Slovenski GLASNIK
Lepoznansko - podučen list.
Štev. 7.       V Celovcu 1. julija 1866.     IX. tečaj.
Z biseri se rada kinčaš.''
(Zložila Luiza Pesjakov a.)
Z biseri se rada kinčas, Tudi s cvetjem, ki bledi; Pevec tvoj te bode venčal Z lišpom, kteri delj živi.
Idi k meni in razpletaj Lepe, Črne si lase , Hočem jokati nad tabo Večne bisere svitlé.
In med bisere prenežno Vpletal cvetje bom mlado, Ktero srce je rodilo Le za te, za te samo ! —
Hči mestnega sodnika.
(Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja, spisal J. Jurčič.)
I.
Greh bi se mi zdelo in zameril bi vsacemu, kdor bi se pre-drznil reči, da nisi velik pesnik, France Prešeren! Ali ne bodi nevoljen, če si ti upam očitati, da prorok nisi bil. Zakaj pretekle so že tri dolge desetine let, kar si v lepem sonetu Slovencem obetal :
Kaj je do zdaj Ljubljana doživela,
Vam bo Homerov naših pesem pela.
A zastonj se še današnji dan obračamo po slovenskem polji ^ da bi izteknili kje kacega Homera. Med gobami, ki so v deževnem vremenu tod zrastle, še naletim kako posamezno glivo, ki živi od danes do jutri, ali krepkejih vzrastkov vidimo le redko. Pač je že ta in oni ubral stranico in zaklical epično muzo, ali nekteri ljudje Glasnik IX. tečaj. 19
242
med nami pravijo — ne vem, ali iz zavisti ali iz kacega druzega razloga tako sodijo, — da te melodije bolj žalijo izvedencevo uho, kakor razveseljujejo. Bati bi se bilo tedaj tudi meni enake ostre sodbe, ko bi svoj odlomek tega „kar je lijubljana doživela," v merjenih verzih pravil. Pa ne odvrača me od tacega dela samo strah, . ne, — zakaj bi resnice ne povedal, — tudi spoznanje nezmožnosti me naganja, da v prosti povesti povem, kar mi je razgrnila muza,, — če ni do zdaj še neslišano, da bi novelisti tako dobrodejno ženo imeli.
Ljubljana, slovenske Atene, — Bog mi grehe odpusti, da te tako imenujem — ni Slovencem treba praviti, da si stara! Poznam sicer stare žene, vem, da je z leti popusti tudi spomin, da so pozab-Ijive in se iz svojih mladostnih let ne domišljajo vsega. Ali vem pa tudi, če kaj vidijo v življenji, kar se veže ž njihovimi prejšnjimi dogodki, da se jim tako izrodi in ponovi vse to, in da potem utegnejo cele ure dolgočasiti posluševavke. Tako bo tudi tebi morda v današnjih časih, ki se ti je jela zopet malo živeja kri po žilah pretakati , na misel prišlo, da so nekdaj po tvojih ulicah vrli možaki koračili v dolzih Černih halah ali če so bili „najbogateji in najrazum-. neji," celo v rudeči obleki. To so bili mestni svetovavci. In pre-' verjen sem, da se med temi domisliš tudi poštenega moža, Janeza S um e rek a, ki je bil mestni sodnik, glava in zaslomba celega mesta; vzlasti se ga moraš domisliti, če današnji dan po svojih ljubih otročičih pogleduješ in vidiš med množnim številom, ki obsega filistre in samogoltnike, včasi tudi kacega vrlega moža, svojega pravega sina ali hvaležnega gosta.
Sosebno v štirnajstem stoletji so se vladarji habsburške rodo-vine, kterim je bila prišla kranjska dežela, že 1. 1282 ločena od koroške, za vedno v last, veliko pečali za napredek Kranjske sploh, zlasti pa poglavnega njenega mesta, Ljubljane. Kupčija in obrtnija, ktere ste začeli tu precej zgodaj cvesti, našli ste v njih vedno pomoč zoper premogočne plemenitaše, kteri so ali iz zavisti ali iz nagajivosti mesto nadlegovali in mu zdaj pa zdaj kratili stare pravice. Cela vrsta pisem se nahaja, ki potrjujejo to in ono privilegije, ki branijo meščane tega ali onega mogočnega prevzetneža ali ki jim delé nove
Erostosti.   Tako postavim  zatrjuje več tacih sloboščin meščanom Jubljanskim pravico, da si smejo izmed sebe vsako leto voliti sodnika, kteri ima edini pravico razsojevati medsebne pravde in raz^' pore.   Leta 1422      to častno službo opravljal mož, ki smo ga že imenovali, Janez feumerek.
Pomladnjega jutra je sedel mestni sodnik, velik mož pri petdesetih letih, pri zajutreku. Njemu nasproti je sedel mož, kacih petnajst let mlajši od njega, kupec Simon Grmiščak. Sodnik je bil popolnoma praznično ali bolj prav službeno opravljen, ogrnjen je imel rudeč benečanski plašč, in znamenje sodniške oblasti tenek meč je slonel pripravljen ob njegovem stolu. Kupec je bil oblečen sicer v prosti meščanski obleki, ali poznalo se je tudi na njegovi, da se je na današnji dan na kaj posebnega odločil. Kar se osebnosti poslednjega moža tiči, ne bi mu bil mogel pač nihče očitati posebne nele-
243
pote na njegovem životu, pa reci bi se smelo, da se tudi ne bi bil ehko človek našel, ki bi bil trdil, da je eden tacih ljudi, o kterih svet pravi, da bodo pri ženskih srečni. Zakaj ko bi ga bil natančneje razgledal od nog do glave, moral bi se bil čuditi krepkim udom, velikanski roki in pogumnim moževim pogledom. Ali ženske, kterim dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čut ločiti lepo od manj lepega, spotikale bi se bile morda ravno na teh naštetih prednostih, češ, da ni pravih razmer, ktere na prvi videz očesu ugajajo.
„Le pij malo. Ne bo ti škodoval, če ga ravno nisi zjutraj vajen — pravi sodnik in natoči kupcu čašo. — Jaz imam že to navado, da ga srknem po vsaki jedi nekaj kapljic in poznam, da mi )rav dobro tekne. Že ne pomnim, kedaj sem bil bolan. — Treba. 3ode kmalo iti. Svetovavci se bodo zbrali in potem moramo iti tlako delat, novega deželnega glavarja pozdravljat. Bog nam pomagaj, da nismo boljega dobili !"
„Strela božja ga naj ! — odgovarja kupec Simon Gmiščak in pije. — Kdo bi si mislil pred letom, ko smo se za žive in mrtve pričkali ž njim, da bo nam na zadnje še nad glavami. Kaj je vendar to, da je vojvoda izvolil ravno tega Jurija iz Turjaka za glavarja?"
„Tega si ne moreš razložiti? To je pač lahko razjasniti si zakaj. Saj veš, da so vsi ljudje taki in vse, kar je Bog ustvaril, je menda tako, da si podpore išče povsod. Drevo svoje korenine globoko po tleh razplete po prsti in okoli kamenja, potem še le trdno stoji. Tako tudi naš gospodar in vojvoda, Bog ga ohrani, skuša in mora skušati, da ima oba življa, meščanski in plemenitaški, za podlago. Oba mora imeti na svoji strani. To pa ni lehko drugače mogoče, nego da zdaj ustreza temu, zdaj onemu, zakaj dostikrat ne more obema na enkrat."
„Pa zakaj ne! Pravica, pravica —"
„Le stoj, daj mi, da izgovorim. — Pravim, obema na enkrat ne more, ker se ne vezeta, ne vjemata. Kar je za nas meščane dobro, — "
„To je tudi za one ošabneže dobro !" seže mu zopet kupec v besedo.
„Pa vsaj menijo, da ni, ali pa res ni dobro." „Tega ti ne pritrdim."
„Ne? Stoj, da ti dokažem. Saj veš, koliko smo imeli lansko leto posla z dvema najimenitnišema naših plemenitašev, z le-tem Turjačanom zavoljo spašnika in z Apfaltererjem zavoljo gozda in ohribja. Veš, da prepira in pravde ni bilo pred konec, daje vojvoda sam razsodil to reč, hvala Bogu in pravici vojvodovi, da nam na korist. Vidiš precej, ta razsodba je bila za nas dobra, za one pa ne, ker so kolikor toliko svojih namiš^ljenih pravic izgubili. In da zdaj zopet na to volitev deželnega poglavarja prideva, vidi se meni očito, da je vojvoda samo zato Jurija iz Turjaka izvolil za glavarja, da bi to mogočno rodovino nekako utolažil za izgubo lanske pravde.   Zdi se mi to prav modro, da-si bi jaz zarad našega mesta
19*
244
želel si druzega, ker kakor ga jaz poznam, Turjacan je Ölovek, ki ne pozabi rad, kaj je nekdaj bilo."
„Kaj ne bi bil mogel koga druzega izmed plemenitašev izbrati ? Kaj mu neki morejo? On je vladar in ko bi se mu kaj po robu stavili, za Boga in sveto Trojico, saj so še pesti še kje drugej, ko po gradovih, ki bi vedele, kje se meč prime. Jaz pravim, vojvoda ni pomislil, da nam bo Turjačan vedno preglavico delal."
„?č se ne bojmo ! S tisto pravičnostjo, ktero nam je lani skazal, varoval nas bo tudi zdaj in sami tudi nismo tako slabi, da se ne bi mogli A^arovati.   Čez ojnice svoje oblasti ne bo udarjal."
„Ali tebi bo pisan, Janez! Tebe pozna, on ve, da si ti tisti, ki si si največ prizadel v oni pravdi, da si priče pripeljal pred vojvodo in največ govoril."
„Kaj mi more storiti? Cisto nič! Jaz dopolnujem svojo dolžnost, on svojo in še srečala se ne bova. Sicer pa jaz ne gledam toliko na lastni prid. Ce mi meščanje toliko zaupajo, da me volijo za sodnika, branil jim bom pravico do zadnjega diha. Zdaj pa poj va! Pozdraviti ga moramo in sprejeti, ker je glavar po našem vojvodi postavljen, naj bo tak ali tak, ta ali oni."
„vSaj se vendar ne mudi tako. Posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj," pravi kupec, toda z malo manj srčnim glasom, kakor je govoril poprej.
„No, kaj boš povedal," praša sodnik.
„Ti, prijatelj, popolnoma sem obupal skoro, nič ne opravim." „Nad čim si obupal?"
„I saj veš! — Helena, tvoja hči, jaz ne vem, vse je zastonj. Kakor si prizadevam, ne opravim nič, zmerom je enaka, mrzla in se dela, kakor da ne bi razumela, kaj pravim."
„Nič ne obupaj ! Ženske so vse take. Po godu jim je, če se jim moški klanjajo, samo sram jih je, to svetu pokazati in delajo se, kakor bi bilo ravno narobe. Sramežljivost je najmočneja čut v ženski, pa tudi ena najlepših in najboljih, zakaj mnogokrat je obvaruje, da ne padejo. Le pogum, ne odjenjaj in kar je meni storiti, to bom storil, kakor sem ti obljubil. Sicer sem Heleni že po strani dal vedeti, kako ljubo bi mi bilo, da bi ti, ki si moj stari prijatelj, bil tudi moj sin, zet; ali naravnost jej še nisem povedal, ker menim, da se še ne mudi."
„Jaz ne vem! — pravi Simon Grniščak in upre v tla oči —^ tvoja hči je pač čudna deklica, vedno mi je na mislih, še sanja se mi o njej, rad jo vidim in rad hodim v tvojo hišo, ali kedar pred njo stojim, tačas sem ves drug. Tako mi nekako glavo zmeša, da sem ves neroden in še govoriti ne znam. Saj sicer imam vendar nekaj jezika !"
„Napaka je le to, da se tako preveč udas njenim muham. Ženske rade vidijo moža, ki je po znanji in obnašanji nekako presega. Pa nič ne skrbi in ne obupaj. Kar na enkrat ne gre, tudi bi ne bilo lepo, da bi se ti kar koj na vrat obesila."
245
Zdi se mi, da sem že skoro prestar za-njo, zato--
„Kaj še! Njena mati je bila tudi tako mlada ko ona, in jaz
v tvojih letih, ko sem jo vzel."
„Kai pa meniš, ali ne roji deklici še vedno tisti Lah Krištof
Cirijani, ali kako se pravi človeku, ki naj bi ga zlodej--"
„A! beži, beži! Ne imenuj ga! Jaz bi nau že pot pokazal, da
mi le pride blizo hiše. Tudi njej sem že govoril o tej reči in kakor
sem sprevidel, ne mara čisto nič za-nj.   Ko bi pa res kaj imela ž
njim, potem že vem, kako moram kakor oče varovati čast in poštenje
svoje hčere."
Rekši vstane sodnik in se odpravlja. Simon Grniščak pak ?? bil tako jiamislil se v nekaj, da še s stola ni vstal.
„Ce ne greš z menoj, — pravi sodnik — pa idi k Heleni. Menim, da se je že opravila. Želim ti veliko sreče pri njej, zakaj kakor sem ti že odkritosrčno povedal, rad bi videl zarad tebe in zarad sebe, da bi bil ravno ti moj zet. Le ravnaj se po mojih svetih, in vse bo prav hodilo.   Saj se bova še kaj videla!"
Sodnik odide. Simon Grniščak pa tudi vstane, izpije ostanek-vina iz kupice, da bi se malo ohrabril in jezik omajal, potem pa korači tudi on iz sobe ven, toda ne po stopnicah doli, ampak naravnost po mostovžu. Tam pred zadnjimi durmi malo obstoji, pogleda, ali mu obleka dobro stoji, pogladi lase ter se odkašlja in poterka. Mehek pa precej glasen odziv se v sobi zasliši, ki je velel noter stopiti.
Soba, v ktero je zdaj Simon stopil, ta je po napravah in pohištvu pričala, da je mestni sodnik Janez Sumerek premožen mož. Zakaj če ravno ni bilo videti na lepotijah posebno zlata in srebra, našlo se je vendar več reči, ki so po svojem delu pričale, da je ?? ustvarila izvedena roka laškega ali nemškega umetnika.
Tik okna je pri mali mizi sedela deklica, stara kacih devetnajst ali dvajset let. Kdor bi jo bil videl v beli prosti obleki, kako je povzdignila črne oči in se nasmehnila, ko je zagledala Simona na vratih, ta se pač ne bi bil čudil, da je mož tožil, kako neroden je, kedar pred njo stoji.
,^)obro jutro, Helena!" pozdravlja jo Simon in se jej počasi približa.
„Tudi vam dobro jutro ! Zgodnji obiskovavci vedo gotovo kaj posebnega povedati."
„Saj veste, Helena, da jaz nikamor ne grem, samo le k vam. Kje bom tedaj kaj posebnega slišal ! To veste, da bomo danes novega glavarja videli?"
„To je stara novica, ki sem jo še pred vedela ko vi. Kaj druzega ! Pa kaj vidim ? Danes ste se posebno lepo napravili. Tako vam vse stoji, kakor da bi bili ženin."
,,Prav veseli me, če vam je moj opravek všeč," reče Simon, ki je bil v zadregi za drugačen odgovor.
DekHca se glasno zasmeje in pravi: „0, gospod Grniščak, napak ste me razumeli. Jaz sem mislila le reči, da bi bili taki, kakor ste zdaj, pred leti svoji nevesti dopadli. Zakaj se niste ženili !"
246
„Zato ne, ker mi je neki notranji glas djal, da me še veča sreča čaka."
„Kedaj bo neki prišla ta veča sreča?" j
„Helena ! saj veste kako želim, da bi kmalo prišla. V vasi moči in v vaši roki je moja sreča, vas--"
„Gospod Simon ! vi neizmerno veliko oblast natvezujete moji slabosti. Ali ne veste, da človek še sam svoje sreče ne more skovati , kako bode le še tujo. Pa zakaj niste šU danes gledat novega deželnega glavarja? Grlejte, jaz sem radovedna, kako bo prišel, kdo bo ž njim, kakov je in vse. Ko bi vi bili zraven, povedali bi mi potlej vse na tanko."
„Saj so oče vaš tam, oni vam še lože povedo."
„To ni res. Oče malo govore. Zato idite, če mi hočete malo , prijaznosti pokazati."
„Ce pa želite, da bi šel gledat, pa grem. Vse do zadnje pike vam bom povedal."
Rekši vstane Simon Grniščak s stola, kterega je bil čeravno nepovabljen zasedel in odide. DekHna je potem gledala skozi okno in ko je videla, da se je na ulicah umeknil za ogel, sedla je zopet in djala na pol glasno: „Idi in ne pridi tako kmalo, sitnost!"
?.
Ker smo z letno številko naznanili čas, v kterem se naša povest godi, menimo, da nam skoro ne bi trebalo opominjati, daje ljubljansko mesto imelo tedaj vso drugo podobo, kakor današnji dan. Vsak, ki pozna nekoliko zgodovino tistega časa, vsak ve, da so bile razmere v družabnem in državnem življenji mnogo različnem od teh, ktere smo mi vajeni videti. Ljubljana je bila veUko manjša, kakor današnje mesto. Stanovi, plemenitaški, duhovski in meščanski, ločili so se zelo drug od druzega. Prva dva, plemstvo in du-, hovstvo, ktera sta imela povsodi prvi glas, obnašala sta se po tem tacem kakor gospoda nad meščanom, kteri je sicer spoznaval njuno vrhovnost, vendar pa hrabro branil sebe in svoje pravo vzlasti prvemu nasproti.
