in podkve, vsi izdelki naših obrtnikov in samoukov so povečali pestrost razstave Dosežene uspehe naše obrti na osvobojenem ozemlju je trebu povečati. Z dobro voljo in iz najdljivostjo se da storiti še mnogo več. Pridelovanje doma čega olja iz oljaric bi lahko do seglo višjo stopnjo. Izdelava domačega platna bi v veliki me ri nadomestila industrijsko tekstilno blago. Kovinsko industrijo je treba po vzgledu belokranjske livarne povečati. Surovin ne manjka. Lončarstvo je treba razširiti in tako kriti pomanjkanje kovinske in steklene posode. V živilskih panogah bo treba misliti na izdelovanje kisa, kanzrviranje sadja, sadnih sokov, praženje ječmena in izdelovanje clkorije kot kavnih nadomestkov. Delovno silo moramo črpati iz mladine. Uposlitl je treba čim več vajencev. Tako bodo tudi tisti, ki po svoji starosti še niso vojni obvezniki, prispevali čim večji delež k svobodi. Poleg te Baileyjevi mostovi Sedanja vojna je totalna vojna, to se pravi vojna, ki zapuft-ča za sebo| popolna razdejanja in ki ne obsega samo bojišča, pač pa tudi vse državno ozemlje. Sedanji množinstveni umiki nemš* kih armad na vseh bojiščih so razdejanja — v kolikor je čat dopučal — samo še pomnožili. Pri rednih umikih ru/.streljuje-jo Nemci vsak most, vsako brv, vsak vijadukt. nadvoz ali podvoz, vsako cestno vzpetino, ovinek, križišče itd. Prav povsod polagajo mine, da bi nasprotniku onemogočili zasledovanje. Prav posebno velike težave so se pokazale zavezniškim četam v abesinskem pohodu. Abesinlja je preprežena z mogočnimi nu-dourniki in tudi stalnimi rekami. Ostro zarezane doline zahtevajo tudi po več sto metrov dolge mostove. Za časa petletne italijanske pustolovščine v Abcsiniji so Italijani zgradili odlično strategieno cestno omrežje, ki je zahtevalo mnogo mo-stovnih konstrukcij pajra/.lič-nejših vrst. Pri svojem naglem umiku so Italijani te mostove največ porušili, pa so jim kljub temu bili zavvjtnikj stalno za petami. Veliko zaslugo za to so imele britanske ^ijonirske čete, ki so z izredno hitrico popravljale in obnavljale .mostove. Podobne, če ne še težje so bile razmere napredujoče osme armade v Cirenajki, Tripolitani-jo in Tunisu. Tu so bili v pretežni večini nasprotniki Nemci, zato so tudi razdejanja bila po nemškem modelu. V Siciliji in sedaj v Jtallji, posebno pa na francoskem bopšcu1 so problemi cestnega omrežja in mostov go-tovo najvažnejši pripomoček k uspehu. Baileyjev most je ena izmed najvažnejših iznajdb v tej vojni. Je to orožje, ki je marsikdaj in marsikje odločilo zavezniško zmago. General Montgomery je nekoč dejul: "To je najboljša iz najdba svoje vrste in stori vse, kar želimo. Kamorkoli si« bomo v Kvropi usmerili, j»ovs«>d bo Bai!eyjev most naš zventt spre mljevalee." Bailevjev most se je porodil o priliki neke daljše vožnje, ki j« je napravil Don a Id Ballev z ne kim brit. pij on irskim častnikom Po obširnem in zelo zanimivem področju stil oba gospoda prav inženirji trudili, da bi izdelali konstrukcije, k< bi jih bilo mo-goče v najkrajšem času s čim manjšim trudom postaviti. Pon-tanski mostovi so bili znani že starim klasičnim vojšeakom. No-ve moderne prometne