?
0
(
V BORICI, v petek i$ decembra 1874.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino v rod in. v Gorici domu ■ poslan : za celo lo -< .* golti., za pol leta 1 gold. 50 sold., četrt leta 80 sold.— 7a ude nar. - polit, društva „GORlCA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
•r * *	m
Tečaj III
Stflmpei

Naročnina in doi
uy
nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-li ng-ovo. Vse pošiljatve naj se frankojeio.
“	jo. Oznanila m M
Rokopisi se ne vračaj*
sprejemajo. Plača se za navadno vrstico,
liane. 8
če se naznanilo samo enkrat natisne, sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
=faBSB-iif«i.! i	... IL,-.,L.Ul!!._J —■	"
stegh stoletja so Italiji preskrbeli v imenu svobode in napredka in več tacih vražjih fraz to zveličalno zdravilo. In vendar hira in hira vidoma bolehavo truplo. Dolgovi nardščajo, kakor gobe o dčževji, množe se, kakor mišji rod. Ona hvalisana prostost veduo bolj v tesnejih sponah, druhal razuzdana, bremena neprenašljiva, nezadovoljnost splošna ne le v besedi, ampak tudi v dejanji ! V Siciliji posebno se kuha in vré; pri vsej dobri volji nij mogoče ukleniti v spone pokorščine razdražene glave; nezadovoljnost čim dalje veča sc širi tudi na severu, skomina se ljudstvu uže po prešlih časih, po avstrijski vladi. Sleparili so svobodnjaki ljudstvo, da se bodo potem, kose otresejo papeževega jarma, kar čudeži godili ; a dejanje kaže, da so nesramno — prav cigansko lagali. Despotizem je sicer šiloma vkrotil opozicijo, a nij pobratimski zedinil raznih stanov, nij jim udihnil zdravega, delainega življenja, ki bi se blago-nosno, dobrodejno razvijalo. Jeremijade se pojo po vsej deželi od severa do juga. Spominja se ljudstvd v nekaterih krajih svoje prejšnje zgodottinsko-politične samo-stalnosti, pa — tempi passati — zamenilo jo je s prisiljeno centralizacijo. Mrzenje do sedanjega političnega stališča javilo se je posebno pri priložnosti, ki je morala vlada zastopnike ljubimčkafi ter sè soljo v rokah vabiti in spodbujati na delo, ki je bilo plodonosno le — v škodljivih nasledkih. Razen male pešcice obsoja celo ljudstvo sedanje stanje ; vse pravi, da nij mogoče, da bi dalje tako šlo. Nas pa spominja položaj našega soseda na znane besede: „Par-
turiunt montes, nascitur rldiculus mus !• Bog daj, da bi to bilo le nekak intermezio za pomenljiveje politične dogodjaje, ki bi se vršili pravici in resnici na ljnbo!
Iz državnega zbora.
Ko bi obsežek našega lista dopuftčil, hoteli bi bralcem postreči z govori, ktere so imeli federalistični poslanci v državnem zboru, od besede do besede. Ker nam pa to ni mogoče, hočemo le nekatere izjave posameznih poslancev navesti. Pri razgovoru (general-debatte) finančne postave za leto 1875 poslužili so se pravi avstrijski poslanci federalisti prilike, in razkrivali so rano za rano, zaradkterih Avstrija boleha. Naj boljši govorniki, kakor Hermann, Pražak, Gre ut er so sè svojimi neovrgljivimi dokazi tako globoko segali do ustavaškega osrčja, da tudi prvi govorniki ustavoverske stranke sè svojimi navideznimi ugovori nič zdatnega opraviti niso mogli. Herman je med drugem rekel:
Avstrija, pravijo, se drži politike, ki je z njeno naravo in poklicem popolnoma v nasprotji, politike brez veličastnosti, brez cilja, brez prihodnosti. Avstrija, pravijo, je široko podlago pravice, „ fundamentum re-gnorum“, večkrat popustila, povsod naredila nenaravne razmere in se ne zmeni Za toliko bridkih skušenj, tolika spožnapja in opominjanja. Ta politika ni nikakor avstrijska, ker prevrača vravnani red dražbe, zatajuje škofovstvo in više plemstvo in po števili največi stan, ki vse vzdržuje in bremena države najteže nosi, namreč kmečki stan * v
Pogled k sosedu.
ii.
Stari norec, ne, modrijan Diogen, ki je o belem dnevu sè svetilnico v roki tekal po trgu, rekoč, da išče pametnega človeka, bi najbrže bolje pristojal sedanjim časom, katerim je utisneno posebno to nečastno znamenje, da ne rodijo — značajev. Kako bi hoteli govoriti o pravem prepričanji, ki se dan danes klati povsod, le v človeških glavah ne, ki se, kjer še poganja vela peresca iz dreva, ki krije pod skorjo smrtnega črva, kar šiloma zatira ? To ne velja le o našem sosedu, to velja tudi o nas ; same sebe bi morali prej oprati, kar bi gotovo storili, ko bi nas drugi ne silili kar obraz stegovati, po katerem neusmiljena roka s trnjevo metlo drgne. In kedo je kriv, da nijma ljudstvo v Italiji pravega prepričanja, da ne zna in ne more znati za pravi položaj, da povzdiguje danes svojega ljubljenca (?) visoko med zvezde, a da ga jutri poznati noče kar smo imeli priliko opaziti v zadnjem času pri italijanskem kralju, ki je moral pčitno prevzeti hotéali nehoté prisiljeno ròlo smešnega arlekina? Kriva je tega po večem ona moč, kije sedaj na svetu najmogočneja velevlast — časopisje ; velevlast, za katero se v Italiji zametujejo milijoni, ki se doplačujejo ouim 600 milijonom, kateri so pred 1. 1859. zadostovali šestim vladam za vse potrebe. Uboga Italija! Rim jej je manjkal nekedaj. Večno mesto se jej je zdelo neko splošno zdravilo, ki bi zamoglo pomagati onemoglemu truplu na noge. Roparji devetnaj-
LISTEK.