Plemenitas je živel od dela svojih kmečkih podložnikov, meščan pak si je moral ali z rokodelstvom ali kmetijo prislužiti svoj kruh. Lehko se tedaj posname, da je bilo meščanu veliko do tega, kake gospodarje je imel, ker je bilo že enkrat tako, da so poglavarstvo čez deželo in tedaj tudi čez mesto dobivali plemenitaši v roko. Veliko mu je bilo do tega, da so bili to pravični možje, kteri so ga v miru pustili skrbeti za lastni blagor in premoženje.
Jurija iz Turjaka pa so poznali, da je sovražnik mestnega napredka. Zato je oilo kaj malo ljudi na starem trgu, ko je prijezdil novi glavar s svojo družbo. Le kak radovednež, ki je hotel tega mnogo imenovanega moža videti, ustopil se je s svojim sosedom za ogel in gledal nove prišlece in mestne može, kteri so imeli z mestnim sodnikom na čelu pozdravljati neljubeznjivega oblastnika.
247
„Poglej, kako srdovito okoli sebe gleda in sedi na konji, ka^ kor bi se vraga ne bal," pravi usnjar Triplje sosedu čevljarju Strženu.
„In celo vojsko ima s seboj. Bog ti pomagaj dvakrat, kaj smo sami pobojniki ka-li? Ta bo nas še koval, pravim jaz," odgovori Stržen.
„Kaj pak! Nismo pravi, da bi se kar dali. Tudi živa kri se ukroti in hudoba tudi nima povsod pota."
„Grlej, kako je sodniku Sumereku namežikal ! I ta mu bo že kos."
„Mi se za-nj potegnemo, kedar je treba, on pa za nas. Kaj praviš, Triplj e, ali so to vsi njegovi žlahtniki in hlapci, ali je je zbral po vsem Dolenskem ?"
„Vrag ti vedi! Onega, ki zraven njega jezdi, poznam. To je^ tisti Benečan, Cirijani ka-li se mu pravi.   Tega je vedno v mestu videti, kaj vem, kako da se je zdaj Turjačanu obesil.   Ima pa že kakove muhe.   Ali veš, da so djali ljudje, da ta klek ogleduje sodnikovo hčer."
„Sodnikovo hčer ?" I ga bo pa Grrniščak spodrecal ! Tacemu postopaču bi še jaz svoje Jedertke ne dal, ki ne bo imela dote Bog ve koliko, nikar pa že sodnik.
Med tem razgovorom so bili jezdeci odšli. Tudi soseda Triplje in Stržen sta se ločila, ker se jima je na delo mudilo in ker sta, videla, da se razhajajo tudi mestni svetovavci.
Mi pa hočemo zdaj, ko smo ta dva poštenjaka tako z lepa odpravili, pogledati za osebami, ktere smo sicer že imenovali, vendar ne še natančneje predočili častitemu bralcu.
Novi deželni glavarje bil sin nemške rodovine Averspergov, ki se je že leta 1067 naselila na Turjaku in ktera je zlasti v poznejem času rodila veliko veliko slovečih, v zgodovini imenovanih mož, ki. so mnogo storili za obrambo svoje nove domovine.
Da je bila aversperška rodovina med kranjskimi plemenitaši ena prvih že ob času naše povesti, posnamo še lehko po tem, da je vojvoda Ernest, razsodivši že omenjeno pravdo za Ljubljančane, toliko bal se zamere pri Averspergih in potem pri kranjskem plemstvu sploh, da je kakor za odškodovanje in potolažbo izvolU Jurija Aversperga za deželnega glavarja.
Pač so meščanje vedeli, da jih ta oblastnik ne bo kaj nježno pestoval. Zakaj poznali so ga kakor moža, ki je bil prepričan, kako visoko ga „plemenita kri" povzdiguje nad navadne ljudi, ki ne štejejo, slavnih očetov.
Juri je bil še mlad mož, kacih trideset let star. Jezdil je vranca, ki je stopal kakor bi vedel, da nosi prevzetnega jezdeca. Po velikanski postavi in zastavni vzrasti soditi je bil Turjačan telesna močen. — Med njegovim spremstvom je bil mladenič, ki ni mogel biti veliko čez tri in dvajset let star. Jezdil je ob njegovi levi strani in je bil skoro edini, s kterim je Turjačan zdaj pa zdaj kako besedo spregovoril. Že po zarujavelem obrazu, ki je bil pa lep, kakor bi bil moral vsak pritrditi, po črnih laseh in živih ognjenih očeh bi bil.
248
Človek sodil, da je Italijan, tudi ko ne bi bil slišal imena Cirijani. Bil je po deželi že precej znan, kakor benečanski plemenitas z lepim licem in čedno obleko in eden tacih visokorojenih metuljev brez premoženja in pravega domovja, ki si je s svojim gladkim jezikom in prijetno^ tovaršijo povsod vedel prijateljev in gostoljubnih znancev pridobiti.
Trop je jezdil ravno mimo sodnikove hiše. Cirijani se je že od daleč oziral na okna. Zagledal je tam obrazek Helenin in ves se nekako oživil.
„Pogledite tj e na tretje okno, taje! — pravi Turjačanu. — Ali ni čedno dete?"
„Dobro znate izbirati," odgovori Juri. '
„Kajne!".....
Rekši vzdigne Cirijani glavo in deklico na oknu pozdravlja. Helena pokima, a upazivši, dajo gleda glavar in vse njegovo spremstvo, zarudi se in umakne od okna.
„Kaj tacega je vredno, da se človek potrudi," pravi Cirijani.
„Pač, ali samo za kratek čas, za vedno vam nima kaj pri-dovati. Vendar svojega poštenega imena ne boste dali hčeri mestnega psa, ki še imena nima! Cvetlico, ki na kravjem spašniku zraste, imamo v roci, dokler diši, potem jo vržemo proč, da morda umazan kravji pastir pride in dene naše ostanke za klobuk."
„No, tega vam nisem rekel, da se mislim deklice za vedno poprijeti. Ali všeč mi je, kakor malo ktera. Jaz pa ne premišljam veliko, kaj bo pozneje. Pameten človek veselo sedanjost uživa, zakaj jutri me lehko moj sovražnik prehode in kaj mi pomaga, če grem iz J;ega sveta, da ga še ne poznam."
„Ce samo o vaši zadevi s to meščansko tako govorite, moram vam pritrditi, sicer ne. Ko bi bila plemenite krvi, ne bi smeli tako govoriti," pravi Juri.
Benečan si je menda kaj mislil, odgovoril pa ni nič.
„Lepa je pa vendar, ali ne?" praša čez nekaj časa.
„0 pač! Ali še lepša bi se mi zdela, ko ne bi bila tega sodnika hči.   Tega ne morem videti," pravi Turjačan.
„To bi tudi jaz rajši videl, zakaj ta lisjak tako varuje svoje; mlade, da skoro ni moč blizo nje priti.   Komaj dvakrat sem govoril ž njo, nikdar pa nisem mogel ukrasti se tako ali tako v hišo, vselej me je stari prestregel in odpodil."
„Ali ste govorili že ž njim?"
„Že tolikanj sem se ponižal, da sem si na prvo prizadeval, njega pridobiti. Ah stari „cerberus" je koj vedel, kai bi rad. Zabodel bi ga Dil na mestu, kakor se je proti meni obnašal. Zdi se mi, da si je izbral zeta, debeloglavega kramarja, kislega obraza. Ime sem že pozabil, pošten jezik ga še izgovoriti ne more."
„Kaj pa deklica? Ali ste si njo pridobili?"
Vsaj menim, da sem jo, če vse moje znanje ženske natore ni piskavo. Ko bi le starca ne bilo, potem bi smel upati nekaj sladkih uric."
249
„Le čakajte, bova že naredila, da bo dobro. Jaz svojim prijateljem rad pomagam, sosebno bom vam v tej reči, ker si morem misliti, da tega sodnika ne bo nobena reč bolj jezila. Da vam lehko pomagam, tega se bode te kmalo prepričali. Kaj je nam zato, če starega tako ali tako ukrotimo za nekaj časa, postavim, če ga vtaknemo v kako luknjo, da ne bo ene dni solnca videl. Potem bo krotek in obljubil bo marsikaj."
Med tem pogovorom je bil trop jezdecev že precej daleč od sodnikove hiše odjahal.
Helena, ki je bila zopet k oknu pristopila, spremljala je jezdece z očmi, dokler se niso skrili za oglom. In še potem je dolgo dolgo slonela na oknu. Pač so morda lepe sanje rojile po njeni gia-, vici, srce je hrepenelo po nečem, po neki sreči, ki ni bila sreča, domišljija si je slikala podobo, lepo podobo! Uboga deklica, ki sveta ne poznaš, ki ga meriš po merilu svojega dobrega srca, ki neizkušena ' meniš, da v lepi vnanji podobi mora prebivati blaga duša ! Zakaj ti ni bilo dano slišati nekaj besedi in kako drugače bi bila sanjarila!
Nikdar se Heleni ni bolj sitno zdelo, da pride Simon k njej, kakor ko je slišala v tem hipu za hrbtom njegov glas, ki jej je bil feosebno zdaj zopern, da-si si je Grniščak gotovo prizadel ogovoriti jo, kar je najlepše znal.
„Kaj ste tako zamaknjeni, Helena?" praša Simon.
„Kaj bi radi?" pravi Helena ne ravno prav prijazno.
„No, zdaj vam lehko rstzložim, kako je bilo in vse. Le tu se vsedite, malo lepše me pogledite in poslušajte. Oh, ko bi vedeli, da me tako zbode, kedar me tako hudobno pogledate, — ¦—"
„Pustite me vendar zdaj-le — pravi deklica nevoljna — glava me boli."
„Glavica vas boli? Ko bi vam jaz mogel pomagati, iz srca bi rad. Pa zakaj ob solncu skozi okno gledate? To ni prav, še' bolj boste bolni. Da, ko bi vam mogel pomagati, rad bi. Se svojo zdravo glavo bi vam za ta čas posodil in bi vašo bolečo vzel in prav rad bi trpel, ko bi se dalo zamenjati."
„Lepo vam zahvalim za tako zameno. Vaše glave ne bi nosila še po noči ne !"
To je bilo pa Simonu Grniščaku vendar preveč. To je bilo zadosti jasno izpovedano, da ga ne mara. Žalosten pobesi glavo in ko se mu celo debela solza prikrade v oko, obrne se in gre meni nič tebi nič naravnost iz sobe.
Helena je spoznala, da je nepremišljeno poštenjaka preveč razžalila, zato ga je klicala, naj ne odide tak, da mu ima še nekaj povedati itd. Ali da-si ravno je bil zdaj njen glas skoro mehek in nježen, Simon ga ni poslušal, zaprl je duri za seboj in naglo stopal po stopnicah doli. Deklica je slišala, da ga je na stopnicah njen oče vabil, naj ostane do poldne pri njem, pa Grniščak tudi svojega prijatelja in namišljenega očeta ni poslušal.
„Kaj si mu storila?" praša sodnik hčer, stopivši v sobo.
250
„Nič !" odgovori ona, toda na rudečem licu in pobešenem očesu ?? je bralo, da laže.
Sodnik je nekaj časa molčal, potem pa djal:
„Helena, Helena, povem ti naravnost, da nisem zadovoljen s tvojim obnašanjem proti Simonu. Jaz ti ga ne bom vrival, ali spoštovati ga moraš vsaj, kakor mojega prijatelja. Da-si ti bom pustil lastno voljo v tej zadevi, vendar ta lastna volja tudi ne sme biti brez mej. Za to moram skrbeti kakor tvoj oče, ki bo odgovor dajal od tvoje sreče ali nesreče. Prav z nevoljo sem danes zapazil, da me ne ubogaš. Odzdravila si onemu potepivnemu in malovrednemu Cirijaniju, da-si sem ti prepovedal, da ga nimaš pogledati."
„Kaj morem za to, če me pozdravlja?" pravi deklica. „In tega tudi ne morete reči, da je malovreden. Jaz ga ne branim, nimam ga za kaj, ker mi je malo ali nič mar--"
Nevolja zbere očetu obrvi vkup.
„Deklica, — pravi — jaz vem, kaj govorim in nikakor ne morem razumeti, kako si upaš moje besede popravljati. Ravno s tem si se izdala. Pa to ti povem, in bodi preverjena, da se bom tudi držal tega, kar pravim: dokler bo z enim prstom tvoj oče gibal, dotle ne boš z le-tim človekom besede govorila. Če zdaj ne spoznaš, da hočem samo tebi ne sebi dobro, spoznala boš kasneje."
Deklico žalijo solze, objame očeta in pravi: „Ne jezite se nad menoj, oče, ničesa ne bom storila, kar bi vam ne bilo po volji."
(Dalje prih.)
Regata.*)
(Balada, zložil Fr. Zakrajaek.)
Kaj mar ob kanalu množica vre? Kam cela Venecia hiti? ^
Na ladjoskus se trume vale, \
K regati ko mravelj se zbira ljudi;' Že pleše tam gondola lahkokrila, Na ladjah vihrajo ponosna vetrila. ^
Do Bucentavra v kanalu podi Spod Rialta dans jak gondolir; Tam danes najvikša ga čast doleti, Ki prvi preteče odkazani tir, Tam čaka ga venec, tam zlata veriga, Olimpijska slava tam srečnemu miga.
Že z oken se smeje cvetlični kras,
Že vencev vse mrgoli;
V neznanem številu pomembni pas,
Zelena kita ob kiti visi;
Ker tudi, kar zmogla je pisana Flora,
Brodnika zmagavca slaviti dans mora.
Glej, zdaj se priziblje državni brod,
In truma plaho molči,
Na Bucentavru siv gospod,
Ošabni dože na tronu sedi.
Ko vstavi se malo brod ponositi.
Ob Eialtu regne pozdrav gromoviti.
•) Regata, to je vožnja po ben. kanalu, in velik naroden praznik. Kdor je prvo darilo dobil, častili so ga kakor nekdaj zmagovavca v grških narodnih igrah, Pis. opomba.
251
AI spet že pomika se barka naprej^ K oblokn, do slavnih vrat, \
Kar tukaj na bregu pred njo, poglej !, Nekdo poklekne, mož sivobrad, Iz mil'ga obraza prijazno mu sije, S tresavim glasom on tako vpije :  ^
„Usmiljenje, dože, usmiljenje ! Star ribič pred vami kleči, Bridkosti se joče, mi poka srce,    ^ Nedolžen v galeji mi sin ječi.        ' Pri Bogu, pravici, oh prosim vas živo,-Odprite, gospod, srce milostljivo."
Tak dožeta prosi ribič kleče, Star ribič, ubožen in strt. Solze mu curljajo, on vije roke, In bled je na licu ko smrt; j
In čutnica trese po njem se vsaka, Besede usmiljene ribič zdaj čaka.
„ „Ha puntar,.." — tak poČi zdaj
'z ladij e glas. Tak dože nad njim zarohni. Kar diha okoli, spreleti mraz, Clo v ribčevih udih zastala je kri. „ „Že spet me nadlegaš, predrzna golazen ?
Pri levu krilatem, zaslužil si kazen!""
In plašno strmi še vsaki pogled. Sam ribič se precej zave ; Ter dožetu reče, ki merzlo ko led Mu biva v prsih nemilo srce, „Pravica na trgu, pravica v palači, Posluh gospodu m za-nj, ki berači!"
„Pod svetim Markom, sam Bog to ve! Ni zalšega najti sinu, Pošteno v lagunah ribaril je, Po morji se trudil je brez miru. Kar nama v vodi je mreža lovila, Sva v srčni ljubezni med sabo delila."
„Le vaši vohuni zagnali so hrum, Mlad ribič da snuje podir, In zoper državo — legal je njih šum Da huska pajdaše v grdi prepir; Tak prej, ko se revež zavem, pri
tej priči. Mi sina popadejo urni beriči."
„Nemara pa v noči kdaj slišali
Prepevati koga ste že.
In tužnega pevca občutili
Ste žalostne pesmice :
Tedaj star ribič vesla po laguni,
Tam toži krivico samotni luni."
Prestrašna obsodba starcu proti, Že v grlu je dožetu glas; Al zvitohinavsko se potaji. In temno nabrani koj zlika obraz ; „ „Sem slišal, da umno znaš sukati
veslo,
Glej, skažem ti milost, ki meni je geslo ;""
„„Regato obhaja Venecia ta dan. In krepko v krmilo vprt Bo skušal brodnik izurjeno dlan. Tu ribič, če tudi zaslužil si smrt. Tu sina otmeš, ko z ladjico čilo Dosežeš v regati prvo darilo.""
„„Tu skazi, naj vidim, da ljubiš ga,
Da prave ljubezni si vroč;
Al vendar to pomni, pogoj je le-ta:
Če mine v skusu te sreča in moč,
Če drzna roka nič ne opravi.