zveze, železnice in ceste, pa so zahtevale čisto nove tehnične zamisli. Se danja vojna je vojna motoriaa eije in hitrosti. Hitro napredovanje pa je mogoče le, če funkci onira tudi prometno omrežje. V tem so se prav posebno izkazali Htisi. Vsa ta vprašanja sta pre tresala g. Donald Ballev in nje Kov spremljevalec. Donald Bal lev je naenkrat sprožil svoje zamisli in že prav kmalu so napra vili prvi poizkus. Kakor je to že navada pri takih stvareh, so bi le potrebne seveda mnoge Iz.po polnitve in končno se je Bailey-jeva zamisel izkazala /a izredno praktično in učinkovito. Baileyjeva mostuvna oprema ima celo vrsto izmenjevalnlh do lov, ki jih proizvajajo tako na Angleškem kakor tudi v Združe nih državah. Standardizirane velikosti mostov so sestavljene iz po 3 metre dolgih kosov. Vsak kos ima 17 sestavnih delov, 0 de lov pa služi za temelj. Posamez ne dele vežejo tned seboj s po sebnimi jeklenimi spojkami, ta to da je celotno delo prav za prav montažno delo. Pionirji montirajo moNt bodisi na samih delih razdejanega mostišča ali pa na pontonih. Včasih pa je po trebila montaža izven neposred nega mostovnega območja, tem slučaju mostovni del sesta vijo na posebnih valjih, s spo močjo katerih potem mostovni dele medsebojno vežejo. Če « sam obok ne zadostuje, da bi si zadelala nastala luknja, postavi jo še drugega, ki kh * prvim medsebojno povežejo. Na Ist način imstopajo, re so (»otrebni nadaljnji oboki. Največji do sedaj postavlje Baileyjev most je 300 metrov dolga mostovria konstrukcija če »eko Sangro. Halleyjevih mostov je Ar Vedno vse |m»1iio |io-stavljenih po Tuniziji in Alžiru, I jo SicHiji in južni Italiji. Polagoma Jih zamenjujejo stalne konstrukcije, ki jih |*o»tuvljajo civilne obltihti na osvolnijenlh ozemljih fla/oeiea.— ga ae bodo strokovno usposobili živahno razniavljala n številnih in tako več kot koristili pri ob- tež koča h, ki jth prizadevajo novi nofte domovine. dnje in pgpravtla mostov. SANS. prejšnjih volnsh so ae vojaški jank« Bre Ju, p.i Osvoboditev Belgrada (Radlo^ovor prof. BorUa Furla* na v Londonu 21. okt. 1944) Osvoboditev Belgrada je več kot eno najsijajnejših vojnih predstavljal za vse dobe, ki pri* z dvema dejo, osnovno bitnost nacionalnih dekletoma, ki nisa pripadali moji in občečloveških vrednot, družbi. V teh južnja.ških kavarnah ae vsedei oac tja, kjer je knj prostora. Po grško sta se ra/go-varjali, seveda nisem nobene besede razumel. Čez nekaj minut je ena izmed obeh vprašala svojo tovarišico; "Ker ora ine"? Vijateljica je pogledala na svo- 0 za past nd uro in zapazila, da ura stoji, pa me je zato vprašala, toliko je ura. Povedal sem jI in jo pobaral, če pomeni grški stavek, ki ga je ravnokar izustila: "Koliko te ura?" Pritrdila je, zato sem tvegal še eno vpraša* nje in poizvedoval, alt so njuni starši Angleži. "Malo čudno je," sem dejal "videti (Jrklnje s plavim! lasmi in modrimi očmi. Nikjer v Grčiji nisem naletel na [Mulobne Orkinje." "Saj tudi nisva CJrkinjl," je odgovorila ena obeh deklet, druga pa je dostavila: "Sva stopro-centni Angležinji." "A, vldve se učita tu Kiščine?" sein poizvedoval. "Prihajata v Krški lokal samo zaradi