TRENTA.
(Konec.)
Zraven živinoreje si skušajo tudi z lesom kak goldinarček prislužiti. Celo zimo poje sekira od zvezde do zvezde v mrazu ostrem, kot britev. Po vrtoglavnih strminah podera drvar sive buke in črno jelovje, z neizmernimi težavami vlači trklje do vode, po kterej jih na. pomlad v Bovec splavi. Ce se mu plav srečno vede, je zaslužek precejšen, naredko pa narasla Soča vse njegove krvave žulje daleč v dol odnese. Ko bi se bilo z lesom pametno gospodarilo, ni bilo treba sedaj kozje vprašanje rešetati in ljudi iz dežele goniti. Trentar bi bil denaren mož. Stari ljudje pripovedujejo in deloma pomnijo, da so čez in čez bile razprostranjene goste šume, sedaj pa skoraj sami trhleni porobki obžalujejo izgo-nole zaklade gorenje Soče. Veliko gojzda se je skuhalo v ogelnicah za rudokopje. Šekli so pred nosom naprej, samo, da je bilo v obližji rudnika ter so napravljali okoli in okoli goličave. Zato
se neso zmenili, da je podrastek lesu v planinskih tenčicah le počasen, včasih celo nemogoč, ker hudourniki kmalo odperejo zamejo do belega kamna. Tisuče in tisuče najlepših stebel je vpe-pelila neprevidnost ali pa zlobnost pastirjev, ki so zanašali ogenj med gojzdno suhljad, da je včasih po več tednov gojzd gorel; celo medvede in volkove so bojda pri starem otl svojih čed s tem odganjali, da so kar gojzd zasmodili. Debele mecesne plavili so skoraj zastonj v Bovec, da so na Cez-Soškem brodu gojili. Kdo je takrat na les porajtal, saj ga je bilo izobilja ; oni se neso bali, da bi jim bil primanjkal, za potomce jim pa mar ni bilo. Pa, da bi se ljudstvo vsaj v teh lačnih faraonovih letih spametovalo ! Koliko mladih stebel gre le v neštevilne ograje, ktere treba vsake dve leti spreminjati ! Zakaj bi se travniki in lazi s kamenjem ne ogradili, ter bi imeli dvojin dobiček, ker bi se travniki čistili in drva štedila? Kamenja gotovo ne pri-manjka. Tudi za domačo kurjavo ne smeli bi toliko mladega lesa poseči, ko je povsod dovolj suhega drobničja in vetrom polomljenih debel, ki tu gnjijejo, med tem, ko bi drugod vriskali, Bog
da bi jih le imeli 1 Pri tem Trentar ni zadovoljni, če mu vsaj na treh mestih večen plamen
v hiši pod obok ne šviga, zakuijeno je po njegovih mislih le takrat, kedar gorko to lahko že a žlico zajme. Bodite varčni z lesom, če ne bodo vaši otroci morali s snegom peči basati!
Opisana dosedaj kraj e va pustota in divjina, ter tim primerno trudapolno preživljenje vtisnili so Trentarju poseben značaj. Neumorno vojevanje z gromečimi plazovi in globokimi zameti, smelo preplezovanje vseh strmin po.orlovih visočinah napolnili so mu srce z burnim pogumom, nenavadno srčnostjo, da slepo drznostjo. „Kodar se koza spraska, se človek tudi“ je njegov navadni izrek. „Nič ti ne damtt I vpije vanj, kot kruta mačeha trda, kamenita skorja; „dala boš lu gromi odvažni gorjan, in grebe in koplje; in goni in zganja ; giblje z rokami in nogami, dokler iz jej medlih prsi ne izmolze živeža sebi, družinici in živinici. Lukullova miza se mu sicer ne pogriuja, pa se mu čuha rumena polenta; šampanjec mu ne brizga, pa se biseri 40 Rjeva vodica in peni ravno vmedena metuda; pojedin ne pozna, pa tudi melanholije in hypochondrije
M''J'»' 1

J' ......
politično zelo občutljivo priSrajsujc in ve-trnema premakljivemu kapitalu v pest daje; ker kraljestva ter dežele^, te trdnjave in stebre vse države, v njenih pravicah ravno tako prikrajšuje in jih tira do hiranja; ker Slovanstvo, na ktero je oprta glavna fizična moč cesarstva, zatira in manjšim narodnim plemenom brez hrambe tlačiti pusti; ker
4, Ur I •	•	•	• v.ii\A
fi >
ii '
K S <
S
večino narodov umetno preminja v manjšino, In jo tako podvrže volji manjšine, kteri se prsti Sariti, kakor hoče.