Me čuješ, tedaj pa te rabelj zadavi." "
Ko regnila zdaj bi smodnišnica Med ljudstvom se zbaše krohot. Slabotnemu starcu zasmeh velja, Psovavni obrazi reže mu naprot; Zdaj Bucentavr ponosno odrine, Tuđ ribič nesrečni na enkrat zgine.
(Konec prih.)
252
Črtice iz življenja na kmetih.
(Spisal Andrej čekov Jože.)
I. Kako se je Pekec s hudičem metal.
Moje naj vece veselje je bilo in bode pečati se, kolikor je le mogoče, s prostim narodom. Pesmi in pravljice starih mož in ženic, razni običaji in navade o praznicih, godovih in druzih enacih dneh, posebno pa mila domača beseda, ki se čuje med ljudstvom, mi je vedno tako mila in draga, da večkrat milujem one odpadence, ki je je rodila prosta slovenska mati, da nimajo sočutja za milo svojo domovino, ter se le raji silijo v ptujščino. Že nemški pisatelj grof Avgust Platen pravi, da človek ne sme govoriti med svojimi rojaki ptu-jega jezika, če ga okoliščine k temu ne silijo. Kako se pa to spol-nuje med nekterimi našinci! —
Bilo je vroče popoldne meseca avgusta. Mati so sedeli na vrtu pod jablano in obirali fižolovo perje, jaz pa sem ležal zraven njih, in preobračaj e oguljene liste že zamazanih „Prešernovih poezij," gledal sem zamišljeno v vas na veliko cesto.
„Ti je dolgčas, jeli Jože! ker nimaš nobenega tovarša, da bi se kaj pomenila?" začno mati in stresejo poln predpas nabranega perja v koš. „Se ve da, taki-le ste skupaj navajeni, imate svoje pogovore in opravke —".
„Povedite mi kako povest,'^ pretrgam jim besedo, včasih ste jih toliko vedeli!"
„ Jaz ne vem nobene takošne, da bi ti bila všeč ; počakaj, jutri jride k nam Pekec vrat in omare delat, on ti jih bode pa pravil ves )ožji dan, če boš hotel."
S tem sem bil zadovoljen. Pekca sicer nisem poznal osebno, pa vendar sem si ga mislil prav originalnega možaka, ker so mi bili že tudi mati veliko zanimivega povedali o njem. — Mati so spravili nabrano perje v kuhinjo ter šli po druzih svojih opravilih ; jaz pa sem vtaknil „Prešerna" v žep, vstal iz pod jablane in, premišljevaje nekaj časa, kaj mi je začeti, pobrisal sem jo v vas k Opaltarju, da bi mi prej dan minul in bi lože dočakal Pekca. Ker so mi mati pravili, da Pekec tudi tobak puši, rekel sem še tisto popoldne pripraviti Opaltarjevi Ani za šest krajcarjev tobaka, da bi s tem moža še bolje razveselil ter ga za-se pridobil.
Drugo jutro, toliko da sem s postelje zlezel in so mati žgance drobili, prikaže se krog ogla Pekec, ves kolikor ga je bilo v koži. Vstopi se pred vezne duri, — jaz sem ravno ondi obleko snažil — vzame z rame sekiro „drevenico" in tako močno loputne ob duri, da so mati strahu spustili kuhalnico in se plaho ozrli proti durim, da bi videli, kdo tako predrzno razbija. Ko pa zapazijo starega znanca in jim ta vošči dobro jutro, nasmejejo se mu prijazno, rekoč: „Lej ga Miha, kaj si že tukaj? Danes si pa zgoden, nisem mislila, da boš tako za rana prišel."
253
„Mica ! kaj pa misliš, da sediš tako brezskrbno doma," začne Pekec kaj modro pripovedovati, „stari pa po vasi pijančuje pa ženi se pri druzih."
„Jaz bom pa nekaj druzega povedala," odvrnejo mati smeje: „da je Miha lažnjivec. Moj mož je doma na odru pa deske doli meče, da bodeš ti duri in omaro naredil, veš. Kako bi me bil pa rad nalegal in prepir napravil. Ti si še vedno stari, poredni Miha."
„I no, menil sem, da te bom vendar nekoliko podražil, pa že vidim, da se ne daš."
Sedaj odloži Pekec svojo mizarsko in tesarsko orodje na klo-pico v veži, vzame iz žepa velik mehur iz mačje kože, ter natlači tobaka v majhino, turnčkasto pipo, ki je bila vsa okovana z rumenimi žebljički, mati pa mu prinesó iz peči na burkljah velik goreč ogel, kterega je Pekec kaj mirno držal v svojih smolnatih prstih, zažigajo tobak.
Pazljivo sem ogledoval moža, o kterem sem že čul tolikanj pripovedovati. Bil je visoke rasti in širocih pleč ; lice je bilo zagorelo, zgrbančeno ter je kazalo vedno veselega, šaljivega moža. Bil je v irhastih hlačah, ki so bile že same starosti vse rujave in oguljene in tako prostorne, da bi bil lahko še enega Pekca va-nje spravil. Örevlje je imel podšite na kveder s širokimi štebali iz svinjske kože, ki so mu segali samo pod kolena. Život sta mu krila debela srajca iz domačega platna in rdeč škrlatast oprsnik z debelimi gumbi, kakoršni se še vidijo dan današnji pri starih možeh, na glavi pa je imel bel, vehast slamnik, ki je imel na vseh krajih že dosti lukenj.
Po kosilu spravi Pekec svojo ropotijo pod kozolec, kamor so mu nanosili oče mnogo desek ter mu skrbno vse dopovedali, kako naj naredi duri in omaro, da bode pripravna za mleko in drugo potrebo. Da bi pa Pekec ne delal po svoji glavi, ostali so pri njem, da bi mu še tu ali tam kaj pokazali, kar bi bilo po njih misli bolj prav.
„Bog in sv. križ božji! bomo pa pričeH počasi," reče mož in jame prometovati in ogledovati deske, da bi si izmed njih pravo izvolil. Tiho in mirno sem sedel na leseni kobili in čakal priložnosti, da bi mož začel kaj pripovedovati.
Po sreči ni bilo treba dolgo čakati. Pekec pogleda svoj tobačni mehur in pravi : „Sembrej ! tobaka mi bo zmanjkalo, ne vem, kdo pojde po-nj." Ko bi trenil, bil serq. v hiši ter prinesem tobaka, ki sem ga bil že včeraj za-nj pripravil.
„Nate," rečem mu, „danes vas jaz preskrbim ž njim, če mi boste kaj povedali, kako ste včasih vasovali."
„Aha," pravi starec, „pa rad slišiš kaj tacega jeli, ha, ha! Ali hočeš, da ti povem, kako sem se s hudičem metal, kaj ?"
„S hudičem ste se metali?" jamem se mu smejati, „povejte no tedaj, kako je bilo."
„Da, prav s samim rogatim sem se metal. — Jaz sem bil včasih strašno poreden, kakor so sploh taki-le mladi fantje. Povsod sem moral biti zraven, če ste le dve babi s palicami skupaj vdarili. Nobena noč ni pretekla, da ne bi bil po vasi rogovilil, pa poslednjič
254
sem jo vendar Izteknil. — Rajni stari Prasnee gori pod Orehom, — Andrej ček, ti si ga že poznal — tisti Matevž, ki je včasih telca sku-pljeval, imel je grozno lepa jabelka, ki so bila prav kmalo zrela, btari pa se je za nje strašno bal, raji bi bil dal dušo iz sebe, nego jabelko z drevesa. Fantini smo večkrat poskušali mu je otresti, — saj za nje,nam ni bilo tolikanj, le kljubovali smo mu, — ali starec je je čuval vsak večer z nabito puško. „Veste kaj," pravim nekega večera tovaršem, „dajmo nicoj starega nekoliko postrašiti, on je grozno plašen. Jaz pojdem sedaj-le tje, pa bom privezal srebot vrh jablane, ter jo napeljal čez mejo na pot, sedaj še starega ne bo na vrtu. O polnoči pa se priplazimo tiho za mejo ter začnemo jabelka tresti." — Kakor rečeno, tako storjeno. O polnoči se zberemo za mejo. Stari je moško koračil po vrtu in tobak puhal, čez nekaj časa pa se vleže pod jablano, puško pa položi zraven sebe. „Sedaj le," rečem tovaršem, „sedaj le je čas," in ko bi trenil potegnemo srebot, in jabelka se vsujejo kakor toča na dedca. — „Kdoje gori!" začne vpiti starec in skoči po koncu. „Mi greš koj doli, če ne — bodem pa ustrelil!" — Še enkrat pomajemo in zopet se vsujejo jabelka na-nj. Nekaj časa gleda, videti pa, da ni nikogar na jablani, stisne klobuček pod pazduho, tisti širokokrajni, naredi grozno velik križ in ves prestrašen reče : „Bog in sv. križ božji. Tresi je v imenu božjem, kdor si gori, jaz ti jih ne branim!" in pri tej priči plane čez plot naravnost v kaščo. Mi smo se smejali, da bi bili kmalo popokali, ker smo dedca tako opeharili."
„Kaj pa ste z jabelki počeli?" prašajo oče.
„I kaj, pustili smo je, še mar nam ni bilo za nje, le Prasnecu smo hoteli nagajati. — Le počakaj, bodem še dalje povedal. — Nekaj časa smo še ležali za mejo na trati, kar pravi ranji Klemenov Luka: „Veste, fantje! tukaj ne bomo ležali, mene že zebe, idimo rajši k Malenskemu Jožetu pit." „Le idimo," pravijo drugi, jaz in pa tisti Češkov Janez, ki je potem pri vojakih umrl, pa praviva: „Le idite krompirjevci, ki nimate nič korajže, midva pa ne greva. Poj deva raji v vas v Negastrnje, bova pa pri starem Koširji brinje-vec pila." — Pa sva šla.
Mi smo mi * Vsak pa ni,
^ Iz kraja smo tacega,
Zvaljamo vsacega , —
é& sva vedno pela, koder sva hodila. — Rajni Ceškov Janez je takrat tisto Mežnarjevo Nežo zabavljal, — saj si jo poznal, ne, — ki se je DOtlej tje v Gradišče omožila, jaz sem pa ž njim hodil, ker je večkrat dal za kak frakelj brinjevca pri Koširji, in pa prijatla sva že bila od nekdaj. Prideva gori pod Čumov kozolec. „Tukaj-le me počakaj," pravi Janez, „kmalo bom prišel, potem greva pa pit." Pod kozolcem je bil velik kup sena. Jaz sem bil že truden, torej si mislim : „Kaj bom stal tu, kakor hrastov štor ; kedar pride nazaj, me bo že poklical, če zaspim," in vležem se tebi nič meni nič na senó^
255
klobuk pa si denem pod glavo. Pa komaj se dobro vležem, kar nekaj pod menoj tako strašno zakriči, da mi je kar po ušesih zazve-nelo, in mrva se začne pod menoj vzdigovati. Jaz skočim kviško in ' bežim, kar morem, čez njive; sam nisem vedel kam, tako me je bilo j strah, še klobuk sem pustil pod kozolcem.   Se le ko pridem tj e do ' Peščenika, se ustavim."
„Kaj pa je bilo v senu? prašam ga."
„Ovbe kaj, tista Veselova Urša je bila, ki je bila nora, pa kdo bi se bil takrat tega domislil ! — „Kam pa hočem sedaj iti," < mislim si, „nazaj ne grem za noben denar; že vem, k Tomcu poj-dem, bodem pa gori prenočil.   Klobuka sicer nimam, pa nič ne dé,, mi bo že hlapec Tone kako klofuto posodil do jutri."   Kakor sem sklenil, šel sem naravnost proti Lokam. Pridem do Podložja; kar se zasveti nekaj iz grmovja, in na Šimenčevem travniku zagledam dva goreča kozla, ki sta se trkala. Meni začno lasje vstajati, in čeravno" sem imel vse razkuštrane in zvite, vendar mi je vsaki stal tako po koncu, kakor sveča ; toliko sem čutil.   Bal se sicer nisem nič, bil sem takrat ves drug tič, nego sem pa sedaj, ko me je že starost potlačila.   Močen sem bil, da sem poln voz bukovih drv pri zadnjem kolesu vzdignil.   „Ali se je vsem hudičem nicoj pekel odklenil ali kaj li?" pravim sam pri sebi, „da me preganjajo; kaj mi je začeti? Nazaj ne grem, ker sem že večkrat čul, da se ne sme vrniti pred strahovi. Naj bo, kar hoče, dalje poj dem, živega me vsaj ne bo po-hrustal.   Počasi jo maham dalje in vedno gledam na travnik, kjer sta se kozla vedno huje beškala.   Pridem na ovinek, kjer se poti križate. O kozlih ni bilo ne duha ne sluha, sredi pota pa je stal ve-1 likanski zelen mož s puško na rami. Oči so se mu svetile kot oglje, \ in zdelo se mi je, da je imel tudi roge. Krog in krog njega je bilo i polno psov, majhenih in velikih, in ti so tako strašno lajali, debelo in tanko, da je kar odmevalo po gozdu.   „Ti imaš puško," mislim si, „jaz imam pa kol," in pri tej priči odlomim v Matevžetovem plotu debel drog in tako oborožen koračim proti njemu.   „Bodem videl, če se bo ognil, ali ne," pravim sam pri sebi in moško nesem odlom-Ijeni drog na rami, pa hudoba se ni hotela ogniti.   Psi so zijali čez pot in lajali proti meni, zelenec pa je stal nepremekljivo med njimi. „Ogni se, ali ti dam po glavi!" zahruščim nad njim, ko pridem blizo ; — pa nič. — Jaz čakam — čakam — pa zelenec me je le gledal. „Ti sirovenka ti, misliš, da se te bom res bal ! Ce si hudič, te ne bo nič bolelo, če pa nisi, te pa bo," in pri tej priči mahnem z vso močjo po njem.   Pa kakor bi bil po senci udaril, nič nisem zadel, kol pa^ mi je odletel iz rok daleč tje v grmovje. Nekaj časa čakam—strah' mi je začel že nekoliko po udih gomezeti ; — pa ne premišljam dolgo : ; zgrabim zelenca čez pas in hočem ga vreči s pota, pa v tem hipu spusti tudi on puško, zgrabi me čez pleča, in drže se navskriž jameva se ; metati.   Stiskal sem ga k sebi tako močno, da sem menil, vsa rebra mu moram polomiti. Ali me je tudi on tako trdo držal, ne vem, ker nisem menda takrat nič čutil. Enkrat sem ga imel že skoro na tleh, • pa spak se mi je izmuzal izpod rok in zopet zravnal se. Vlačila sv^j
256
se dolgo casa sem ter tje po poti, poslednjič prideva do starikovega gabra. Zelenec me zgrabi z vso močjo, nasloni me na gaber, oklene se z obema rokama debla, ter me tako pritisne na gaber, da sem menil, vsa čreva morajo iz mene skočiti. Napel sem vse moči, da sem se ga oprostil, potem pa sem jo udaril naravnost čez gozd proti veliki cesti. Tako sem jo plel po hosti, da so se mi šestletne smreke in borovci kar pod nogama pripogibali. Za menoj pa se je krohotal hudobec tako strašno, da me je kar mrzel pot oblival."
„Kaj pa so psi počeli, ko sta se metala ?" vprašam ga.
„Psov mi ni nihče zalega storil; le potem, ko sem bežal, lajali so in tulili za menoj, in postal je tak vihar, da sem menil, vse se bode na-me zvrnilo. Kako sem tedaj domu prišel, sam ne vem. To pa vem, da sem več molil, nego vseh sedem kofernic. — Drugo jutro pride Janez k meni."
„Kam pa te je bil vrag nesel sinoči?" začne me kregati, „da te . ni bilo nikjer, samo klobuk sem našel pod kozolcem — na, tu ga imaš. — Je-li, da si šel k Malenskemu Jožetu."
Jaz sem mu pravil, kaj se mi je prigodilo, on pa le ni hotel verjeti. Pa naj bi bil on to skusil, stavim kar je treba, da bi bil iz kože skočil.
Pa tega namrkaja še ni bilo konca. Tri noči zaporedoma me je hodil klicat. — „Miha!" zavpil je. Jaz sem mu pa pod odejo fige kazal rekoč: „Ti me v uho piši! —
Pa gotovo bi mi bil rogaček še delj časa nagajal, ko bi mu' ne bil drugače podkuril. — Šel sem bil namreč še tisti teden v Kamnik k menihom, da bi me oprostili te grdobe ; kajti k domačemu gospodu fajmostru si nisem upal iti.
Koj na mostovžu srečam starega meniha, ko pridem v klošter.
„Kaj pa bi radi?" vpraša me.
„Ovbe, veste kaj, gospod! hudič mi vedno nagaja ¦— Bog in sv. križ božji! Prosil bi vas, da bi to spako, kakor že bodi, odgnali."
Menih je hodil nekaj časa gori in doli ter bral iz nekih maj-henih bukvic. Zdelo se mi je, da se mi je večkrat pomuzal. „Aha," mislim si, „sedaj smo pa na konji. Gotovo ima črne bukve v rokah, zdaj zdaj bo rogačka panai.