konvei zacije?" ----------- ———1—-—I "To ni popolnoma točno," je dejala Janet — slišal sem, da je druKa, Mary, tako klicala. "Morale bi se potem takem razgo varjati z Grki; no, stvar je ma lo drugačna, učiva se tu kuhati." Sedaj mi je postala stvar ši bolj zamotana; oba dekllča št tajinatvenejša, "So torej ljudje," sem dejal ki se v |>etem letu vojne prlvat no ukvarjajo z umetnostjo grl ke kuhinje." Janet se je potuhnjeno smehljala, končno Je dejala: "Ah nel Pripravljava se za povojno življenje na Grškem." "Čudovita zamisel," sem dejal "Prvič v življenju čujem, da »i grški imenitnlkl žele po vojni britanskih kuharic. D ose d a sem slišal samo o nasprotnih tež njah." Obe sta se glasno zasmejall Nato pa je dejala Mary, malo za mišljena: "Uc.lva se kuhati tmibako in prapravljatl toJmadea," Celo na ostre začimbe ln na čebulo, pa tudi na česen sva se že navadili Ampak midve ne bova kuharlli kakemu grškemu bankirju, pat 1 m — ne zamerite — grškemu narodu," Uživali sta nad presenečenji m k) sta ga napravili name s sv< Jim pripovedovanjem. "Saj ste vendar slišali, da bo do naeisti (iike čisto I/Miadall t uo I »rn Poročilo iz Nemčije Bern (ONA). Kazna poroči« la, ki prihajajo i/ severnih pi«»-delov Svlee, ti de, da se nahaja v nemškem St hwartzwaldu najmanj 75,(HM) pobeglih prisilnih delavcev in deaerierjev tel biv-itfi nemških vojnih ujetnikov od katerih si mnogi prizadevajo prebiti si pot v SvK«--- Nemške obmejne i" žandarmerlj* sta popolnoma ne zaiiostnt, da bi mogli Poskušali bova jih zopet mal .spi avli i k m W Tako sem zvedel, da so ta di kleta menda jih Je že neka) m t o — nekaki komandosi miru Kakor gredo komandosi butan bke vojake pri vojaških ak< tja pred armado, tako bodo ta dekli ta, katerih število stalno naiHŠ ča — nekake zrisnllke clovečni sti. Sama volja pa Še ne zadostuj« tudi človeeanstvo |e treba upi Ijstl v |»iavl tir In ne |cena kri krvnih bratov, za isto idejo notranje lu zunanje svobode, za /Uiadltev človeškega občestva, v katerem bo mogel vsakdo živeti človeku dostojno življenje. In na vzhodu ln Jutfu prelivajo /a isto Idejo bolgarski bratje kri skupno * NOV In s sovjetskimi armadami, bulgarnki bratje, tako željno pričakovani kot enakovredni v občestvu svobo-loljubnlh narodov» Osvoboditev Belgrada Je simbol enotnosti Združenih nam-lov, rezultat skupnega vojnega napora, »kupnih žrtev, od KI Mameina in Stallngiada, od Moskve m Londona do bretan-ikih in itnlljaiihkih bojišč in bojnih poljan na Daljnem vzhodu. Skupaj smo stali v najtežjih urah. pripravljeni, da *kupno propademo, skuono v zmagi In *kiipuO, kot svobodni tu enaki, boom gladili bodočnost V tem duhu -tu Church'11 in maišal Stalin ustanovila končni načrt /a |Hmlednjo in odločilno bitko v Kvropi, v tem duhu *ts tudi pozdravila boibeno eru»tnost ju-•{oulovamikih narodov in ponovno pil znala njih pravico, da "I po tej vojni kfojijo svojo politično unodo v ponolni svobod* ZOJHA biti k stajs na/lz.orovanje IvicaiMU? nn^ je /-edslje manj stiogo <>«tdi tki (Jrstape v manjših obim jnih kis J ih baje dobro vedo, di stoja obtirns orgaio/acij« oskrb«! teh ljudi Toda tem ob mejnim stražam manjka