To ni več stara avstrijska monarhija fli cesarstvo, ker sega v cerkveno vlado in s tem provzročuje splošno omlakuženje cerkvenega živel ja in družbe človeške ; ker idealno, ki se pri vsakem narodu vedno hrani, ki ga blaži, nravnega dela, pripušča nadomestovati z najgršim materij alizmom ; ker na škodo katoličanstvu in v podporo prekucne načelo postavnosti javno zatajuje; ker se zapiše navadnemu surovemu libera-liimu, o. kterem se govori, da kralje le toliko časa trpi, dokler so mu po volji; ker vnknjim svojim sovražnikom, ki so ji mnogo hudega storili, dovoljuje pozabljivost in ozire, pri tem pa je v stanu z lastnimi narodi živeti v vfednem prepiru ; ker jemlje pod svoje varstvo, kar je cerkvi sovražno in Prusom prijazno in se je pregreho zoper cesarstvo, tisto pa zaničuje, zametuje in k molčanju sili, kar je domoljubno, ter se skoro le še na meščanstvo ij| židovstvo opera in. se bolj meni za-nj, ko sa zamolklo godrnjanje milijonov zvestih podložnikov.*
Poslanec Pražak je sè številkami dokazoval, kàko da je ustavoversko gospodarstvo v Avstriji. Od leta 1862 doleta 1871 zagospodarili so ti osrečevalci Avstrije okoli .430 milijonov goldinarjev. Napravili so raznovrstne doklade, zvišali so odstotke od 5% na 7 in celo na 10%, povikšali so droge davke, spremenili so državni dolg itd. in pri vsih teh bogatih virih, ii kterih je
tekel denar v državne blagajnice, rastel je le državni dolg. — Poslanec Greuter je sè svojo znano zgovornostjo ojstro bičal usta-voverske iiaprave in dokazoval, koliko denarja da ustavoverstvo staue. Med drugem jc rekel : Poglejmo v proračun ! Komaj za-more otrok hoditi, že pride v otročji vrt in država-plača ; ko dobo otrok komaj prve hlače, je že prosta država tu in deček mora se silo v šolo, če tudi ga kak jud podu-čuje, na oporekanje starišev se ne gleda, če tudi je otrok katoličan. Otrok mora postati n e m š k učenec, ako tudi ne ene besedice neihški ne ume. Potem pride vojaščina, reservist, deželobrambovec in zdaj še le je prost, da lahko — umrje......
Proti konci svojega govora je Greutèr navedel Ciceronove besede, da tisti, ki le za eno stranko državljanov skrbe, druge pa zanemarjajo, v državo nezadovoljnost in upor spravljajo. Resnica teh besedi pokazala se je jasno pri Rimljanih, toraj Skrbite za vsa ljudstva v Avstriji enako, ne nakladajte jim leto za letom novih bremen, nehajte vendar enkrat te ljudstva tlačiti....
Če tudi ni dr. Vošnjak mož naše stranke, hočemo vendar kratek oddelek njegovega govora tu navesti zarad tega, ker je ravno to povedal, kar smo mi pisali u-nidan v ogledu, pa je bil „Glas“ zarad ^ga — konfiskovan. Danes pa lahko resnico povemo, saj jo je v državnem zboru liberalen poslanec izrekel, kakor sledi: .... Od ljudske šole se obračam k novinarstvu, in tu so zopet žalostne izkušnje, katere mora imeti narodno novinarstvo, od kar se je objektivno postopanje uvelo. Zdaj namreč zadostuje izrek objektivnega postopanja za konfiskacijo na podlagi kacega koli paragrafa kazenskega zakonika; največkrat se jemlje paragraf o zločinih in prestopkih proti javnemu redu. Časopis je in ostane konfisciran in vsak ugovor je za zdaj brezuspešen ostal. Konfiskacija se namreč od
deželnega kot tiskovnega sodišča potrjuje, obravnavanje ob ugovoru se vrši pri istem tiskovnem sodišči, in tako ni misliti, da bode ena in ista oblast enkrat izgovorjeno sodbo ovrgla. Nadaljni priziv na višje instance je pač dovoljen, ali za provincijalne časopise neprimerno drag, in je kakor dosedanje izkušnje posebno čeških listov dokazujejo, tudi zmirom brez vspeha ostal.
A celo to objektivno postopanje, ki vsako pravo tiskovno svobodo nemogočo dela, celò to se zdi nekaterim vladnim organom premalo ostro. Tako je v novejšem času v Ljubljani zgodil se eklatanten slučaj, ki naše zdanje tiskovne razmere tako jarko in rezko osvetljuje, da se ne morem vzdržati, da ga ne bi vam razložil.
Bil je namreč početkom novembra tam naroden list konfisciran, — kar nij nič nenavadnega ; — deželno kot tiskovno sodišče je potrdilo to konfiskacijo in objektivno postopanje ; državni pravdnik pak se nij s tem zadovolil, nego je tožil urednika tega lista zarad zanemarjenja uredniške dolžnosti. Posamezni sodec res urednika pred-se pokliče in ga obsodi kratkim potem, ne da bi bil ta tiskovni pregrešek kedaj pred porotnike prišel, na 300 gld. izgube kavcije in osemdnevni zapor. Zdzg, gospoda moja, vprašam, ali je tiskovni zakon, kateri tiskovne pregreške odkazuje porotnim sodiščem, pri nas še pravno veljaven, ali so slovenski časopisi brezpravno vsaki samovolji izročeni?*
r>opi©i.
S kanalskih hribov, 7. decbr. — Včeraj je bilo med našimi ljudmi veliko pobitih src; žalovali so nad novo, veliko nesrečo, ktera se je v petek in saboto godila. Kaj pa je bilo? — Tisti blagodejni dež, ki je bil dne sv. Andreja začel, je sicer prve dni tedna veliko blagra do-našal, ker je razjedal velike kupe zamrznjenega
m.