Ko bukve zapre, ošteje me nekoliko, česar mu nikakor ne zamerim, ker sem bil res poreden; potem mi da nekaj prav tečnih naukov, rekoč: naj se po njih ravnam, da se mi potem ne bo treba bati hudiča; tako me je odpravil iz kloštra. Potem nisem hotel več hoditi po noči s fantini v druge vasi, le doma sem včasih še nekoliko povasoval. — Toliko pa rečem, da s hudičem bi si ne želel nikdar več metati se."
Tako je končal starec svojo povest ter mi obljubil drugo jutro se kaj več povedati iz svojih mladih let. Med tem pa so prišli tudi mati nas klicat k j užini.
257
Ponoćni jezdeci.
(Zložil Fr. L^vćc.)
Blisk žarni z viharnih oblakov Noč temno razsvitlja strašno, Da vidi se truma junakov, Ki jezdi čez polje ravno.
Pred njimi poveljnik jezdari Možate, visoke rasti, Pogum pa obraz mu bojari In temne mu vžiga oči.
Na strani njegovi jekleni Nabrušeni, bridki je meč, Ki v bitvi marskteri strupeni Rosé jemal glave je preč.
Do pasa pa siva že brada Pokriva mu prsi močne, I solza za solzo mu pada Med njene sreberne lase.      ^
Oj kdo ste vi, črni junaki ! Ki jezdite v vihro in noč, In ktera v nevihti vas taki Preganja nevbežljiva moč?
„Mogocnega kralja Matjaža, Grospoda neštevnih svetov, Junaška jeklena smo straža, Oklep in pa ščit smo njegov !"
„Mi spremljamo svoj'ga gospođa Povsod kakor više moči ; Zdaj gremo — a naša osoda Dopolnjena vendar še nf."
„Ko dan bo zazoril slovanski, Ko se prerojeval bo svet, K slovesnosti preveličanski, Mi pridemo, pridemo spet ! "
Razlegajo v zrak se glasovi, In dalje čez polje ravno. Po gori buČijo gromovi, Junaci pak jašejo v njo.
O nekdanjih Slovanih v Retiji in Helveciji.
(Spisal Davorin Trstenjak.)
Da so bili Norenci Slovenci in Rhaetom mejaši, za to nam je pretehten dokaz tudi odlomek galske zgodovine Velleja Pa-tercula (glej Larius Comment reip. Rom. L. I pag. 85—86).
Vellej pripoveda, da so prišli Rimljani do mej norenskih in se tam naselili. Postavili so bili žertvenike svojim domačim bogovom, pa so tudi pustili neoskrunjen tempelj prvotnih stanovnik o v. Pa poslušajmo Vellejeve besede: „In ipsis Norico-rum finibus civitatem cinxerunt, quam appellabant C i sara, ex nomine Deae Cizae, quam religiosissime colebant. Cujus tem-plum quoque barb ari CO ritu constructum, postquam eo Colonia Komanorum deducta est, inviolatum permansit, ac vetustate con-lapsum nomen colli servavit. Nono die, quum eo ventumest, quum Glasnik IX. tečaj. 20
258
ä dies Deae C iza e celeberrimus ludum et lasciviam magis, quam formidinem ostentaret itd.
Boginje Cize, Cice ne pozna keltska mythologija; tudi v no-vokeltskih besednjakih ne najdeš takošne besede. Ali znana je v slovanski mythologiji. I
????? je J. K. Knaut (Prodrom. Misniens.) in jo primerja' Cereri: „Ceres sive C iza, Deamammosa et altrix omnium re-; rum et alma mater" (pag. 379). Čudovito je, da opat Urspergenskii (pri Knautu pag. 308) o njenem častji to isto piše, kar Vellej Pa-terkul„quam religiosissime colebant;" inNaruszewicz (pag. 138)? še dostavlja, da so jo posebno nerodovitne žene na pomoč klicale.' Knaut (pag. 296) piše dalje, da so jo posebno v lužiškem mestui. „Zeitz" (Cice) častili, in da je to mesto po njenem častji imes dobilo. Tudi Grimm (deutsch Mythol pag. 188) omenja boginje slovanske Cice rekoč: „Das Hauptfest ihr zu Ehren fiel als Danksagungsfest für die Früchte der Erde als Nahrungsmittel in die Herbstzeit und wurde mit Spiel und Freude (primeri Vel-, lejevo „ludem et lasciviam") begangen." ?
Grovorita še o 'tej boginji Falkenstein (Prodrom antiq. pag. 72) in Wagner (Geschichte der Stadt Salfeld, 1 Heft, str. 32), — virov^ dovolj za njeno resničnost. '
Že Knaut (296 in 379) je ime razložil: „Cic Slavorum lingua' mammileas notat, Deam itaque mammilarum Cicam interpretantur.'^-In res le slovanski in novonemški jezik imata enako pozna-movanje za ziske, slovenski: cicek, cecek, cizek; hrvatsk: cica, primeri slov.: cecati, cucati, saugen. Novonemški: zitze je iz staronemškega tite, anglosaks: titte, engl.: teat, staroviso-konemški: tutta, grŠk: rtr^j/, ruski: titika, papilla, romansk: (Kuvwaelsch) tetta, gothsk: daddjan, saugen, starovisokonemšk: dutto, štajerskonemški : tuttel, novokeltski, in sicer vkimerščini: didi, diden, papilla, s kterimi se vj ema češko : d u n d a t i, lactere, slov.: dunda, dekle z velikimi cecki. Zraven tega še pozna slovenščina: sisati, zizati, cizati, sisek,*) zisek, cizek, ruski: sisat in s o sat, lactere, primeri cizra, cizek, Erbse in Brusterbse.
Ciza je bila tedaj zemeljska boginja, in mi smo že vKu-rentovem častji našli bahiški značaj („ludum et lasciviam")f pa tudi pri častji Z o lo t e — zlate Babe zemeljske boginje najdemo, da so okoli njene podobe viseli godbeni nastroji, s kterimi so od časa do časa kriko in viko delali (primeri Tkany ?, 210).    i
Vellej piše, da je bil deveti dan najslavniši v častji boginje C iz e, in znano je, kako sveto je bilo čislo devet Slovanom. Me-: sto Retr a je stalo na devetih otocih, in je imelo devet vrat; na so-
*) Na koroSkih slovenskorimskih kamnih se bere žensko ime S i s s i a (Ankershof. 568) na marenberakih Cisiacus. Ciza ne more biti nemška beseda, ker star* nemščina ima obliko: tite. Pis. '
259
dnji dan bode devet solne svetilo po narodnih spevih slovanskih. Tudi Suffix imena mesta Cizara je slovenski; primeri: košara, butara itd.
Vellej je živel do leta 31 po Kristovom rojstvu, torej v prvi dobi premage Norencev po Rimcin. Tacit je pisal proti koncu prvega stoletja po Kristu, in že imenuje reko Inn (Aenus) kot mejo med Rhaetijo in Norikom. Tako so utegnili Norenci v predhistorični dobi biti naseljeni blizo do reke Amper, Amber (sansk ambhra, staroslov.: amber, nevosi.: ober, obel, serbski: ubao-ubar — ubai poznamovanje za vodo — studenec itd.), do gornjega Ina, (lat.: Aenus, sansk: anna, voda, slov.: Una, Unica, z aphaereso : Hana, imena rek), in do A di ž e (Etsch), ker tam se vleče silno pogorje kot naravna meja proti prebivališčnemu in jezičnemu okrožju Rhaetov. Po tem takem bi bilo še lehko spadalo vodno okrožje Loi-sahe, inska dolina do Landeka in vodno okrožje Eisaka v obseg starega No rika, in Muchar se ni tako zelo zmotil, ko mesta Ci-sara v vodnem okrožji Loisahe in Isura išče. i
Na jugu je Norensko mejašilo na Alpe, in sicer nor en-ske, med ktere seje štelo doblaško pogorje na tirolsko - beneški meji; — južna meja se je torej vlekla v ravni črti od virov Ri en ce do virov Save črez Tarbiž (Tarvis), Karvanke proti T roj ani na Kranjskem. Severni in severnozapadni N o r i k so že zgodaj keltska plemena obsedla, in slovenske prvotne stanovnike nekaj proti severju za Karpate, nekaj proti iztoku potisnile, tako da je bil za Rimljanov ves „Noricum ripense" do „montes Cetii" v oblasti Keltov. Le „Noricum m editerr aneum," to je, okrožje od virov Drave prek milstatsko jezero, in od onod črez koroški Strassburg, kraj iztočne meje nekdanjega judenburškega okrožja, kaže še za Rimljanov slovensko žitelj stvo. No rika je tedaj razun porimčenih mest za Rimljanov gotovo bilo slovenskega polovica današnjega Koroškega, in vse Štajersko od solčavskih planin črez Slovenjigradec, Pohorje, Radei, švamberške planine, vsaKanjuška (Kai-nah) solvljanska (Sülm) in lazniška, dravska in savinska dolina. Od Celeje prek Hoč, kraj podnožja Pohorja na Maribor, Lipnico, Gradec, od onod kraj virov Rabe prek kraja „montes cetii" do C e t i a *) v okolici dnešnjega Klosterneuburga se je vlekla iztočna meja Norika, in začelo Panonsko. Ves južni, srednji, iztočni in severnoiztočni Štajer pa je tudi bil slovenski, ker Panonija tje do Dunaja je imela razun pozneje se naselivših keltskih Bojev v okrožji nežiderskega jezera slovenske prastanovnike.
To potrjujejo starine, v imenovanih krajinah najdene, mythor logični symboli na slovenskorimskih kamenih, in slovenska imena mest in postaj. Severno Koroško, Solnograško, gornje Avstrijansko kraj desnega brega Dunaja je bilo za Rimljanov že celo napolnjeno s keltskimi prebivavci; to potrjujejo najdene starine in keltska imena
•) Cet pomenja v alovensČini breg, primeri Cetinje, Cetin, Bergfestimg na Hr* vaakem, Cetina bregovat kraj na Štajerskem. Pis.
20*
260
mest in postaj, akoravno nektera kakor: Juvavum, Ig o nt a, Fragisa itd. še opominjajo, da so pred prihodom Keltov iz ^ Galhje po vsem Noriku bili Slovenci prvi stanovmki.   Da so ' se Galli od zapada proti vzhodu naseljevaU, to trdijo vsi stari zgo-dovinopisci, in jaz sem to resnico v svojem pretresu: „od kod so prišli' Galli v Norik in Panonije?" iz virnikov rimskih in grških klasikov, ; kakor mislim, do belega dokazal. Ne gledimo vsega s keltskimi očali, : in narodnost prebivavcev oplaninskih dežel (Alpenländer) in dunajske doline nam ne bode „Räthsel," kakor že ostroumni Ottfried Müller toži; spoznajmo v Norencih, Panonih in Karnih Slovence,' in ne bode nam treba posebnih poznamovanj, kakor „halb keltische K ar n e r" (Diefenbach, Orig. europ. 135.) „wahrscheinlich Kelten" (idem 1. C. str. 74) ali „Norici aus theils illyrischen theils ligu-, rischen Grundstoffen" (idem, 1. c. str. 135)!!!
Ako soKarni bili „halb keltisch" — kaj jpa je tedaj bil drugi > „halb?" Kteri klasik je kedaj iskal vKarniji in No riku — Illyre ali pa iberske Ligure? Pa dokler bodo še učeni pisali: „Das Schlimmste für Oesterreich war, dass die eingebrochenen Slaven nicht gut wieder abziehen konnten" (Diefenbach 1. c. 199), tako dolgo ne bode dobilo slovansko zgodovinoslovje svojega priznanja. Zgo-dovinoslovci bi vendar ne smeli imeti strasti politikarjev. — '
Že enkrat sem omenil, da še dandanašnji stanujejo v vali-škem kantonu v dveh vesnicah Slovenci, ktere Nemci Hune imenujejo. Šafafik nima prav, ako misli, da so sredovečni nemški pisatelji Slovane zarad tega imenovali Hune, ker so bili pod hunske oblastjo in prisiljeni v Atillovi vojski z Huni vred po svetu vojskovati se. Veliko pleme Slovanov se je samo imenovalo Veleti, to je orjaši, stramori od velet, val, vol, vel, ime indoslovan-skega oblačnega daimona, kačnega — zmajskega orjaša, sansk: vala, var etra zend: verethra. Nemška poznamovanja za orjaše so: iom, hyne, hune, zato se slavno mesto polabskih Slovanov: Vo-lin (saks: Vineta, to je: vendica) pri Nemcih veh: Jomsburg, Hynasburg, kar je prestava slovanskega V o lin, in velikanske moglie Slovanov „volotke" Nemci imenujejo: Hünengräber, to jer Riesengräber. Ali niso Slovani vališkega kantona nekdaj tud? j sami sebe Vale, Vališe imenovali, in ni nemško poznamovanj e Hune zopet prestava slovenskega val, vališ? Čudovito je, da se dosti topičnih imen na Vališkem imenuje po valu, velu, veletu,-kakor: Velaka, Velura, Velusa, Voluta, Velutava, Ve-^ lunura, Velunica, Velavura, Velakuna itd., (glej Steub. Die Urbewohner Rhaetiens).
V tako imenovanem romanske m jeziku je najti več čisteč slovenskih besed, postavim: bab, oče, hrv.: babajka, bersar/ Deci, slov.: beržolica, Rostbraten, sansk: bhrdž, lat.: fulgeo, Dlasem, Tadel, slov.: blazen; bratsch. Elle, slov.: prač, brenta. Butte, Kübel, slov.: brenta, scaglia. Spann, slov.: skala, mulaun. Schabe, slov. : mol, s car za, Rinde, slov.: sko-| ra, skori ca, tor ta, Ruthe, slov. : te rta, z a pin, Holzhacke, slov.r
261
eepin, od cepati, gada, Zeichen, slov.: god, terminus, grip, FeFsen, rezijanski: gripa, pečina, narunkels, Nieren, polsk': nerka, m u s ch, feucht, slov. : mužno, mei sa. Tisch, slov.: miza, tschendra, Asche, slov.: škindra, iskra, tschaig. bunt, slov. : čogast, tschontschar, plaudern, slov.; čenčati, scadela, Schüssel, slov.: skleda, tschikra, Baumstock, slov.: čok, era p, Gries, slov.: krupica, kamuč, Gemse, Steinbock, rezianski: kamoča,^ slov.: kamca, zokla, hölzerne Schuhe, slov.: cokla itd., (glej Math* Conradi Lexicon, Romansch — Tudesc. Zürich 1828).
Na razgranji kantonov Uri, Bern in Unterwald stermi lednik, imenovan: We nd e n gl e tscher, in pod njim je dolina: W e n d e n t h a 1.
V starih letopisih teh krajev se imenujejo Vendi „homines, qui vocantur V in de" (glej Acta churiensia v Koppovih Vindiciae), in iz rimskih časov je znano mesto helvetsko: Vindonissa.
Kedaj in od kod so Slovenci sem prišli? V sedmem stoletji, ko se ie novo naseljevanje godilo, v zapadu niso dalje prišli, nego do tirolske reke Ri en ce (Paul Diacon. 4, 41). Na iztočno-za-padni strani so sedeli Friulci, torej tudi ni bilo mogoče razširiti se do vališkega kantona; ravno tako ne od baltiškega morja sem; •—to naseljevanje se je moralo zgoditi v pradobi v četrtem ali tretjem stoletji pred Kristom, ko so Kelti začeli črez Alpe v gornjo Italijo in dalje proti jadranskemu morju tiščati.
Že učeni Nemec Mannert (Germanien st. 499—501), kteri tudi trdi, da so že v pradobi med Karpatiin jadranskim morjem Slovenci stanovali, že taje spoznal to resnico, rekši: „Durch keltische*) Einwanderungen wurde wahrscheinlich das Urvolk verdrängt. Zurück nördlich über die Donau oder gegen Westen in die Gebirge der Rhaeter ?" Mannert je najmre, kakor tudi Šafafik krivo mislil, da so bili slovanski prebivavci Norika, Panonije in Karnije popolnoma za Karpate vrženi; vendar novejše preiskave nam pričujejo, da so še za Rimljanov tu Sloveni stanovali, ako ravno jih je bil velik del proti serverju in proti iztoku pregnan. Gori smo se prepričali, da 60 za Velleja Paterkula Slovani še segali na drugo Retijo. Čuli smo pa tudi, kako obilno se je Keltov v severnem in severnozapadnem No-riku naselilo. Iz onih strani so utegnile velike trume Slovanov v helvetske planike pobegniti; pa tudi Kelti so jo tiščali proti zemlji starih slovenskih K ar no v; tako je mogoče, da so tudi iz Karnije proti zapadu v helvetske planine trume slovenske pred nasilnostjo Keltov pobegnile. * *)
•) Ko so pozneje za J. Caesara v norensko okrožje keltski Boji priđrli, je kralj Norencev V o c c i o Caesarju pomogel boje premagovati in mu je poslal za gradjanski boj 300 jahacev (Strabo IV. Caes. Bell. civ. I.) ; dokaza dovolj , da Norenci in Boji niso bili enakega plemena in jezika.
**) Zato se mesto Zizere v Graubiindtnu ponaša, da je tam stal slovit tempelj boginje C i z e, in daje mesto po njenem ćastji dobilo ime (glej Jahrb. der. Lit. XXV. 180).