polieiv no tiuj&ivo, da lil izvedla u kiiH-tj«- v badensk% obUfcti t«k«» potrebni delavskih ali, d« radi sprejemajo pobegle industrijske delavce ne «la bi kM Jlm te iiutaea naeratični zakon <»bve» tdi u ti m n«iišk* obUitl. v« ijetno vladalo v teli kiajib t koj |»o vojni, so Jih |*>»lali v op«i-•tofcrfte biltannke kraje, ki m< jih nemške liornbi' jKirušile Naunii M' bivanis v hišah, ki »o v najtioljseui kIuijiju ohranile »u uto S4» golo /idovje Vso avojo o premo morajo nositi samega m« ix»j Naučite m- kuhanja na prohtem, zanetiti ogenj / najiaz ju nejiim 'gorivom Izbrali >ao |K»polnoms zdrava dekleta, ki ne »mejo blt> mlajls ko 21 let Naučile »o »e kampiranja n« nrofttem tudi v najituj-Vm mrazu AoUnje ji trajalo vilo i^olno leto. Naučile ao Ui iHihebnO" llrvatov lo- hpoznavanja naih alt Slovencev, lil bo v, Poznajo glavne momente v dovini v»eh tieh narodov; P«e /najo kulturne tu civlllzatoiične !<«ero . . . Ne, vsilili ste mi, da se odločim za eno ali drugo: ali za to, da raz-žalim vašo aestro, ali pa za to, da zatajim svoje prepričanje it nazore, ki so mi dragi in v katerih sem vzgojen in ki . . ." "Prepričanja! Nazore!" Njegov glas je postajal trd. "Kakini so prav za prav vaši nazori? Oprostite, gcfcpod, čutim, da sem vam nadležen. A jaz nisem filozof kakor vi, jaz nisem bil na Angleškem in ne morem razumeti . . ." "Da bi kdo kaj žrtvoval za svoje nazore!" sem vzkliknil z okrutnim smehom. "Da, gospod, brez težave razumem, da vam to ne gre v glavo! Kdor se ne postavi za svojega prijatelja, se navadno tudi ne postavi za svoje nazore. Da človek stori karkoli izmed tega aVojega, bodi prvi, bodi drugo, je najprej treba, da ni strahopetec." Prebledel je in me čudno pogledal. "Dovolj, gospod!" je rekel nehote—vsaj meni se je zdelo tako. In mišice njegovega obraza so vzdrgetale kakor od bolesti. Toda jaz sem bil od togote ves iz uma. "Da, strahopetec!" sem ponovil. "Ali ste me razumeli, gospod grof, ali pa morda želite, da stopim v dvorec in ponovim to besedo vpričo skupščine?" "Tega ni potreba." je odvrnil in zardel prav tako, kakor je bil preje prebledel. "Da, bogme ne," sem porogljivo nadaljeval. "Ali naj razumem to tako, da se vidiva takoj po seji?" Molče je prikimal; in tisti mah, šele tisti mah sem začutil v njegovi molčečnosti in njegovem vedenju nekaj neopredeljivega, kar je predrlo oklep mojega gneva; ledena togota mi je zalila srce. Toda prepozno; izrekel sem bil besedo, ki je nikoli ne bi bil smel izreči. Spomin na njegovo dobroto in potrpežljivost me je obšel šele kasneje. Priklonil sem se mu po predpisih in on se je priklonil meni; nato sem se srdito obrnil proti vratom. Toda ni mi bilo še usojeno, da bi bil stopil v dvorec. (Dalje prihodnjič.) Protect Your Home from Tuberculosis POSTELJA GOSPODA F1BRIHA Oskar Hudalas (Nadaljevanje) Sto kosmatih'" je r«>bi*i»til "Nasedli smo na s»kalo' brž kole v roke in v vodo. da splav dviu* nemo. Hitro! Hitro! Ostali pridejo za nami in če »e ne umaknemo. bomo imeli vse aplavc |>od jezom na kupu " Ke» m kazalu druKega. čeprav ne je Jože /grozjfl ob misli, da mora oblečen v mrzlo vodo IV>-grabil jr kol in stopil /a očrtom in Mihom v vodo. Segala mu j< do pasu. Vzdrgetal )e po VM»m telesu. A wdej ni bilo cm misliti na vodo in mraz Nevarnost. da naslednji hip pndrvt ustali aplav m zagrmi na nje j«-vsem trem vlila v ude neobičajno moč Krepko v> pritisnili in ker je bil« vt»da precej visoka, se splav ni dolgo upiral. 