Se, tudi ne opazuje strahoma ni žile ni živcev. Smrti, ne podloži glave, dokler ni pobeljena ; da se mu le pred v kakem prepadu ne sesuje! — O «tistih svetih časih“ ga pa že tudi on rukne glažek smodina, pravega «ajzenponerja". Hej !# pa je tudi vesel za vse komerserje in turnerje 1 da, resnično vesel, nedolžno vesel je. Ali ga ne vidiš ? Ai j, kako se vsaka kitica na njem giblje, wyn coklja tla bije, dlan klobuk viška, hrbet, ko zmet vije, do Triglavove žarne megle hrupno vriska in razpuščeno popeva :
V Trenti je fletno,
So v’soèe goré,
So bistri studenci Pa skočne kozé.
Srečni Trentar ! Mrzlica bogastva ga ne
trese, ža uboštvo ima trdna pleča. Gostoljubno deli z znancem in ptujcem zadnjo čompico, sam darii ne prosi do skrajne sile ; pogine pa rajši, kot ukrade. Kot pravi natomi človek ima zra-Ičen jezik š srcem — odkritosrčen je. Glupo draženje prezera, če se mu pa grize čast, zasrbi ga pest. — Čednost on čez vse ljubi ; skoraj pedantno gospodinja vsaki kot, slednjo desko dan za dnevom spera. Aj 1 to ti je vgodno sesti za njegovo snežnobelo mizo ; kamor pogled vpreš, vse v redu, vse snažno, praznično. Da! Bovčani so pravi Hollandezi oziroma snažnosti. dolinci bodo morali še dolgo k njim v šolo hoditi.
Postave je Trentar srednje pa čedne in trdne, kot iz jekla vlit ; v tem je podoben Bovčanom sploh, ki se smejo po vsem pravu ponašati, kot najlepši slovensko pleme na Primorskem, če ne tudi po vsej Sloveniji. Vsak teden ga tlači butara, velikrat lačnega in žejnega iz Bovca ali pa iz Krajnskegore, pa železnih kosti mu hi všibiti. Po zimi zgoščujejo se mu ledenice po licih, po letu ga soparica skoraj skuha med razbeljenimi skalinami, ali v ledu in kropu vztraja krepki Trentar. — Prožne kite ga le metejo navkreber gori po stenah, navzdol drči po izurjenih petah, kot klobčič. — Lovec je strasten. Več pušek je v občini, kot ognjišč. Lovec je skoraj vsak gospodar, čeravno kmalo ne bo kaj več loviti. O polnoči vstajajo podjeseni ti Nimrodi združeni po dva ali trije, pa hajd l gori pod najvišji vrhe, kjer tenek, neokužen zrak divje koze oveja. Z nedopovedljivim trudom ob-letujejo včasih po tri dni domove meglà in se neredko še prazni domu vračajo. Ce pa je bila sreča vgodna ter debel kozel ob cevi maji, a ! to ti je veselja, to se snuje in mota «lovska latinščina", da se vse kadi. ,
Zimske čase pečajo se z nižjim lovom na lisice, kune, bele planinske zajca i. dr. Marsikak goldinarček jim puška pristrelja.
Kar se jezika po teh krajih tiče, omenjam
samo, da govorijo bovško narečje; gorenji nekoliko po kranjsko zavijajo. Nemških ptujek, se ve da, v govoru ne manjka, saj je precej rodovin celo tirolskega rodu. Drugače slovenske besede še čisto izgovarjajo ; končnic nič tako ne krčijo in požirajo, kakor po Tominških gorah. Naglas radi na zadnji slog zvračajo ». pr. mezdo, peku, menéh i. dr. Visoki ó širijo povsem v ne n. pr. Bueh, gospued, bueter, žiuet i. dr. Posebno v enosložnih besedah se a pogostoma zožuje ven. pr. nes m. »as, ves m. vas, tem
m.	tam. Visoki é se izgovarja razločno kot it
n.	pr. besieda, dielo. ciel i. dr. Pri besedah na ost okončujočih, če o ni naglašen, se o povsem spreminja ven. pr. »edolžnest, prevzetnest i. dr. V splošni rabi je še mehki c (kj, tj) n. pr. oča, piča, otročič i. d.
Tudi običajev ni posebnih. Samo v sva-tebnih provodih nese «banderai opleteno palico pred družbo, kakor «capobanda" vojaške godbe; za njim pa drži drugi visoko na steklo risano podobo kakega svetnika s tako dostojnostjo, da gledalca na smeh sili. Dokler je ženin v okličih mora imeti tabakiro z duhanom za nos napolnjeno, ter ponuja vsakemu, kterega sreča obli-gatni ščipec. Brž ko nevesta iz cerkve pride, skuša se družbi skriti, bolje, ko se skrije in dalje ko iskanje traja, veči je veselje. ^ovo"
snega (od 14. novembra) in usahnele studence oživljal, ali zadnje dni nam je veliko Škodo prinesel; naredil je namreč tak led po našem drev-lji, da se je vse pod njim lomilo. V nedeljo je zasijalo solnce na jasnem nebu ter nam razsve-tilo žalostni stan našega drevlja. Vse je polomljeno. Marsiktcro močno deblo stoji tam brez vej in brez glave; marsiktero deblo je po 2krat 3krat prelomljeno (zlasti smreke in orehi) ; ali pa iz tal izrito. Nekteri gospodarji javdajo in pravijo: Meni je črez 50 gl. škode; meni črez sto, meni črez 2 sto gl. i. t. d. No, lahko rečem, da je z ozirom na lepo sadno drevlje, ktero so nekteri pridni sadivci imeli, res na stotice velika škoda.