262^
Sosedje starih slovenskih Karnov so bili Veneti.   Mannert in ^ Šafafik je imata za Slovene, ali meni se vest Herodotova (I, 196) naj verjetnima dozdeva, kteri Venete Illyrom prišteva.
Malten (Bibliothek der neuesten Weltkunde I. str. 28—50, 190 —216) omenja pečnih parm (Felsengrotte, v Solčavi p arma-grotte), ktere Nemci Hunen-grotten imenujejo. Take parme se nahajajo tudi v drugih slovanskih zemljah, postavim v Kij evi, v Ojcovi na Krakovskem, v Sobori v nitranski stolici itd. ; gotovo so bile enkrat svetišča bogov in nas opominjajo na parme v Elori, Salseti, v Ele-phantini na Indijanskem. Malten piše, daje vališko ženko poceni rude poprašal, in sicer po francoski, nemški in taljanski, pa mu nič ni odgovorila; ko pa jo je po vališkem prašal: Keh voljes porli sti" petra? (Kaj voliš pro isto rudo?), mu je rekla: Štiri bac (Batzen nemško ime za denar). Malten je tudi na poti od „Hunengrotteüber G r a d e t z nach Sitten" nekoliko valiških besed zapisal, ia sicer : č i v a, koza, ruski: ciba, kibek, Hütte ruski, kibitka, lehki pokriti voz; laz, Bergflächc, slov.: laze, valance, krogla snega valjajočega se iz planin, jeli ni: lavine skaženo iz: valina? Primeri ga-maz enz:magazen, zajik—jazik, r epetnica —porotnica, koprivan kropiva in več takošnih besed, v kterih so glasniki prestavljeni.
Topična imena so: Banie, Biel, Gradec, Heremence, Grona, Luk, Visoje.
Še več drugih topičnih imen najdemo na Švajcarskem v pričevanje, da so se bili tam Slovani naselili, postavim: Fahr-Windisen, Glad, Boudry (primeri: Bo dr i ci severnoslov. rod) Čer-nec, Jenac (Jenatz), Kenic (Könitz), Carlina, Čerlic, Laasen (kj er j e imenitna kopel, ^ primeri češko : Lažen, kopel, toplice). Muta, Maloja, Capina, Tasna, Tuz, Lis, Horb, jDubin, Savinerthal, Vorben itd.
^ Mi imamo torej neovrgljive dokaze, da so Slovani tudi enkrat na Švaj carskem naselbine ustanovili. Ker zgodovinopisci one dobe ne reko, da bi bili leta 592—595 po Krist, na novo prišedši Slovani v zapadu bili dalje prišli, kakor blizo do Ina, po tem takem segajo one naselbine v starejše čase. Utegnil bi kdo zavrniti, da so švaj-carske naselbine menda iz časov hunskoga vlaka, ko je Atila Rimljane v Galiji prijel, in se pri Chalonu premagan, črez julske planine proti Akvileji vzdignil. Ne verjamem ; Atila je preveč na katalan-skih ravninah trpel, in gotovo ni bil nagnjen le ene trume svoje vojske razpustiti, tudi kaj takega ni še nikdo trdil. Ker že Strabon piše: Raeti et Norici usque ad alpium summa assurgunt, et versus Italiam vergunt, ahi Insubres, alii C arno s, et quae vunt circa Aquileiam attingentes, dalje: Viadelici et Norici montana exte-riora tenent. (Stfab. IHinlV), bilo je razširjenje v helvetske planine mogoče. Kakor so bile keltske betve po Noriku in Panoniji, enako morskim otokom, razškropljene, tako so tudi znale sloYenske po Helveciji Kelte razškropiti.
263
Znamenita je še ta okoliščina, da so Norenci že davno bili „amici senatus populique romaniin tudi v veci prijaznosti z Nemci, kakor 8 Kelti, in da je sestra norenskega kralja Vocia bila omo-žena z Ario v i sto m, "kraljem nemških Suevov (Caesar B. G 1,53).
Mogočen rod Suevov je za Caesarja in Avgusta segal do druge Rhaetije (Vindelicije) ; tako znanje in občenje Norencev s Suevi ni bilo ravno težavno.
Ime norenskega kralja Vocio po obliki, kakor bolgarsko: slipio, nemio — slep, nem, ima gotovo čisto koreniko, kakor slovenska imena Voc, Vocela, Vucela, staročesko: Vok.
Značaji iz življenja našega naroda.!
(Spisuje F. K o Če var.)
Obiskal sem neki dan prijatelja slikarja, ki je ravno kar z olovko po papirji čečkal. Kaj risaš? vprašam ga, ko stopim v izbo. „E jezi me — odgovori — narisal sem že več ko dvajset *drevesnih podob, pa še vsaka se mi je skazila." Jaz pogledam v risanje, in nektere podobe se mi niso zdele ravno napačne." Vsaj ta-le drevesna podoba je dosti dobra," rečem ter s prstom eno pokažem, „kaj jej pa manjka?"'—„Res, ta-le je še ena najboljših med vsemi, pa vendar je slaba." — „Pa zakaj?" — ;,Vse preveč pravilna je, tako je djal moj prijatelj, in zato ne velja. Kedar hoče shkar drevo naslikati — začel mi je razlagati — ne sme ga naslikati takega, kakoršnih vidimo po naših drevoredih, na zvezdi v Ljubljani ali pa na južni promenadi v Zagrebu, ktere umetni vrtnar vsako pomlad gosenic in lišajev otrebi in obreze, ki imajo ko sveča ravno deblo in ko jabolka okroglo krono ; ampak on si mora vzeti drevesno podobo, kakoršna je zrasla sredi gozda v teku stoletij, s slokim trohlim deblom, v kterem so se že vdomili polhi in polži in druga golazen; z vejami, ki so polomljene kakor kosti tistih razbojnikov, med kterima je bil naš Odrešenik križan ; z razpuljenim vrhom, kte-remu se pozna, da ga je že marsikteri vihar lasal, če ne celo strela va-nj treščil a." „Kedar slikar čopič v roke vzame" — čez nekoliko Časa nadaljuje — „da kaj naslika, kar bi utegnilo gledavca zanimati, poiskati si mora nenavaden nevsakdanj predmet; in če tega ne stori, mora pa predstavljati navadne vsakdanje stvari v mikavnih zanimajočih položajih, v nerednih slučajih. Vojnika nam ne sme iredstaviti v paradi stoječega, ampak ko junaka v boji se borečega; adije nam ne sme predočiti plavajoče po mirnem morji, ampak po valovih metano ali razbito na skan ob morskem zobu !"
Tako je govoril moj prijatelj risar, in jaz se bom po njem ravnal. Opisal ne bom navadnih ljudi, ki žive kakor ura na farnem zvoniku, ki se vsaki dan v določen čas navije in vsake kvatre en-
264
krat namaže.   Jaz ne bom opisoval ljudi, ki redno obedvajo, kedar o poldne z velikim zvonom zvoni, ki na vsako nedeljo čisto košuljo oblečejo, ki se dajo poprej trikrat oklicati, predno se oženijo, ki * grešno žive in skesano umrjó, kakor je že navada današnje dni. Pa tudi takih ne bom opisoval, ki si vest skozi vse leto dan na dan z novimi grehi obtežavajo, če pa pride velika noč, jih celo butaro f pred fajmoštrom v spovednici odlože, da si prostor za spet nove narede, ampak take bom opisoval, ki je osoda suje po svetu, kakor konjsko kopito kamen po cesti; ki ne spe v pernicah, vsaki dan na ' novo zrahljanih, ampak če je treba, nemara v koprivah. Moji značaji bodo originali !
Ta pa ni original, ki še ne ve, kako bi se useknil, če je rokavčič doma pozabil; ki prec po dristlji seže, če je le en dan zaprt. Osebe, ki je bom drugo za drugo pred bralca pripeljal, ne bodo idejalne, izmišljene, ampak žive, resnične, kakoršnih vsaki dan^ srečavamo po mestnih ulicah in po vaseh. Morebiti se bo ta ali uni bralec semtertje zadetega čutil; zato že naprej povem, da ni moja namera, koga žaliti, beseda pa tudi ni konj. Če bo že kje kako želo, strupeno ne bode, in da tudi ne bo pikalo, ovil ga bom kolikor mogoče v rahle besede. Naredil bom kakor soldatje, ne v smrtnem boji, ampak na vežbališču, ki na koncu dolgega lesenega droga debelo bunko navežejo, da drug drugega krvavo ne rani. Kakor sem rekel: samo nameril bom, sprožil in ustrelil pa nikdar.
Prvi značaj, ki ga pred bralca postavim, je : .
I. Butelj - Matevž.
Skupaj sva v šolo hodila, in zato ga prav'.dobro poznam. Jaz sem bil, ko so moji starši še živeli, sin rokodelskih „purgarskih" ljudi, Mene je posadil gospod „lerar" v eno srednjih klopi zraven kovačiča, krčmarica, krojačiča, ključarica in kakor se že zovejo razna rokodelstva. Pred menoj v prvih klopeh so sedeli sinčiči mestnih honoracijorov : šibki fantiči z bledimi obrazi. Tam doli pa pri vratih in okoli peči, tam je sedel naš Butelj -Matevžek, v tako zvanem „ezelponki." Bile so sicer zadnje klopi vse polne mladih Butelj -Matevžkov, pa mi bomo večidel le v ednini govorili, ker so si bili vsi enaki, kakor sluka prdavcu.
Med prednjimi in zadnjimi klopmi je bil vedni boj. ? v sredini smo se držali bolj po robu. Honoracijorčiči se niso nikoli s Butelj-Matevžkom ne sprijaznili ne pomirili, ta pa ž njimi ne. Butelj - Matevžek se je zmerom le sam branil in boril. Honoracijorčjč je pa imel silnega zaveznika, in ta je bil sam gospod „herlerar." Če je Butelj -Matevžek védoma ali nevedoma kak paragraf „šulgesecov" prestopil, koj gaje zatožil kak honoracijorčič, in potem je bil veliki „autodafe" v šoH. Učitelj je Butelj-Matevžka včasih res neusmiljeno pretepaval. Tresel ga je za kuštrave lase, kakor voznik konja za prednjo grivo, kedar noče potegniti; uhlo mu je po trikrat zavil, da mu je kar gorelo in bucalo po glavi kakor v ulnjakii.  Mi v
265
prednjih klopeh smo s „strahopoČitovanjem" nazaj gledali. Če je bil jravi Butelj-Matevžek, dal si je — pa ni zinil nobene — toliko leskovega esa naložiti na pleča, da bi ga imel še odrasli dokaj nositi. Na videz se pa Butelj - Matevžek še zmenil ni, držal je nepremekljivo kakor zid; ne pa potrpežljivo pohlevno kakor jagnje, ampak trmasto kakor osel ! Ali po šoli, kedar smo se po ozkih skalinah v vežo gnetli, dobil je ovadnik na skrivaj marsiktero bunko v rebra za tožen groš, da se je ves slok domu prijokal.
Butelj - Matevžek je hodil po letu večidel bos, včasih celo go-loglav v šolo. Hodil je pa zato v šolo, ker so ga starši noter gonili. Starši so ga pa spet zato v šolo gonili, ker jim je berič napovedal kazen, če Matevžka ne bodo v šolo pošiljali.
Mene je zavida vredna sreča doletela, da me je učitelj celi klopi samih korenitih Butelj - Matevžkov za dekurijona, za kaprola postavil. Imel sem dolžnost, paziti na njih redno obnašanje in je jred Šolo izpraševati. Marsiktero mito sem naskrivaj prejel: sladkih 'coreninic in klujcev, ali so mi pa obetali kako tičje gnjezdo poka-, zati. Moja milost je pa bila za take reči zmerom na prodaj. Iz prva se mi ni kaj dopadlo v tem novem društvu, ali v kratkem sem zapazil, da je kaj veselo življenje med njimi. Zmerom so imeli pod klopjo kako malo zabavico, kak tih dir in dej : ali so muhe lovili, ki so se po hrbtih v sprednji klopi sedečih pasle, ali so se za ušesi šegetali ali sčipali, ali barantačili, ali pa so si iz papirja očala izrezovali, kakoršna so učitelju na nosu kakor sedlo jahala, včasi si pa s tinto brke pod nosom namazali, ali še kaj drugega počenjali. Pa joj, če je učitelj poklical: Butelj-Matevžek „bajter !" in Butelj-Matevžek ni bil „dapaj !" In spet je brezovka pela in leskavka žvižgala okoli peči! To je bilo udrihanje, kakor da bi veljalo deset ludičev iz njega izgnati. Dobila je včasih cela klop brez razločka, naj so bili vsi krivi ali le samo eden. Leskov ogenj in brezova goreča smola je padala na vse kakor pri Sodomi in Gomori. Učitelj si je mislil, škodovalo ne bode, in zato je mlatil ne glede, kod in kam bo priletelo. Da bi se pa Butelj - Matevžek česa naučil, da bi danes ali jutri kaj vedel in znal, to je bila učitelju deveta skrb, samo da je vsakega pol leta svoj „šulgelt" prejel, drugega mu ni bilo mar. In zato je Butelj-Matevžek po dva, po tri leta v vsakem razredu čepel. Konec šolskega leta, dan skušnje, tačas je bil žalosten čas za našega Butelj - Matevžka ! Prišel je sicer tudi on praznično oblečen, obut in počesan v šolo, ali to mu vse ni nič pomagalo. Med letom ga učitelj ni ničesa učil, konec leta ga pa tudi ni ničesa imel prašati. Vsakteri je še kaj dobil, če ne krone križevače, pa molitvene bukvice ali vsaj kak pozlačeni kipec. Butelj-Matevžki so se zadi na klopi spenjali in Čakali, kedaj pride red tudi na nje, kedaj bodo enega ali drugega poklicali, pa zastonj, pozabili so jih. Že pri molitvi so solze nabirali, pri amenu so se pa v dveh debelih curkih slednjemu Butelj-Matevžku čez obraz vdrle. Ta žalost ga je pa srečno kmalo minila, ko je začel krave na pašo goniti.
266
Kakšen dobiček je imel Butelj - Matevžek od petih — šestih let, kar je v šolo hodil? Znal je svoje ime kvakasto napisati, in še to napačno, ker ga učitelj sam ni znal pravilno slovenski napisati. In od kod ta slabi vspeh ? Od tod, ker so ga podučevali na tisti zloglasni način, po kterem so Dominikanarji Indijance v Ameriki Kristusove vere učili, najme v njem^nerazumljivem tujem jeziku! In tako se je zgodilo; Butelj - Matevžek v šolo, Butelj - Matevž iz šole !
Narodne stvari: priče, navade, stare vere.
(Nabral in razglasil M. Valjavec.) |?
(Dalje.)