7,opet Je prosto zaplaval. Nekaj /ic,. i katerimi so bile /vezane dr»kr sv je potrgalo, s to jih nt-motilo I«e brt izpod je/a' Odvetlali »o zadnji čas. kajti kmalu je na-1 .slednji splav zdrknil po širokem žleba Nič se mu ni zgodilo in tudi vsem ostalim ne. Gladko so prepluli razburkano nevarnost pod jezom. Vrstil se je \m za jezom Povsod ista nevarnost, povsod moki ota. dviganje nasedlih splavov. ncpirtfttovntjno kopanje . . . Pod mrak so vsi utrujeni, moki i. pie/ebli in lačni /aveslali h kraju pri Plahutovi gostilni v I.ctuiu Plahutova gostiln« je prva postaja na dolgem potu po Savinji, Savi in vča*«h tudi po Donavi prav do Pančeva, "Danes jr mokio, kaj*" j) je pozdravil dobrovoljni gostilni* č«i ' I-e noter, le noter! Zaku» rili bomo krušno peč. da vas ne bo zeblo," ' I>i*ii za diugim so se i mili v ozko. gostilniško sobo in se raz* portdlll >a dolgu mizo. Velik kolač r/enega kruha je romal iz iok v roke Vsak si je odrezal dobršen kos in ko hlebca ni bilo več, ie pri romal s spodnjega konca mize drug. (Jokler ni vsak splavar imel polnih rok in polnih ust. Plahuta je prinesel še vino. Cel Štefan. In kozarec. Samo enega. Tudi Štefan in kozarec sta romala od moža do moža. Nekaj časa ni bilo čuti drugega ko mlaskanje čeljusti in žvenket kozarca Jože ni vedel. kaj mu je bolj všeč, ali kruh in vino, ali prijetna toplota, ki je dihala od peci. Dobro se mu je zdelo, da je smel sedeti med odraslimi Jedel in pil je kakor vsi drugi. Čutil je. kako mu utrujemtst leze v kosti. Ko so utešili prvi glad in žejo, je nenadoma z vseh strani zažu-borel živahen pomenek. Vsak bi rad kaj povedal. Pripovedovali so st vsakdanje, a vendar vedno zanimive reči, kaj so med potjo doživeli, kako so nasedli, kako aO vzdigovali, kako se je kateremu polomil veselnik, potrgala žica. na Ionu I stožir,. kako je padel v vodo ... Reči. ki se dogode na v*aki vožnji, a so vedno zanimive, m "Kako to?" se je začudil Jože. "Saj vendar hmelj drago prodajajo. V šoli smo se učili, da stane kilogram hmelja po sto in še več dinarjev." "Danes ne vel^" je odkimal oče. "In če imajo po teh krajih lepe hiše, so jih postavili ali popravili v letih po svetovni vojni. Takrat je bil hmelj res drag in so pri njem lepo zaslužili." "No, in po čem ga prodajajo danes?" je vprašal Jože. "Lani so ga dajali po 30 do 35 dinarjev kilogram, letos pa od 15 do 25 dinarjev." "To je vseeno lepa cena. Samo pomislite, koliko je dobil kmet, ki ga je pridelal 10 do 30 stotov?" . "Da, lepe denarce je prejel. Toda, dragi moj, lepe denarce je moral šteti tudi prej, da ga je sploh pridelal. S hmeljem je mnogo dela in skrbi. Spomladi ga morajo odkopati in obrezati. Po kolenih se je treba plaziti od sadeža do sadeža po vlažni zemlji. Le poglej, kako veliki so hmeljski nasadi! Kmalu boš u videl, da je treba mnogo dela, preden se sadeži