Stari ljudje pravijo, da že 50 let ni bilo take nesreče na drevlji. Zadela je pa ta nezgoda nekaj vasi Kalske duhovuije in vse vasi na Banjšicah. Da bi le ne oplašila pridnih sadiv-cev, kterih je že tako premalo!
S Krasa. Pri nas se čudne reči godijo. Letos je v prvo tudi vikarjem in kaplanom ukazano, da morajo fassijo svoje kongrue glavarstvu predložiti, da se dohodnina — Einkom-mensteuer — po tej določi. Znano je, da ta dohodnina se tirjati začne pri kongrui, ki znaša 630 gold. a. v. in naprej.
Ali huda osoda! vse kraške kaplane in vikarje skoraj dosegel je ta novi davk, in sicer zarad tega, ker so nam teran in pšenico, ki je oboje v 1.1873 nekoliko v ceni poskočilo,visoko cenili.
Aii kaj! to ni še čudno, ker postava to zahteva, in ko bi nam teran in pšenico tako cenili, kakor smo oboje prodali, mi bi tudi molčali, in vse bi bilo prav, ali kaj se zgodi? Potem, ko so se nekteri proti previsoki cenitvi terana in pšenice pritožili, in ko so se jim tudi maše po 52l/g soldov za celo leto zarajtale in s davkom obložile, je potrpežljivost nektere gospode zapustild, ter so vgovarjali taki nezaslišani tiijatvi, češ, da to ne gre, ker darila za sv. maše so miloščina in popolnoma prosta dajila, od kterih se v Avstriji dozdaj ni še kaka dav
rojenčkom vtaknejo nekteri kak penez v plenice, kedar ga k krstu nesejo, češ, da mu v življenji nikoli „nervus-a“ zmanjkalo ne bode. Praznover, vraž i. dr. tudi ni toliko, kolikor bi jih bilo po takih samotah pričakovati. Je že še kaka red-kozoba ženica, ki ponavlja, kedarkoli kaj pohvali, pri vsaki besedi : „ne buedi vruečenu v strahu, da bi pohvaljenca ne vrekla ; tudi živali je tu pa tam še koj „nariedw : še marsikak vidi znanca s kostmi in žilami daleč tam kje, med tem, ko ta doma leži, tedaj nekako »dvomestje* kar pomeni veliko, bližnjo nesrečo za »podvojenega* reveža. Ali enake kvante se dan na dan bolj zgubljajo.
Draga mi Trenta ! predolgo že gostujeva v Glasovem listku prepogostega gosta se svet rad naveliča ; poklonjiva se g. vredniku, da je tudi deželi, kjer so coklje doma, blagevoljno predalčke odperal, pa se posloviva, da prostorje drugi zanimivejši obrazi zavzamejo. Potrpežljive čita-telje pa vljudno vabim, da obiščejo enkrat osebno originalno, primorsko Švico, ne bodo se ke-sali 5 snubiti celo kakega č. g. duhovna eremitaža v ^renti zmika, da vstopi v sledi ranjkega g, Lucenpergerja, — ali ne? o! če je tudi v Trenti malo premraz, drugod je pa prevroče !
Job.
ščina tirjala, ker dohodninemu davku le taka dajila in pristojbine zapadejo, ktere so stalne in gotove, in da se na zadnje na vbogem krasu silno malo mašnih stipendj vdobi.
Ali kaj ! tudi to ni še vse ; kar je le bolj čudno je : da se sedaj od gospodov vikarjev tir-jajo, bukvice zapisanih in opravljenih maš — libellula missanim! Tukaj pa moja pamet obstane, in si ne ve pomagati. Lepa reč! sedaj bodo glavarji začeli kontrolirati gospode vikarje in kaplane, ali imajo njih bukvice za vpisevanje maš v redu, in koliko sv. maš da na leto berejo za denarje in koliko zastonj, da se bodo prve z davkom obložile in druge ... ? Za te mislim, da bi gosp. vikarji radi davek plačevali, ako bi jim jih gosp. glavar nakazal. Prav gosp. glavarji ! da to nadomestite, kar škofje zanemarjajo, ker oni na svojih vizitacijah ne zahtevajo od duhovščine libellum missarum, ker jim nočejo take nezaupnice dati, kakor se pri nas godi.
Tudi proti tej tirjatvi se je nas nekoliko vprlo. Bomo vidili, kak izid bo ta reč imela. Morda vam bom drugi pot sopet kaj čudnegne znal povedati.