2. Saki jagar, koj goder na mladu nedelu hodi vu lov i koj    -dela sakojačke coprijeprvo sunčenoga ishoda i koj bas nijednu mladu nedelu ne prepusti, da ne bi išel vu lov, mora hoditi iz drugoga sveta
na ov se mučit i tret po noči i nigdar ne miren, nego tuliko let mora hodit, kulikoje mladi' nedel pošpotal i zateptal. Saki divji jagar ima sobom tuliko cuckov, da je človek ne more niti prebrojiti niti presuditi, i hodi samo po noči vu lov po šuma' i više put i po polju. On puše vu rog, kak pravi jagar, poca a i cucki čvenkaju, kak da bi zajca terali, nu puška mu tak pokne, kak da bi s pralkom po ^ hrastu vudril. Nu divjega jagra je videti, spodoben je čisto našemu pravomu jagaru, i on nikaj človeku neče včiniti, samo mu človek mora dati mir, njemu se pokloniti i reči mu: dober večer pak oditi svojim putem. Cucki divjega jagara su črni i mali kak je dober maček i tak su črni, kak je na sem svetu žugek, samo su pod vratom malo beli i 'si su iste jednake glake i 'si do jednoga jednaki. Divji' jagarov ima i dendenešni a prvo trideset let bilo je jih išče više. Dendenešni veliju ljudi, da ih je išče vu Kalničkoj gori, Kap-tolonjskoj gori (drži se Kalnika), vu Lokvi (gora Fodrocijeva), blizu Bogačeve, pod Kalnikom, vu Mačkojini (totu jih je bilo prvo, vezda se redko vidi i čuje), v Zamladenečkoj šumi, vu Ljublju (gora pod Kalnikom), vu Guščerovečkoj gori, vu Melincu (drži se Kalničke i Kaptelonjske gore, a sada je Fodrocijev), itd. —
3. Bil je jem put vu staro vreme jeden jagar jako zločesti. No to se je bilo dogodilo poklem, ^da je bil vre bog skorem celi svet skončal, a ta jagar se je bil zdigel z' eno petsto ali jezero let, gda se je bilo ljudi dosta nastanilo na ovem svetu. On jagar je saku mladu nedelu hodil vu lov i sakojačke coprije delal prvo sunčenoga ishoda. Bil je jaki jagar pak neje nigdar nikaj držal do boga, neg je navek govoril, da je on sam sebi gospodar a da zvrhu sebe nikoga ne pozna i da ne veruje vu nikakvoga boga drugoga samo ja-garskoga pak ne nigdar nijednu nedelu mladu postuval niti svetil, neg je navek hodil za zajci i sakojačkemi drugemi zvermi i malo
267
je bil gda doma. Ovoga jagara su višeput i same vile obračale na dober put. One su ga vlovile gde vu šumi, onda su mu rekle, da se naj pobolša in naj ne bó tak zločest i krivoverec i povedle su mu 'se, kak mu bo na drugem svetu, da bo moral iti iz onega sveta na ov svet vu lov, i cele noči bó hodil po lovu, ako bó tak^ostal ne-pobožen, i da se bó moral močiti po ovem svetu i treti. Spotale su ga i puna vuha mu nahajale, ali je on ne štel nikaj posluhnuti. Njega se ne nijedna reč vilih prijela, ali njemu govori, ali 'suhu stenu bob hitaj, je 'se jedno. On ne nikaj zato maril, kaj su mu one povedale. Nu gđa su vile vidle, da je on neče baš nikaj posluhnuti niti im kaj veruvati i gda su ga vre više put špotale i na dober put obračale i mu navek vu vuha klopale i na njim (— nad njim) čvektale on je : nje počel špotati i na nje morguvati, i gda ni su bile jem put med se vre j eno šesti put dobile, onda im je rekel : ako mi ne daste mira, ja vas 'se po jedne jedine postreljam i bom vas 'se poganjal po celem ovem mestu i nigde vam ne bom dal mira niti počinka i bom sa-komu slednjemu rekel, da ste vi tepice i malkaj, a ne vile, i bom pobunil svet, kaj ne bó nijeden vam več nikaj veruval, ar vi 'se lažete i vekši' cipanic ne treba na svetu, neg ste vi. To vam velim zajni put, da mi dejte mir. Tak je vile zešpotal pak je odišel on den. Nu vile su rekle: dej si mir, nikaj zato, kaj si ti vezda vušel od nas; em dojdes nazaj k nam zutra v jutro, pak ti onda povemo, kaj te ide, a ti si denes nam povedal; a mi tebi dobro želimo, pak ti sam za se ne mariš. Dobro, dobro! bumo se zutra vre vidli, gda, nas bó više ; naj se bojati, da ti mi bumo dužne ostale. Gda je do-šel dimov, bil je žalosten i ne nikaj bil donesel vu torbi. Žena se je mam začudila, kak je to, da on ne nikaj donesel dimov zveri, a orvo ne nigdar došel, da bar ne bi kaj to donesel, a vezda baš ni-5:aj. Gda je tak jako srdit dimov došel i prazen, vidla je žena, da to ne pravi groš, ali ga ne ufala mam pitati, da kaj mu je, kaj je tak srdit. Nu gda se je ž njom spominal jeden časek, zapitala ga je: čuješ ti, kaj si tak srdito dimov došel t more biti za to, kaj nisi denes nikaj vubil? em vubiješ zutra pak drugi koj den, pak kaj bi se za to srdil? em budi vesel, em bi 'se zajce i zveri postreljal, da bi saki den po dva strelil; dej si mir, naj se srditi. Na to je rekel ženi : ah, da bi ti znala, kaj se je meni pripetilo, onda bi se i ti z menom srdila i žalostila. Ona ga je mam zapitala: more biti ti seje kakvo zlo jjripetilo ali kakva nesreča, poveč meni, more biti bi ja mogla kaj pomoči. On joj je onda rekel: bom videl, kak mi bó zutra, onda ti pripovem, denes ti ne bom baš nikaj povedal. Nu ona mu ne ni-kak dala mira, nu on reče: dej si mir za denes, denes ti ne bom nikaj povedal, nego zutra ti 'se povem. Žena je onda mu dala mir od toga. Nu gda su mu bile drugi den vile obečale, ako se ne bó pobolšal, da ga bodo 'morile aH pak 'sega zmele tak, da ne bó sam za se znal i da ne bo nigdar za nigdar išel više vu lov, ali da hude iz onoga sveta hodil na ov svet navek na lov i bó se moral treti i močiti po ovem svetu i ne bó nigdar zmirem ; gda su mu tak jako vu vuha bajale, onda im je počel on boga kleti i nje i na nje po- .
268
eati. Ali su mu se vile poskrile, da ne više nijedne videl niti Čul, niti glasa niti stvora ni oilo vilam. Gda nisu mogle nikaj ž njim skončati, onda su ga išle tužit dobromu bogu. Nu gda su došle bogu, ali bog je 'se to videl pak im je onda rekel: vidim ja, kak on mene špota i kak vas i mene preklinja i kak vam ne da mira ni pokoja. Pak da ne bi barem mene špotal i proti vam se digeli drugi svet bunil! ja vidim, da mi hoče celi svet pomesti i na krivi put obrnuti; zato-vam dajem vlast i napravite ž njim, kaj goder hočete; samo mi pazite na ljudi. Vezda ite opet na zemlju pak mi pazite na svet dobro. Gda su vile došle od dobroga boga, mam su povedale drugim svojim sestram, kaj im je bog rekel: nam je rekel dobri bog, da si ž njim naj delamo, kaj goder nam je drago. Vezda ga mi bumo vre vučile pošteno i kak se mora dobri bog poštuvati i kak nas mora poslušati. Gda je jem put išel vu lov, nu baš na jednu mladu nedelu pred sunčenim ishodom, na jemput ga je nekaj zazvalo iz jedne jabuke baš na onem mestu, gde se je prvo z vilami svadil. Ova jabuka bila je baš na križanju. Gda ga je vuzvalo, on se je zgledoval, ali ne nikoga nigde videl. Opet mu je nekaj reklo: za tri dane boš mri. Mam ga je strah obišel i nekaj ga je steplo, da su 'se zeni po njem išli, i komaj je dimov vušel od straha.
Kak je dimov došel, mam je rekel: čuješ ti, meni ti ne dobro, ja ti bom mrl; ali joj je takaj mam počel vezda pripovedati, kaj se je ž njim dogodilo i rekel je, da je prava živa istina, kaj joj povoda. Gda je bil tretji den, dojde nekakva žena na oblok pak je rekla: došlo ti je vreme, boš moral iz ovoga sveta na drugi, kak ti je rečeno i za to, kaj nisi poštuval boga i nas vile i kaj si saku mladu nedelu tak poteptal', kaj si navek hodil po lovu, hodil boš iz drugoga sveta na ov svet cele noči po lovu i za to te budu ljudi zvali divji jagar i boš divji jagarnazlamenje celoga sveta. On je rit tek mrl i gda su ga zakopali i držali on isti večer karmine, i gda su baš boga moHli (gda su donesli vu hižu svecu), na jemput je počelo vani nekaj javkati i 'si su se presenetili, ar su poznali njegov glas. Nu onu noč ne došel vu hižu, samo je vani javkal. Ali drugač je došel 'saku bogu noč, da ne nijedne prepustil. Išel je vu hižu pak se je spominal svojom ženom i družinom i povedal jim je, vu kakvi je muki i nevoli, da mora hoditi po lovu cele boge noči i da ima cucke, pak je rekel onda, da naj idu glet, kakve cucke ima. Išli su van glet i vidli su cucke. Ali na jemput je rekel: došla je moja vura, moram iti vezda. Onda si je zel pušku i zazval cucke i odišel je od njih. To se je razglasilo po ćelom svetu i ljudi su ga vu noči videli i veliju, da se i vezda vidjava po veliki' šuma' i takaj po polju i da se vidiju cucki i čuje se kak vu rog tuče i kak poca i človeku nikaj neče, samo mu človek mora dati mir. — Zamladinec.
Pazi: Žugek n „naj crnesa farba;" p ral k a je mala skoraj Stirivoglata deska z držalom, ki ž njo lan tepó; glaka~đlaka, (kakor glen in dien, gnes in dnes; in zlasti klaka, mekla itd., mesto tlaka, metla itd.) malkaji ti si malkaj— ti si nistarija. '
269
IX.   Škratec.
1. Večkrat se vidi, da leti nekaj žerečega po liifti dugo kak metla tak visoko kak vtiči letajo in to pravijo da nese škratec pe-, neze tistim, keri so se njemi prek dali, to je, keri so mo obečali svojo dušo po smrti. Tak je nosa tudi enok enimi sirmaki, keri je drugo nie ne ima, kak eno malo hižico, v keroj je on svojoj ženo j i z decoj živela. No kajti je en moški vsakši mladi mesec prnesa te peneze, reče deci, naj bi ga imenovali za strica. No to je ne štea povedati, što je to in tudi svoj' ženi ne. Kajti je vsakši den odiša z dumi, mislila ]e žena, kaj je on te peneze gde zasluža. No ona itak gre ejnok za njim gledat, kam on na delo hodi pa ga vidi iti notri v oštarijo. Gda on večer domu pride, ga žena skrega, zakaj on v oštarijo hodi. On pa reče, da jo je za to nič ne skrb, da on slobodno gre, kej se eno malo okrepči, in tak vtisi ženo. No kak ejnok zbeteža, reče mo žena, kaj da je šla po spoved, kajti je jako obnemoga v betegi. On pa se nikak ne da na to nagovoriti. No gda je začea vmirati, vidi žena glih tistega, ki mo je peneze nosa, priti v hižo po njegovo dušo, no bia je zaj včista črni pa ima rogle. Ona se vsa prestraši in ne ve, kej bi začela. Zaj da lepo svojega moža pokopati in za njega mese služiti, kajti je vsakšo noč priša domu ružit. No to vse ne je nič hasnilo in od tistega dne še ga gnešji den ne v tistem hrami mira. Či gdo šte té pride, nemre skoz noč tam obstati, žena pa in deca mogli so oditi od te hiže, kajti so ne meli mira.
2. Škratec je duh, ki peneze nosi. Lehko si ga je pridobiti po posebnih formolan na kakoj ravnici pa na križpoti te mo more nekaj obečati : sam sebe ali en del od sebe, ali roko ali nogo svojo in to more svojoj krvjoj podpisati. On jemle vseštoti podobe na se, zaj je mladi fantič, zaj stari mož, tudi v babo se večkrat spremeni. Grda komi peneze nosi, te ima podobo žereče metle in po lüfti šumi. Ci ga gdo dobi, te mo on prinese vse kaj oče meti in to mo more večer, gda spat gre, na okno znamenje djati da on ve kaj če meti. Vsakokrat pa gda mo kaj prinese, more mo proseno kašo na okno djati, ker to naj rajši ma. Enkrat je en sermak si enega pridoba, ki mo je peneze in vse, kaj je štea meti, nosa; zato mo je obeča nogo. To jegov lakom en sosid zavoha, ker se mo je to čudno zdelo, da je ta sermak tak hitro bogat posta, in gda je večkrat vida, da mo je neka žereča metla skoz ror (— dimnik) noter letela, te vsakšo noč gre gledat okol hrama, kaj da to je. Eno večer najde na okni en tolar. To je pomenilo, da bi mo moga škratec telare prinesti. Sosid toti tolar vzeme in en trn na okno dene. Škratec pride in kak trn vidi gre in mo pun dvor trnja nanosi mesto penez. Kak pa rečen cajt pride, pride tudi škratec po ?ogo, on pa vzeme nogo od stolca in mo da. —En težak, ki je k bogatemi kmeti na delo hoda, prava mi je sam, da ga je vida, ker je enkrat skoz noč pri jem osta, v podobi vekega črnega kocastega psa priti v gobci en žakelček držeč.
270
kerega je poleg j ego ve postelje na okno dja.   Li banj a pri Své' tinjah, st.
3.   Skratec je dug kak ena žrd a na konci ma rep kak ena metla, s kerega iskrinje vün leti. On nosi peneze, keri mu svojo düso^ obeča ali pa od svojega deteta.   Najrajši leti večer v prvem mraki.v On leti malo ober drevja.   Ednok je ena diklina dognala vütro na' pašo pa se je ne hmila. Ona najde škraca, ka je na ponjavi peneze sušio.   Ona mu reče, da naj joj eno malo da, on pa joj reče: prašiča, kaj si se ne hmila? pa si vzemi. Ona si nagrne v .ftirtuh penez a gda je domu donesla, je bilo samo vogljenje. ~ Enok pa je skratec pelo mimo ene hiže v toligah peneze, gde je gospodinja kruh pekla.   Ona čuje, da jako tolige škripljejo, gre vün gledat s pome-* tilom, kajti je glih te peč pometala, poškropi ga ž njim, te joj je* skoto pun lagvič na podstinje. — Hum, str.
Slovenska terminologija za mineralogijo.*)
(Spisal Fr. Erjavec.)
Mineral — rudnina, mineral; Mineralogie — rudninoslovje, mineralogija; Krystall — golot, kristal; einfaches Min. — samotera rudnina; zusammengesetztes M. — zložena r.; — gemengtes M. — zmesnina ; Fläche — ploskev, plošča ; flächig — plosk n. pr. triplosk
— dreiflächig ; Kante — rob ; Eck — vogel : Axe — os ; Quadrat — kvadrat ; Rechteck — pravokotnik ; Rhombus — romb ; Rhomboid — romboid; Deltoid ¦— deltoid; Trapez — trapéc; Dreieck — trikot; gleichseitig — enakostran ') ; gleichschenklig — enakokrak ; Diagonale — preča, preka; congruent — sokladen; scharfkantig — ostro-rob ; stumpfkantig — toporob ; gleichkantig — enakorob ; Hexaeder
— heksaeder, kocka: Oktaeder — oktaeder, osmerec; Dodekaeder
— dodekaeder, dvanajstereo; hex. trig. Icositetraeder — kockasti trikotni štirindvajseterec ; oct. trig. Icositetraeder — osmerčasti trikotni štirindvajseterec; 2kantiges tetrag. Icositetraeder — dvorobi četvero^ kotni štirindvajseterec; Tetrakontaoctaeder — oseminštirdeseterecj Tetraeder — četverec; Trig. Dodekaeder ¦— trikotni dvanajstereoj Pentagonal. Dodekaeder — petokotni dvanajstereo; (xestalt — ??^ Rhomboeder — rombovec ; gleichktg. 6seitige Pyramide — enakoroba šestostrana piramida; ungleichktg. 6s. P. — raznoroba 6st. pir.;
•) Na» slavno znani pisatelj, prof. Fr. Erjavec v Zagrebu, je spisal mineralogijo za niže realke in gimnazije in jo misli ponuditi slovenski Matici, da jo spravi na svitlo. Ker bi pa rad, da bi zvedenci 5e prej pregledali terminologijo, zato jo razglasa „slov. Glasnik" po njegovi želji vsem znalcem v prevdarek in popravo, če jej je Se treba. Vredn.
') znabiti bolje: ravnostran; *) znabiti bolje: ravnokrak.
271
Prisma — prizma ; pyramidal -— piramidast ; gleichktg. 4st. Pyr. —-enakoroba 4str. pir. : Sphenoid — klin ; Doma — doma ; Orthotyp —? ortotip; Hemiorthotyp — hemiortotip; Unvollkommenheit der Kry-j[i stalle — nepopolnost kr. ; gestreift — raskav ; rauh — srhek ; drüsig);
— bradavičast; gekörnt — zrncat; eingewachsener Kryst. — vrastelJ k. ; aufgewachsener Kr. — vzrastel k. ; loser kr. — izlusöen kr. Platte ¦— ploča; Stängel — stebelce; Körner — zrna; Spaltbarkeit»; razkolnost; Bruch — prelom; Theilungsfläche — razkolna ploskev;^ Theilungsgestalt — izkol; Bruchfläche — lomna ploskev; muscheligt<
— školkast; nachahmende Gestalt — posnemek; Krystallgruppe —^ vrastek; eingew. Kugeln — vrastene krogle; traubig — grozdast;)^ nierenförmig — ledvičast ; Krystalldruse — vzrastek ; aufgew. Kugeln
— vzrastene krogle; staudenförmig — grmičast; blumenkohlförmig.