obrežejo. Ko je ta opravek končan, na vozi jo gnoj in sadeže zasipljejo. Kmalu požene mlada rastlina in tedaj se začno nove skrbi in novo delo. Hmelj se ovija kakor fižol, le da zraste mnogo više. Zato mora kmet k vsaki rastlini postaviti sedem in več metrov visok kol, ki mu pravijo hme-ljovka. Tu nimajo takih gozdov kakor pri nas, zato morajo hmeljovke kupovati." "O, saj sem že videl, kako so jih vozili od nas!" je vzkliknil Jože. "Pa koliko! Včasih je šla kar cela procesija vozov mimo naše hiše. Ali morajo biti vsako leto nove?" "To ne!" je odvrnil oče. "Vendar se vsako leto katera polomi, segnije in jo morajo nadomestiti. Komaj so hmeljovke postavlj^ ne, čaka hmeljarja drugo mučno opravilo. Vsako mlado rastlino mora s slamo privezati h kolu. Po več dni hodi od zore do mraka, vedno sključen od kola do kola. Ko se rastlina nekoliko vzpne po drogu, se hmeljar zopet poda na njivo, da oškme nekatere vršičke, 'kajti preveč jih ne sme biti na enem sadežu. Če se rastline slabo razvijejo, jim potrosi čilskega solitra. Včasih se pojavijo na hmelju uši, ki lahko uničijo ves nasad. Hmeljar jih preganja z raztopino tobakovega izvlečka. Rad pride na hmelj tudi pajek. Tako majhen je, da je s prostim očesom komaj viden. V boju proti temu škodljivcu ima hmeljar najboljšega zaveznika v pikapolonici. Kadar napade hmelj peronospbra, gre hmeljar z briz-galno -na njivo, da "poškropi sadike z raztopino modre galice." "Hm, to so res velike skrbi," je dejal Jože. (Dalje prihodnjič.) mali og]a$j **U»-PROSTO Ako nam naznamu dobro karo na proč*, M kupimo vajo m vam . povrhu v gotovini Kličite: SEELEV OSO? Po 6 P M pa Jq,lif» ,J SLAMNIKA« ICE lurn- Ve,lk" I'*- Ča. Pridite pripravljene Sebastian Hat C<> &44 W J* 4th floor. FIREMEN-KURJACl za stoker kotel, nočno ali dnJ delo, dobra plača YELLOW CAB C0 _57 E. 21st Street. 2ENE IN DEKLET za "STEAM TABLE in "COUNTER WQRK~ Dobra plača in hrana. Uniforme preskrbljene Prijazno in prijateljsko delovno stanje. Vprašajte v Chicago Post Office Canteen New Post Office Blag. j 4th floor CANAL AND VAN BIRM DELO DOBE HIŠNICE "JANHRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od S:30 popoldne do 12. ure zveč«. Volno nujna industrija, j Rabimo tudi pomočnice ▼ jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELI TELEPHOI COMPAOT "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street rNet now. Noe whilc tbe going is tougbeat. Noe while tbat extra trinning puoch Is needed most. Noe on my life i i . . . . / Tbe 6ch War Loan it now on! Let'a not let mmj of our fightiag pela down. The Japa are far from being puahorera—there are 73 aiillaon of them, atuhborn, croel, fanaucalljr determined to •top tu. To Hrt America o lires, to MTt tirne, tre must etvr> wMm Ae« trith supremacjr of materieL Our fighting men trill oeed more and bigger planet, more ahipa, landing eraft and •upptie«, m#re •/ n*rythmg thao in tbe io\ aaion of Europe. So let'« bwj tbat mtrs $100 Bood right now to help aborten tbe war. Let*t »are ether lires bj taring mr moner! m iT t£AH m txm #00 wm bonv/ SLOVENE NATioNAL BENEFIT ŠOCIFIT 2657 5» 8. Uwndale Are., Chicago 23, IU.