Iz Ljubljane, 8. dec. — (Čitalnica —
dvoje dobrotnih naprav — nesreča.) Naša čitalnica je pri vsaki priliki prva, to je pokazala 6. t. m., ko je slavila pesnika našega
Fr. Prešerna. Ker je bil program v vsakem o-
»
žiru izbran, še bolj izbrane pa izvrševalne moči, ni se čuditi, da je bilo nenavadno veliko občinstva došlo. Natančen popis posameznih toček programa bil bi predolg, povem naj le, da je pevski zbor, deklamacija spomenice, zložene po Lujizi Pesjakovi in deklamovane po umetnici gospej Šolmajerjevi, čveterospevi, samospevi in igra na glasoviru, — da je vse to v resnici bilo dostojno rojstnemu dnevu našega prvega pesnika. Pri tej priliki smo slišali novo koncertno delo FOrsterjevo, izdano po »glasbeni matici* : p o jezeru bliz’ Triglava, umetnica na glasoviru in pa umetnik skladatelj sta menda hotela drug drugega prekositi na čast Prešerna in občinstva. Po končani »besedi* razveseljevali smo se prav dobro v čitaluični restavraciji, in tu so vrli pevci marsiktero lepo zapeli. — Na dan sv. Miklavža bila je v Čitalnici razdelitev obleke ubogim šo-larčkom. 25 fantičev in 25 deklic bilo je obda-rovauih s popolno obleko za zimo in vrh tega dobili so še belega kruha in jabelk. Posebno dober utis je. napravil spomin na dva gospoda, ki se zdaj znajdeta v večnosti in vživata plačilo. Gospod O r e 1, ki je sè svojo družino blago misel sprožil, naj se napravlja revnim šolarčkom obleka, in gosp. Vončina, ki je kot najiskren podpornik toliko pripomogel temu podvzetji, bila sta moža, kterih sta se spominjala gg. Flis in Močnik pri razdelitvi. Obžalovati je, da po dobrotnikih ni došlo toliko denarja, da bi se bili vsi stroški poplačali, treba bo v ta namen napraviti še posebno »besedo* v reduti. Kakor je bila obdarovana mladina, enako so bili tudi zbrani dobrotniki veseli in zadovoljni, to se je bralo vsim na obrazu. — Rokodelska družba, zgubila je po smrti Vončine svojega glavarja in dušo. Kakor je bil imenovan gospod za o-menjeno družbo nenadomestljiv, zbrali so si vendar tako sposobnega novega vodjo gospoda Janeza G n j e z tl o, da boljšega niso mogli. Saj . ga je pa tudi rajnki sam priporočil. V tej družbi, ki šteje 45 družbenikov, iu, 70 rokodelskih fantov, podučuje se vse, kar je tem ljudem potrebnega: veronauk, računstvo, nova mera in va-
ga, fizika, petje in še marsikaj drugega. To je v današnjih brezverskih časih gotovo dobra naprava. — Strašna nesreča se je zgodila 8. dec. blizo Viča na železni cesti. Noseča žena železi ničnega čuvaja pri hiši št. 344. hotela je čez ^ cesto, da bi zaprla potuo ograjo. Poštni vlak pa jo tako nesrečno zgrabi in kakih osem sež-njev daleč vrže, da sc ji truplo razpoči in oni in otrok mrtva ostaneta. Nesrečna Žena je na-domestovala svojega moža.
Ogled«
Avstrija. Državna zbora ta- in on« kraj Litave dajata naj več opravila časnikarjem, pa tudi državnikom je bila povedana marsiktera premislika vredna beseda. Nekoliko o teh razgovorih prinaša naš list na drugem mestu, dostavimo še tu nekatere kratke črtice. Pri razgovoru o proračunu za bogočastje in nauk govorilo je ved poslancev obeh strank, vsi so šli drag za drugim nad Stremayr-a ministra; lahko bi bil kedo vprašal, kje je tista stranka, na ktero se ministerstvo vpira. V resnici mir nisterstvo nima gotove naslombe, pa ti možje držijo se svojih mastnih služeb, kakor klopi. Poslanec Fux je posebno poslavljal napredek šolstva in zagotovljal, da bode glasoval zoper svote, ktere so namenjene profesorjem jezuitom v Innsbrucku. Posl. Vitezič je pa obelodanil, kak je šolski stan v Istriji. Dve tretjini prebivalcev je Slo- * vanov, pa nimajo ni e dne šolo z narodnim učnim jezikom. — V Gradca so.bfle mestne volitve, zmagali so sami liberalni kandidati. — V Mariboru je vlada razpustila mestno starešinstvo in delajo se priprave za nove volitve. — V Ljubljani je prišel na svitlo zapisnik vsih volilcev za kupčijsko zbornico, ktero je vlada razpustila. Ako bodo narodnjaki edini, ako bodo volilce o pravem času dobro podučili, kar * se hvalevredno godi, ni dvomiti, da bo žl. Vestenek, ki meni, da hna zmago že v žepu, imel redko veselje prijeti malo podaljšani izrastek sredi plemenitega obraza.
Zunanje države. Na Francoskem zboruje narodna skupščina. Zdaj imajo v . obravnavi postavo o učni prostosti. Škof Dupanloup je dokazoval, govoré o tej postavi, da je naj veča nevarnost sedanjega časa osodepolni napredek materializma in brezbožstva, postava je bila sprejeta z veliko večino glasov.
V skupščini se je 3. dec. brala poslanica predsednika republike, maršala Mac-Mabona. On razlaga v svojem pisanji do narodnih zastopnikov, da je njegov nalog mir utrditi, red vzdržati in reorganizacijo zvršiti, v čemer se je njegova vlada se prizadela. Z vsemi sosedi živi Francoska v mirnih in prijaznih razmerah. Poslanica dalje omenja dobre letine. Nadalje pravi : „jaz nijsem vlade prevzel, da bi prizadevanji katere koli stranke pomagal, in jaz dru-zega ne dosezam, nego družbinsko obrambo in narodno okrepčanje, velikost in blagost Francoske imamo edino pred očmi. S postavo 20. novembra 1873 ste mi izročili eksekutivno oblast za sedem let; na tem mestu bom neupogljiv štal do zadnjega dne.a
Razne vesti.
>, Ài pr». ÀJà-.,'Ì a*V * v * . *> - N , - ,	« \( l > . ' " ' f. * ■	’	;
— Grozovita nesreča zgodila se je 25. t m. nad Ročami y tominskih gorah. Več voznike? spravljalo je les s Pečin na Slap. Staremu motu, ki je tudi pri vožnji bil, pade po na-klučbi klobuk z glave; hoté ga pobrati se zvrne iik čez dva seinja dolga debela smerekova bruna ae mu spolzne po vsej dolgosti ravno prek prsi, tako, da je ubogi revež kar hipoma dušo zdih-nil. Previdnosti pač nikoli ni dovolj!