— broskvast; zähnig — zobčast; drahtförmig — žičast; haarförm.j
— lasast; baumfrmg. — drevesast; blattfrmg. — listast; blechförmi^i
— platičast; gestrickt — pleten; tropfsteinfrmg. — kapničast; zackig.;
— rogljast; korallenartig — koralast; Glaskopf — svitoglav; gestalt-t los — brezličen; derb — gručav; Eingesprengtes — drobir; Struck-1 tur — zlog, sklad; körnig — zrnast; stängelig — stebelčast; gleich-( laufend — vštriten; auseinanderlaufend — raziden; schalig — lušči-^ nast; verschwindendklein — predroben; dicht — jedernat; splittrig,' troskvast; hackig ¦— repinast; erdig — zemljast; Glanz ¦— sijajnost;;« Metallglanz — kovinja sij. ; Diamantglz. — demantova sij. ; Fettglz.f
— tolščena sij. ; Glasglz. — steklova sij. ; Perlmutterglz. — biseroval] sij.; starkglänzd. ~ sijajen; glänzd. — svetel; wenigglänzd. — svet.-' ličast; schimmernd —- lesketen; matt — teman; ?"'??h? — barvay. tombackbraun — tompakast; kupferroth — bakrast; speissgelb —j bronast; messinggelb — medast; goldgelb — zlat; silberweiss — sre-' beren; zinnweiss — kositarjast; bleigrau — svinčast; Farbenreihe — barvena vrsta; Farbenzeichung —  pestrost, pestrina; punktirt — pikčast; gefleckt — pegav; gewölkt — oblakast; geflammt —-.^pla-i menast; gestreift — progast, marogast; geädert — žilat; Strih —{. raza ; Durchsichtigkeit — prozornost ; durchsichtig — prozoren ; halb- ' durchsichtig — poluprozoren; durchscheinend — prosojen; and. Kan-, ten durchscheinend — na robéh prosojen; undurchsichtig — ne pro-^ zoren; metali. Aussehen — kovno lice; angelaufen — naduhel; Iri-' ziren — mavra; Farbenspiel — barven preliv; Farbenwandlg. — barvena mena; Lichtwandlg. izmena svetlobe; schillernd — spremi-njav; Aggregationszustand — skupnost; fest — trd; flüssig — teko-j čen ; spröd — krhek, zähe — vlečen ; geschmeidig — vitek ; milde ;
— mehek, melek ; dehnbar — raztezen ; hämmerbar — koven ; biegsam — gibek ; elastisch — vratek, prožen ; tropfbar flüssig — kap-Ijiv; ausdehnsam flüssig — plinav; Härte — trdota; Härteskala —^ trdotine verste ; spec. Gewicht — posebna teža ; Magnetismus — magnetizem; Elektricität — elektrika; Phorphorescenz -- svetlikanje; süsslich — osladen, omleden; salzig — slan; laugenhaft — lužen; kühlend — hladeč; bitter — grenek; stechend — grizek, herb — trpek; sauer — kisel; Geschmack — okus; Geruch — duh; Gase!
272
—- plini; athm. Luft — zrak, hlip; Kohlenwasserstoffgas, Sumpfgaa
— oglovodenec, glibni hlip; Wasser — voda; Säure — kislina; Kohlensäure — oglenčeva kislina ; Schwefelwasserstoffsäure — žeplo (sivo) vodenceva kislina; Sassolin — Sasolin, borova kislina; Salze
— soli; Soda — soda; Nitrit, Salpeter — solitar; Steinsalz — sol; Alaun — golun ; Haloide — solikovci; Gyps ¦— sadra ; Fraueneis •— Marijino steklo; Alabaster — alabaster; Fluorit — jedavec; Apatit — apatit; Spargelstein — spargovec; Arragonit — aragonec; Eisenblüte — železni cvet ; Erbsenstein — grahovec ; Sprudelstein
— vrelovec; Calict, Kalkspath ¦— apnenec; Marmor — mramor; dichter Kalkstein —jedemati apn. ; Stinkstein — smrdljivec; Mergel
— lapor; Tropfstein ¦— kapnik; Kalksinter — apnena siga; Kalkstoff — apn. maček; Baryte — težci; Siderit, Spatheisenst. —jekle-nec ; Baryt. Schwerspath — težec ; Smithsonit, Galmei — kalamina ; Pyromorphit, Grünbleierz — zel. svinčenec; Wulfenit, Gelbbleierz
— rumeni svinč. ; Cerussit, Weissbleierz — beli svinč. ; Malachit — malahit; Azurit, Kupferlazur — modri bakrenec; Opaline — Opa-lovci; Obsidian — obsidijan; Bimsstein — plovec; Perlstein—bisr-nik; Pechstein — smolin; Opal — opal; Edi. O. — plemeniti op.; Feuerop. — žareči op.; Hallbop. — poluop.; gem. Op. — navadni op.; Wachsop. — voščeni op.; Holzop. — lesasti op.; Menilit — menilit; Hyulit — steklasti opal ; Kieselsinter — kremenja siga; Jaspo-3al — jašmastiop.; Stealite — Tolstniki; Kaolin — porceljan-ta; Meerschaum — stiva; Serpentin — serpentin; Steatit — salovec; Talk — lojevec; Topfstein — lončnik; Bergholz — iversčak; Gli mm er — ti nj ci; Chlorit — zelenec; Lepidolith — luskavec; Kuphite — lagovci; Analzim — analcim; Leucit — levcit; Späth e
— kala v ci; Hemimorphit — kremenja kalamina; Augit — augit; Diopsid — diopsid; Amphibol — amfibol; Hornblende — rožanec; Karintin ~ korošec; Strahlstein — trakavec; Tremolit — tremolit; Asbest ~ azbest; Amiant — amiant; Orthoklas — živec; Adular — adular; Amazonenstein — zeleni živec; Sklerite — trdci; Granat
— granat ; edl. Gr. — plemeniti gr. ; Kanalstein — cimetovec ; Grossular
— grosular ; Melanit — črnec ; Kolophonit — kolofonit ; Pyrop — pirop ; Topas — topas ; Quarz — kvareč, Bergkrystall — strela ; Kauchtopas — sajavec ; Amethyst — ametist ; Citrin — zlati topas ; Morien — morion ; Milchquarz — mlekavec; Rosenquarz — rožavec; Avanturin — avan-turin; Eisenkiesel — železnati kremen; Katzenauge — mačje oko; Chalzedon — kalcedon; Carneol — karneol; HeUstrop — helistrop; Chrysopras — zlatavec; Feuerstein — kresilnik, Hornstein — rogo-ličnik ; Holzstein — drevec ; Kieselschiefer — skrilav kremen ; Lydit
— zlatarski kamen; Jaspis —j asma; Achat — agat; Onyx — oniks; Smaragd — smaragd ; Korund — korund ; Saphir — safir ; Rubin — rubin; Demanthspath — demantovec; Diamant — demant; Turmalin
— turmalin; Erze — rude; Kassiterit — kositarjevec; Cuprit — rudeči bokrovec; magnetit — magnetovi železovec; Hämalit, Roth-eisenerze — rudeči železovec ; Eisenglanz — svitli železovec ; Eisen-glimmer — luskavi železovec ; Rotheisenstein — jedernati rudeči že^

lezovéc; roth. Glaskopf — rudeci svitoglav; rotti. Eisenocker — m-deca okra; Rotheisenrahm — rudeca železna pena; Röthel — rudeča kreda, rudeči mei; roth. Thoneisenstein — glinovnati rudeČi železp-vec; Limonit — rujavi železovec; Brauner Glaskopf — rujavi svitö-^ glav; br. Eisenocker — ruj. okra; br. Thoneisenstein — glinovnati' ruj. želez.; Eisenniere — klopotec, ropotec ; Bohnenerz — bobovec;' Pyrolusit — iTijavi manganovec; Metalle — kovine; Graphit —' tuha; Platin — platina; Gold — zlato, Silber — srebro; Quecksilber'
— živo srebro ; Kupfer — med, baker ; Wiesmuth — bizmut ; Anti-i mon — antimon; Arsenik — arsenik; Kiese — kršci; Nikelin — nikljevnati kršec; Smaltit — smaltovnati kr. ; Kobaltin — kobaltnati^ kr. ; Misspikel — arsenovnati kr. ; Pyrit — železnati kr. ; Chalkopyrif .
— bakrovnati kr. ; Bornit — pisani bakr. kr. ; Glänze — sijaj-niki; Tetraedrit — sivkasti sij; Antimonit — antimonovnati sij.; Galerit — svinčnati sij. ; Redruthit — bakrovnati sij ; Argentit — i srebrovnati sij.; Stephanit — črni srebrnati sij.; Blenden — svet--lice : Pyrargyril — srebrnata sveti. ; Zinnober — živosrebrnata sveti. ; Sphalerit — cinkovnata sveti.; Auripigment — rumena mišjica;š, Schwefel — žeplo, sera; Harze — smolci; Bernstein —jantar; Erdöl — kameno olje; Erdpech ¦—• kamena smola; Erdwachs — kameni vosek; Kohlen — ogljeci; Braunkohle ~- rujavi premog, Moorkohle — močvirni premog ; bituminöses Holz — premogasti les ; Schwarzkohle — črni premog; Pechkohle — smolasti premog; Kännelkohle — svitlogori premog; Schieferkohle — skriljavi premog; Grobkohle — zrnati premog ; Anthrazit ~ samočisti premog ; Granit granit, žala; Gneiss — gi^ejs, rula; Glimmerschiefer — lesketač; Thonschiefer ¦— skril (opoka?); Dachschiefer — strešna skril; Zeichenschiefer — risarska skril; Wetzschiefer — brusnik; Sandstein
— peščenjak; Porphyr — portir; Trachyt — trachit; Syenit — sie-nit; Grünstein — zelenjak, Bazalt — bazalt.
Opomba. Ako ima ruda sploh znano ime grškega ali latinskega korena, ki rabi več ali manj vsem narodom, stoji to ime na prvem mestu i potem »e le gredo druga imena kot v razjašnjenje n. pr. Cerusit ali beli svinčenec (Weissbleierz) itd.
Slovansko berilo.
L Car Dušan.
(Hrvaški; zložil P. Prerado vid)
U polnočno jednoč doba ') Dušan car se reši groba. Strese s sebe prah umrli I poprimi duh svoj vrli.^"»
Prek' krajevah gleda ravnih Iz vrémenah svojih sla\mih Meri gore, polja, šume, Réke, luge, staze, drume   ;*
I.  ') doba, čas; pri Hrvatih se ,,đoba" ne sklanja;  ') ceste;  *) vzdighiti .se obšli smo;      pade. ¦
Glasnik IX. tečaj. 21
274
Sve nalazi kao prije,^ Promienilo ništ se nije. Raduje se car Dušane, Za životom željno plane. Te dozivlje k sebi Vilu, Posestrimu nékda milu: „Posestrimo mila moja! Neimam mira ni pokoja, Željan sam ti živet opet I na prestol svoj se popet Kaži-der mi što je moje, Što-li od carstva propalo je?"
Razumiv ga posestrima Za desnu ga ruku prima I obide raku š njime Pa mu veli: „Pobratime, Obidosmo    carstva tvoje, Sve ostalo propalo je !" Zapanp se car Dušane Od žalosti u grob pane, Nit ga želja više seti Da bi htio oživeti.
  ?. Večer.
(češki, zložil K. Šnajder.)
Zapadniček ') veje, Slunečko se niži: Stada tahnou k staj im, K večeru se bliži. Prestava ^) již ptactvo V porostlinah péti, Blahy pokoj z nebe Tichy večer sveti.
Za zbofenau veži ^) Mešiček se smeje, Z jabloné kvét yormf Zefyr na mne séje. Okolo mne všecko K snu se ubira: Ach ! jen mné sirotku       ' Smutek *) srdce svira.
III. Pot do kruha.
(Polski, zložil K. Brodziiisky.)
Mlodzieniec.
Dziadku ') ! gdzie tu dostac    chleba ?
Dziadek.
O ! po chléb rano wstaé    trzeba, Bo droga    przykra i dluga : Najlepiéj ujać sie    pluga. Z plugiem bedzie chléb znojny Ale zdrowy i spokojny.
lY. Življenje na morji po noči.
(Ruski, spisal Bestužev.)
?????1? ??????? ????, ero ??????? ? ??????? '), ???>; ??????1? ????????h^) ???????, ?????????^ ????? ?????????????? ^); ??^^?????.   ????? ???h ??^? ?????, ??«??? ? ???? ?????????-?!
?. ') Zapadni veter, zahodna sapa ; jenjevati ; razsuti stolp ; žalost; stiskati. ?. ') Dedek)     dobiti, najti; ^) vstati;     pot;     lotiti se, prijeti za.
275
??????? ???????????? : ????^?? ??^?? ?????, ???????^? ? ??-????h ero ?? ???????? ???? ?\1???>111, tük'b ?????????? ???^? J^?es?'^, ? ???? ??'? ?????????? ??????. ????? ??&??? ?????|1 ????????? ?????????* ????? ??????????1? ; ???????? ??????? ????1, ??????, ?? ?????&, ?????? ? ??????????? ??????????? ?? ?????? ??????? ; ???h?? ???-?????? ????????? ®) ?* ????-?????? ?????, >?????? ?????? ????, ?????????? ???-??????????     ??????1?.
Književni obzor.
Slovensko slovstvo. V Leonovi tiskarnici v Celovcu je prišel na svitlo I. in IL zvezek Krišt. Smidovih pripovesti za ljubo otroško mladost v slovenskem prevodu. Prvi zvezek obsega povest „Sveti večer" v Bilčevi prestavi, drugi pa povest „Bogomir, mladi puščav^ nik." Obe pripovesti ste enako mični in podučni in se priporočate pri lični obliki — vsaka je olepšana s 6 podobami ¦— in pri nizki ceni 32 nkr. sosebno za šolska darila slovenski mladini po kmetih. — V O. Wagnerjevi knjigarnici v Ljubljani je prišel na svitlo 2. snopič „Klasja z domačega polja," ki obsega nadaljevanje Prešernovih poezij ; 3. snopič, ki prinese tudi nekaj še nikjer tiskanih Prešernovih pesem, pričakuje se vsak dan. — „Lira Sionska" lepo napreduje ; prišel je na svitlo že VII. list. S tem listom vabi g. izdatelj vse Slovence, da ga podpirajo v izdavi z obilnimi naročili. Cena 2 gld. za leto ali pa 1 gold, za pol leta je tako nizka, dajo vsak lahko zmore, komur je količkaj mar za to stvar. Naj bi se ne pogrešala ta zbirka cerkvenih pesem pri nobenem g. učitelju in organistu! — V založbi družbe sv. Mohora pridejo te dni na svitlo: a) „Življenje svetnikov in svetnic božjih," po''najboijih virih spisal Dr. J. Rogač, I. zvezka 1. snopič, ki obsega djanje svetnikov do 15. februarja. Beseda je skoz in skoz lepo uglajena, knjiga prelepo tiskana in z mnogimi podobami ozaljšana. Cena je temu delu po knjigarnicah 90 nkr.; b) „Kortonica, koroška deklica," nravno-podučna povest, ki jo je spisal znani slov. pisatelj, g. J. Cigler, fajmošter v Višnji gori. Prosto ljudstvo jo bode gotovo rado prebiralo in g. pisatelju ne zamerilo tu pa tam kak manj verjeten prizor. Cena jej je 24 nkr. ;. cj „Prilike patra Bonaventure ;" ki je je prosto poslovenil naš marljivi pisatelj A. Lesar. Ne dvomimo, da bodo teh slovečih prilik tudi Slovenci jako veseli ; cena jim je 36 nkr. ; d) „Koledarček družbe sv. Mohora.'' z mnogim pripovednim in podučnim blagom in z imenikom čast. družnikov; cena mu je 40 nkr.; e) „Slovenske večernice" ??. in XIV. ZV. z razno zanimivo tvarino; „Večernic" ne pride noben iztiat na prodaj ; „Koledarčka" in „Kortonice" tudi le kakih 12 iztisov.^.,^
IV.  ^) Kolobenci in vodometi;     prizadeva prestreči ali preteči;      brezskerbnih;
¦'? ničevi; postajati, bivati; ®) pazno; ') samo tu pa tam; *) zategnjen; v"-'i^ ') moti; '•) slevesno»; iüj;v?^? «c-iju u nr^iiu t-^/
21*
276
Besednik.
Iz Celovca.   Nastopil je družbi sv. Mohora mesec, v kterem ima, kakor je obljubila, dati spričevanje o svoji delavnosti v letu 1866.  To se zgodi v najkrajšem času, zakaj razpošiljava družbinih bukev se brž ko ne prične že v prvi polovici tekočega meseca. Z" veseljem moremo že danes oglasiti, da je napredek v tekočem letu tako lep, da bi si enacega z ozirom na prejšnja leta nikdo ne -bil pričakoval. Cez 1200 novih udov iz vseh strani slovenske domovine je letos priraslo, tako da šteje zdaj družba sv. Mohora že 3980 letnih ali dosmertnih družnikov (lani jih je bilo 2719). Pri tej obilni podpori pa je bilo tudi mogoče, da sprejme letos vsak ud celo še-' stero manjših ali večih bukev za malo plačilo 1 goldinarja.  Število družnikov se je po vseh škofijah pomnožilo ; šteje jih do današnjega dne goriška viša škofija 704 (lani 521), krška škofija 770, (lani 568)^ lavantinska 1117, (lani 824), ljubljanska 1189, (lani 689), tržaška 158 (lani 82),  iz druzih škofij pa jih je 42 (lani 35); med njimi je 207 dosmrtnih.   Čez 100 udov štejejo naslednje deka-^ nije: a) v goriški viši škofiji bovška 123 in goriška 170; b) v krški dpberloveška 156 in spodnjeroška 158; c) v lavantin-ski hoška 144; konjiška 104, št. lenarska in završka 98j in d) v ljubljanski škofiji ljubljanska 263, radoljška 116 in šmarska 105.  — Družbine bukve so se letos natisnile „Življenje' svetnikov in svetnic Božjih" (13 pol) v 5000 iztisih, „Prilike patral^ Bonaventure" (77* pol) v 4500 iztisih, „Koledarcek" za leto 1867 (1Ö pol) in „Kortonica, koroška deklica" (5 pol) v 4000 iztisih, „Večer-; niče" XIV. zv. (5 pol) v 3750 in „Večernice" ??. zv. (5 pol) 4 3500 iztisih.   Primerila se je letos neprilika, da se je „Večernie'' premalo natisnilo, ker se nismo nadjali tolikega števila novih udov» da pa vendar vsak družnik šestero bukev v roke dobi, sklenila je družba, da prejme vsak ud „Življenje svetnikov," „Prilike," „Kor-tonico," „Koledarcek" in vsaj ene „Večernice"; namesto drugega zvezka „Večernic" pa dobe nekteri novi udje ene starše družbine bukve n. pr. „ogledalo čednosti" ali „Berilo iz Koledarčka za 1. 1863" ali kak prejšnji zvezek „Večernic" itd., ki so vsake blizo toliko vredne kakor en zvezek „Večernic." Da se kaj enacega v prihodnje ne prigodi, bilo bi želeti, da se udje za novo leto, kolikor je mogoče, kmalo po novem letu oglase, ker se mora natiskovanje družbinih bukev vselej, če ne prej, vsaj brž z novim letom pričeti.