—	»Slovenija\ akad. društvo na Dunaji, napravi dne 12, dee. na čast Fr. Prcšimu r besedo* sé sledečim programom: 1. Slavnostni govor; g. Slanec. 2. B. Ipavic: Na Prešir-novem domu; zbor. 3. Kolander: Pjesmabez tleči; igra na harmomum g. skladatelj. 4. Nedvčd; Popotnik zbor. 5. Vieux temps: K-dur cencert, I. odstavek za gosli sé spremstvom glasovira; svirata g. Franjo m gdčna Anica K rož ma. 6. C. Ma še k: Nezakonska mati, bariton-8olo ; brenčeči zbor vglasbila brata MogUliČa. 7. Stritar: Preširnova oporoka; deklamuje g. A. Ferjančič. S. Nedvéd: Želje, pesem z glasovirom; poje g. E d v. pl. Russ. 9. A. FOrster: Illustracija pesmi »Po jezeru*; igra na glasoviru g. Mir. Wenk. 10. Preradovič: Djed i unuk; deklamuje g. H. Btdalič. 11. Zajc: Večer na Savi; zbor. 12. D. Jenko: Strunam; čveterospev. 13. Beethoven, arrang. Krog: Adagio iz septeta op. 20; igra na harmonium g. V. Kolander. 14. llédtéd: Slovenska dežela; zbor. 15. Kol a n-der: Prognanik; čveterospev. 16. Zajc: U boj; zbor. Začetek ob l/g8.
•. i- Zakvalnica gospoda državnemu in de-idnemn poslancu Mih. Hermanu od Vranjs-kega okr. zastopa odposlana 26. t. m., glasi se po v6osp.* tako:
Blagorodni gosp. Podpisani si jemlje redko Čast, Vam radostno naznaniti, da mu je tukajšno Okrajno zastopstvo v svoji glavni skupščini dné 26# nov.'enoglasno naložilo, Vam blagi gospod v imenu celega Vranskega okraja najsrčnejšo zahvalo izraziti za možato Vaše postopanje v štajerskem deželnem zboru v obče, posebno pa za zlate besede, ki ste jih izustili pri obravnavi preustrojstva občinske postave in vesoljne državne uprave, z britkim aožalovanjem, da so Vas mnogi, kojih sveta dolžnost bi bila za blagor ljudstva skrbeti, v tej prevažni reči popustili.
Blagovolite, blagorodni gospod, sprejeti ponovljeni izraz visokega spoštovanja in srčne ljubezni Vam udanega celega Vranskega okraja.
Dano iz glavne skupščine okrajnega zastopstva na Vranskem 26. nov. 1874.
Načelnik : Brinovec l.r.
—	»Narodno tiskarnou v Mariboru) je skupščina delničaijev v Ljubljani dné 29. nov. sa 12.000 gld. prodala g. Jan. Pajku. — Izmed 167 zastopanih glasov je potem 111 glasovalo za to, da »Narod* dnevnik ostane; 11 glasov je bilo nasprotnih, 45 glasov pa ni glasovalo.
Domače stvari.
(Za spominek dr. Hrasta) darujejo: V. č. g. Andr. Wolf, dekan v Kanali 3 gl., — Stepančič, kurat 2 gl., — Jož. Golob, kaplan 3 gl. — Sovdat župnik 5 gl.
Odgovorni izdavatelj in
(Dopis s »Krasa*) nam nalaga dolžnost spregovoriti uektere besede, da se Č.č. g.g. vedo ravnati. Naše mnenje o tem je, da niti glavarstvo niti namestništvo * nima pravice tirjati libellula missarum, kajti to ni javna knjiga, ampak popolnoma zasebna, ktero* dotični duhovnik le zarad tega ima, da milovščino za sv. maše zapisuje in tako tudi dan, iu ako hoče .še kaj druzega. Daleč smo že prišli. Naposled se bo zljubilo slavnim glavarstvom ali celo c. kr. namestništvu stikati po loncih in kozicah v kuhinjah duhovščine, d.i bodo zamogli z davkom obložiti še kak grižljej, kterega si duhovnik brez vladnega dovoljenja privoščiti predrzne. To naj bo za zdaj dovolj, ker vsega povedati se ne sme. Ako bo pa le treba, ne bomo molčali, ampak
samovlastno ravnanje nekterih oblastnij nepriza-
-
nesljivo karali in duhovščini dotična vodila dajali. Gospode pa prosimo, da nam o tej zadevi naglo sporočajo, kako in kaj.
(Določba namestništva zastran postnih pridigarjev). » Z odlokom 3. dec. št. 13834/ II naznanja c. kr. .namestništvo opiraje se na §. 2. postave 7. maja' 1874 iu na neko določilo mini-sterstva v enakem slučaji’ da neavstrijski duhovni se ne smejo jemati za postne pridigarje. Toiaj tudi v Gorico ne bomo dobivali več postnih pridigarjev iz srečne Italije.
(Gorica. Njetie ustanove in njeno občinsko gospodarstvo od leta 1869—1871 je naslov knjigi, ki je na svitlo prišla v Seitz-evi tiskarni 488 strani debela. Spisal jo je bivši mestni župan Aleksander pl. Claricini. Knjiga obsega mnogo raznoterega gradiva, kterega je gospod pisatelj nabral iz raznih virov, ki niso vsakemu odprti. Zato bo knjiga marsikteremu dobro došla. O priliki utegnemo kake črtice našim bralcem ponuditi.
(Tatvina v Gabrijah in Kostanjevici'). Poroča se nam: Vnoči od 8—9 prišli so tatje v stanovanje g. vikarija v Gabr. Na mostovž po lestvici, potem skozi uhodna vrata ulomili so okno — pa so bili odpojeni. — Danes slišim za gotovo pripovedovati, da so v noči od 9—10. t. m. gospodje tatovi v Kostanjevici cerkev in
duhovna okradli.
/
(Vodstvo bratovščine) vednega češčenja prosi tiste gospode, ki niso še pòi z udi in doneskov poslali, naj storé to prej ko mogoče, da se zamore zopet sklicati odbor in določiti darila.
Št. 780.
Razpis učiteljskih služeb.
i
V šolskem okraju goriške okolice raz-pisujeti se stem učiteljski službi v šolski občim H. vrste v Ajdovščini in v šol. občini III. vrste v Podgori.
Dohodki tih služeb so določeni v §. 22. 30. in 33. deželne šol. postave 10. marcija 1870.
Prosilci naj vložijo prošnje previdene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 15. janu-arija 1875, pri do tienili krajnih šol. svetih. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošnje po njim predpostavljenih šolskih oblastih.
C. k. okrajni šolski svet
v Gorici dne 2. decembra 1874.
PRAVI
VIDELI» ovi
protiartritičen, proiirevmatičen
čaj za čistenje krvi
t
proti protinu in revmi
rabi se	v
v zimskem ozdravljanji
kot edino gotovo sredstvo za Čistenje krvi,
Z dovoljenjem c. ki dvorne kance-lije. Dunai, 7. decembra 1858.
ker je od prvih medicinskih autoritet
EVROPE
Z Najv. patentom c. k. Velič. proti ponarejanji zavšr. Dun.28.mar.1871
z najboljšim uspehom rabljen in odobren.
Ta čaj očisti ves organizem ; kakor nobeno drugo sredstvo preišče vse dele celega trupla, in odstrani po notrajni rabi vse nesnažne nakopičene tvarine, boleani iz njega. Uspeh j e gotov in dolgo traja.
Temeljito ozdravi protin (gicht), revma, ahata-rane trdovratne bolezni, vedno gnoječe se rane, vse zpo-love in kožne bolezni, ogrce na truplu in obrazu, lišaje in sifilitične gobe.
Posebno dober uspeh kaže raba tega čaja, kadar jetra ali vranca raste, pri vsih hemoroidalnih boleznih, pri zlatenici, hudih bolečinah v žilah, kitah in členkih, pri obteženji želodca, kadar sapa zapira, pri vsih boleznih na spolnih udih pri moških in ženskhh itd.
Bolezni, kakor bezgavke, bramorji ozdravijo se naglo in temeljito, ako se čaj pridno zaporedoma pije, ker je raztopilno sredstvo in žene na vodo. Nešteviino veliko spričevšl, pripoznani in pohvalnih pisem se na zahtevanje zamore na ogled poslati zastonj, ki zgoraj rečeno popolnoma potrdijo.
V dokaz rečenemu navedemo tu nekatere dopise pripoznanja :
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u Bottasani na Moldavskem 25. marea 1873. Dvakrat sem že po tretji osebi naročil Vaš slav-noznani protiartritičen in protirevmatičen Viljelm-ov čaj za čistenje krvi, in ker je bil pri mojih prijateljih tako sjiajeu uspeh, obrnem se zdaj naravnost do Vas s naročilom, da mi takoj 10 zavitkov dopošljetč. Priložim tu 10. gold. Sè spoštovanjem podpisuje se
Ludvik il. Mdzykl,
C* k. avstr.-ogrsk. vicekonsul.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
HoRenstein 31. marca 1873.
Sprejmite mojo naj srČnejšo in naj toplejšo hvalo za naglo dopošiljatev Vašega Viljelm-ovega protiartritič-nega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi.
Večji del sem ga sam porabil, deloma pa sem ga oddal tudi mojim prijateljem in znancem.
Od vsih tistih, ki ralbijo Vaš Viljelto-ev protiartritičen protirevmatičen čaj za čistenje krvi, sem napro-šen in mi je zaukazano, d^ Vam sporočim njih «ozdravljenje in izrečem njih hvaležnost. Pri meni kaže Vaš čaj posebno dober uspeh. Moje gihtiČno trplenje jo klubovalo do Sedaj vgim zdravilom celih 28 let. Zdaj pa sem zaporedoma 8 zavitkov Vašega Viljélm-ovega proti-artritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi rabil in bolečine so zginile.
Ker mislim, da je raba Vašega Viljelm-ovega pro-tiartritičnega, protirevmatičnega čaja za me dobra in koristna, ako jo nadaljujem, prosim, da mi še dvanajst zavitkov Vašega Viljelm-ovega protiartritiČnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi pošljete, za kar prložim dotični znesek. Z vsim spoštovanjem hvaležni
Jane« Unterleutner, posestnik.
G. Franc Viljelm-u, lekarničarju v Neunkirchen-u
M. Schònberg 5. maja 1873.
Na novo prosim, da mi pošljete dva ducenta zavitkov Vašega izvrstnega Vjljelm-ovega protiartritiČnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi proti poštnem povzetji. S posebnim spoštovanjem Vaši blagorodnoiti udani
J. žl. Frčhlich polkovnik v pokoji.
Pravi Viljetirt-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritiČnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gold., kolek in pošiijatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za ci-stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
urednik: ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar: MAILING T Gorici.