Zadnje no viško sporočilo o tretji seji matičnega odbora je verselo znamenje, da se slovenska Matica v resnici oživlja in kmalo^ mhiteti skuša, kar je bila doslej zamudila; le krepko naprej in ^ Lratkem času se razpuhne nezaupanje v njeno delavnost, ki je^ po mnogih straneh glavna ovira, da tam Še ni korenin zasadilal^. Ker našteva že dopis iz Ljubljane, kaj prejmó udje za 1. 1865" in kaj se za 1. 1866 pripravlja, zato dostavljamo temu sporočilu samo svoje osebne misli o nasvetovani izdaji „Koledarja in letopisa
277
slovenske Matice" in o g. Raićevem predlogu, „da bi se Matica združila z družbo sv. Mohora tako, da bi skupaj dajaU obe družbi koledar in sporočilo o svojem delovanji." — Kar se tiče najprvo „Koledarja," bili smo in smo še vedno teh misli, da so bili dobri koledarji pri vseh narodih velicega upliva na povzdigo narodove omike ; ne dvomimo torej, da ustreže svojim udom tudi naša Matica s koledarjem, ki ga je sklenila za prihodnje leto izdati, samo tak ne sme biti, kakoršen je bil prvenec njene delavnosti, ki je bil tako rekoč sama pratika brez vsega slovstvenega dela. Od matičnega koledarja se more po vsej pravici zahtevati, da bode bogata zakladnica raznih lepoznanskih in podučnih sestavkov, sosebno za omikani narod slovenski; in če bode v resnici tak, gotovo ga bode vesel vsak matičar. — Kar pa zadeva g. Raićev nasvet, o tem se bojimo, če se vresniči, da ne bode na korist niti slov. Matici niti družbi sv. Mohora. Matica je po naših mislih znanstven zavod, ki mu mora . biti sosebno naša lepoznanska in znanstvena literatura v skrbi, družba sv. Mohora je pa narodno - cerkvena naprava, ki ima sosebno med priprostim yudstvom v priprosti besedi veselje do branja, koristne vednosti in sploh pravo keršansko omiko razširjati; zatorej ne moremo verjeti, da bi e n koledar ustrezal obema društvoma, ki ste si v svojem namenu tako različni. Vrh tega bi prejemali gospodje, ki 80 ob enem matičarji in družbeniki, ta isti koledar po dvakrat, kar bi blezo le malokomu bilo po volji. Naj torej izdaja, kakor doslej, družba sv. Mohora svoj koledarček za priprosto ljudstvo tudi v prihodnje; si. Matica pa naj se loti izdave bolj obširnega, z mnogim slovstvenim blagom oskerbenega koledarja in prepričani smo, da bosta Slovencem dva koledarja z različno, svojemu namenu primer-jeno literarno tvarino v veliko večo korist nego en sam, če tudi veci, brez ozira na potrebe obeh društev sestavljen. Sicer pa še enkrat ponavljamo že večkrat naznanjeno željo, da ostane slovenska Matica Slovencem v resnici to, kar so drugim Slovanom njih Matice, namreč podpornica in pospeševavka naše lepoznansko - podučne in znanstvene književnosti, skrb za priprosto ljudstvo pa naj prepusti družbi sv. Mohora, ki se je bila v ravno ta namen v življenje poklicala!
Iz Ljubljane. (Vesele in ????? prikazni v narodnem življenji meseca junija 1866.) — c — Mesec juni Slovenci imenujemo rožni' cvet ali rožnik; letošnjemu juniju se prav lepo pristuje to ime, kajti rodil nam je v narodnem življenji veliko več veselja, nego ža-' losti. Da današnji dopis pripnem dopisu o mesecu maji, zato hočem pričeti s posvetovanjem o omenjenih ukazih državnega ministra. Veseli nas, da so nekteri profesorji naše gimnazije in realke imeli srčnir )ogum, odkritosrčno odkriti rane, ki so je nemili pretekli časi vse-'^ iali mili slovenščini ter nasvetovati edina zdravila, ki jej morejo pomagati na častiti sedež, kteri jej gre po naravnih, pa tudi po do-' sedanjih cesarskih postavah. Ce tudi smo vedeli, da se bode večina učiteljskih zborov upirala nasvetom, ktere bodo predlagali izvedenci' v^tej stvari, kar se je, žaHbog, tudi zgodilo^ vend^rnamjc^ ^^PÄ
278
srca, kajti trdno se zanašamo, da bode državni minister tehtal neovrgljive razloge, ki podpirajo pravično stvar, ne pa števila glasov, ki so je oddali učitelji, kterim je slovenščina malo znana ali celo neznana, učiteljev, ki ne poznajo ali nočejo poznati naših potreb. Ce smo resnico zvedeli, našla sta vendar milost dva predloga in dobila večino, in sicer, a) da se v podučevanji slovenskega jezika Slovenci ločijo od tujcev in b) da se mora slovenščini več ur na teden odločiti. Nasvet, da bodi slovenščina učni jezik nekterim predmetom in da bi se tuji jeziki učili po naravni poti, t. j. na podlagi in v primerjavi z domačim jezikom, se ve da, ni mogel dobiti večine učiteljev, ki tacemu podučevanju nikakor niso kos. Toda trdno se nadjamo, da bode knezoškofijski konzistori s svojimi predlogi o glavnih naših učilnicah manjšino učiteljev naše gimnazije in realke podpiral s tem, da bode zahteval, da se naše ljudske šole osnujejo na naravni, t. j. narodni podlagi. Le to se nam čudno zdi, da prečast. konzistori tako dolgo odlaša svoje posvetovanje. Samo po sebi se ume, da smo popraševali po vzroku tega odlašanja. Ce je res, kar smo zvedeli, je temu odlašanju pravi vzrok tisti konzistorijalni svetovavec, ki je edini vedel za nemilo okrožnico, prodno je bila spisana, tiskana in razposlana po škofiji. Pravijo, da se izgovarja s tem, da mu še niso došla vsa poročila okrajnih šolskih ogled. Ali so mu ta poročila došla ali ne, tega ne vemo; to pa se predrznemo reči, da mu po tem, kar je bilo v„No-vicah" in v „Triglavu" razglašeno, večina teh poročil ne bode ugodna ; kajti nasvet, ki ga je sestavil rodoljubni g. Simon Vovk, radoliški dekan, in vsem drugim gg. dekanom razposlal v podpis, dodatek g. J. Grabrijana, domorodnega ipavskega dekana, — in predlogi, ktere je učeni g. P. Hicinger, postojnski dekan, poslal konzistoriju in naznanil tudi odboru Matice slovenske (glej Novice str. 192), merijo naravnost zoper nemilo okrožnico ter jej izpodbijajo temelj.
Druga vesela prikazen meseca junija je Matičinoga odbora tretja seja, o kteri so bile obravnavane važne stvari in storjeni tehtni sklepje. Naj čast. čitateljem naznanim najvažnejše izmed njih. Trdinova zgodovina je dotiskana ter se kmalo razpošlje; — Erben ov „zemljopis kranjske in koroške dežele" je že v tiskarnici; Matičino premoženje se je narastlo do 23.311 gld. 65 kr. ; — za 1866. leto se sme potrošiti 1378 gld. 45 kr.; — Tušekov rokopis: „Stirje letni časi" kakor tudi rokopisi: „Vrtiček samotnih cvetlic ranjcega Ma-j tevža Hladnika," zbral St. Kocijančič, — ,,Stari sled Slovencev," —j „Popotovanje v Spicbergen', ali „Utopljenci," spisal ranjki M. Ravnikar Poženčan, so se izročili pregledovavcem, — Matica za prihodnje[ leto po izgledu druzih Matic izda „Koledar" z natančnim „sporočilom"' o svojem delovanji 1. in 2. leta; g. Raićeva želja, „naj bi se Maticaf ozir izdaje Koledarja za prihodnje leto združila z družbo sv. Mohora"' — rešila se je s tem, da se je predsedništvu naložila naloga, da se^ z vodništvom družbe sv. Mohora spusti v dogovor; •— dr. Ulagov' nasvet: — „naj Matica prične izdajati šolske knjige" se je rešil|^ tako, da bode Matica po sedanjih pravilih rada sprejemala šolske
279
knjige" bodi si za ljudske, glavne ali zlasti za srednje šole, — in da bi bilo želeti, naj jej izvedeni profesorji in učitelji zaznamnjajo nektere, ki bi bile posebno dobre v ta namen, in naj se jej oglase gospodje, kteri hočejo to ali ono posloveniti; — Matica stopi v zvezo z vsemi slovanskimi slovstvenimi društvi, s kterimi še ni v zvezi, namreč: z družbo sv. Mohora, z ilirsko Matico, z antropologiškim društvom v Moskvi in s cesarsko akademijo naukov v St. Petersbur-gu, z Matico češko. Besedo umetniško in s Pravniškim društvom (spolek pravnički) v Pragi; — g. M. Cigaletu, ki se je ponudil, da hoče posloveniti kratko „propedevtiko," je odbor odgovoril, da bode s tem delom gotovo ustregel Slovencem ; drugi občni zbor, ki bode drugo polovico meseca septembra, se bode slovesno obhajal z duhovno slovesnostjo zjutraj v cerkvi, zvečer pa s primerno besedo v čitavnici. — Kaj ne, dragi čitatelji, da nam je rožnik obrodil celo torbico veselja, kteremu se je, se ve da, tudi nekoliko grenkega pelina pridružilo !
* Globoko rano je vsekala nemila smrt češki literaturi: umrl je namreč dne 26. majnika sloveči založnik čeških del, praški knjigar Hinko Leopold Kober, ki je bil bratom Cehom blizo to, kar je Nemcem njih Brockhaus. V teku nekolikih let je obogatil češko slovstvo z več in večimi deli ko vsi drugi založniki čeških knjig. Umrl je v najlepši moški dobi, še le 41 let star; naj v miru počiva.
* V današnjih viharnih dnevih je branje kakega političnega časnika skoraj vsacemu omikanemu človeku neogibna potreba ; izmed mnogih političnih časnikov, ki v Avstriji izhajajo, priporočamo našim rojakom sosebno naše gore list „Slovenca", ki že od svojega začetka sem vedno enako pogumno in moško brani pravice nas Slovencev in
Ea nemški časnik „Zukunft", ki v slovanskem duhu vsak dan na )unaji na svitlo prihaja. Polletna cena je „Slovencu" samo 3 gld. 80 kr. ; „Zukunft" pa velja za četrt leta tudi le 3 gld. 50 kr. Oba ta lista sta vredna vse podpore slovenskih domorodcev."
* „Novice" naznanjajo, da je nakupila tudi c. k. kranjska deželna vlada, kakor prej tržaška, 400 iztisov ,,Malega sadjerejca", ki je ravnokar v drugem natisu prišel na svitlo, in 50 iztisov Pirče-vega „Vrtnarja"; tega bo razdelila učiteljem ljudskih šol po deželi, unega pa ubogim šolarjem.   Hvala visoki vladi za ta dar !
* Slovenski rojak iz Gorenskega g. Jož. Žvegelj, kije spisal v prejšnih letih pod imenom Radonievič marsikteri mičen slovenski sestavek, imenovan je za prvega tolmača pri avstrijskem konsul-stvu v Aleksandriji.
* List za listom ovene bratom Hrvatom na književnem polji lepoznanskem. Ni temu davno, kar sta prenehala izhajati „Slavonac" in „Glasonoša", in spet je ovenel „Naše gore list" zavoljo prepičle podpore.
* Mladi češki skladavec K. Sebor, ki je zložil prelepo opero „Templari na Moravč," ima v delu novo romantično spevigro v dveh djanjih „Drahomira."
280
ni * Madjarski izselnik J. Seredi je izdal, kakor plse srbska „Danica" v angleškem jeziku delo : „Asiatic Chiefs", ki obsega prav .,, za prav samo zgodovino madjarsko, prepleteno z raznimi pesmami. Na vsa usta psuje in grdi slovanski narod in slovanski jezik, in hvali madjarski, da mu ga ni enacega v krasoti in blagozvučnosti ; temu v dokaz je našel za dobro, podati Angležem prevod ene „madjarske" jesme o kralji Matiji. Primerilo se je pa, da madjarski pesnik, iz cterega je Seredi to pesem vzel, ni očitno naznanil, da je to pesem pri nas Slovencih našel, ki jo naš narod še dan danes prepeva: Se kralj Matjaš oženil je z Alenčico kraljičico itd. Grlejte Čudo, slovenska narodna pesem spričuj e Angležem krasoto madjarskegaj ezika ! !
* Lepo vredovani češki list „Lumir" je nehal za čas vojske izhajati.   Da nam kmalo spet oživi! .Ä>.-y.d ^um/^^uüo^
Vabilo na naroebo. Z današnjim listom se je pričelo ?. polletje; zato vabimo vse čast. gg. naročnike, ki so si bili Glasnika samo za pol leta naročili, in sploh vse prijatelje lepoznanskega berila na obilno naročbo. Pol letna naročnina iznaša s poštnino vred 1 gld. 50 nkr. Kdor ne misli več biti Glasniku podpornik, naj nam blagovoli pričujoči list v Celovec nazaj poslati, da nam preveč iztisov v zgubo ne gre. Vrednütvo.
Imenik cast, naročnikov. Za celo leto so placali: 175. Mat. MoŽnik, učitelj v Ljubljani; 176. J. Gomilsak, bogoslovec v Gradcu; 177 — 178. br. Placid Fabiani in Henrik Legat, klerika na Kostanjevici; 179. J. Stare, modroslovec v Ljubljani; 180. J. Gorjup v Trstu; 181—232." P. Habjan, Ljud. Kovač, Fr. Petrov- " čič, J. Zupan, osmoSolci; BI. Grča, K. Hren, J. KoSir, Fr. KoSmelj, J. Celestina, Fr. Leveč, Fr. PetrovČič, Fr. Perenta, J. Stare, sedmosolci; Fr. Hubad, A. Kržič, A. Kukelj, J. PođmilSak, A. Rakovec , J. Klemenčič, J. Skerjanec, J. Kljun, Val. Dolinar, Gr. Tavčar, J. Podboj, Fr. Ilovar, J. MoSkerc, J. Žnidarsič, Iv. SelevSek, Val. Dovžan, J. Zablotnik, V. Bergant, Sestoäolci; B. Resman, Iv. Klemenčič, L.; Možina, J. Benedičić, F. Ločnikar, Dav. Karlin, A. Jeglič, J.Marinko, Dav. Burja, Fr. Borštnik, J. Kuralt,^petoäolci; Drag. Greselj, A. Pipan, J. Jarec, J. Krsnik^. ötertoäolci; A. Šivec, A. Zlogar, Jan. Rihar, J. Tavčar in F. Detelja, tretjesolci —^ vsi v Ljubljani; 233. Dav. Golob, v StražiSču; 234. J. Serajnik, učitelj v Porečah;' 235. si. karlovska čitavnica; 236. Dr. J. Rogač, kapi. v Dobrepoljah; 237. I. Tomšič, učitelj v Tržiču; 238. si. čitavnica v Nov. mestu. (Dalje prih.)   >
_J
Listnica. G. J. M. v G. Vaša želja zastran večkratne izdave v mesecu se spolni z novim letom ; g. M. F. v G. Večina poslanih pesem so porabi ; g. J,r G. v G. Hvala ; pride v kratkem na svitlo ; g. L. G. v K. Prepozno došlo, prihodnjič; obljubljeno nam bode jako drago; g. J. V. v si. B. Zgodi se, hvala; g. Fr. E. Prosimo v kratkem ; g. Š. G. v G. Opomba zastran razpoSiljave o šolskih počitnicah velja za vse dijake naročnike; samo potrebnih nadpisov prosimo po dvakrat pisanih. — Hrvaško, ćesko, polsko in rusko slovstvo se je moralo zavoljo pomanjkanja prostora odložiti.
Naznanilo zastran „Cvetja."  Ker se zavoljo premnogih opravkov Vj. tiskarnici 31. vezek „Cvetja" ni mogel prej izgotoviti in ker se gg. bogoslovci in^ dijaki po več mestih nenadoma ževnekterih dneh razidejo, zato se bode mogel novi vezek še le z novim šolskim letom razposlati, da preveč iztisov v zgubo ne gre/ kakor lani.   Prosimo torej za poterpljenje. Vredn.
Vredil in založil A. Janežič v Celovcu. Natisnil Jož. Blaznik v Ljubljani.