Opravila pri čebelnjaku meseca aprila. Ob začetku tega meseca se začno dostikrat prav topli spomladanski dnevi. Kdor želi zgodnjih rojev, ali kdor hoče pridobiti obilno medu iz vresja, iz borov-ničevja, iz cvetja češenj in druzega sadnega drevja, naj začne z umetnim krmljenjem. Da pa to ne bo zavrženo ali kakor si bodi zastonj, poznati je treba krajne in zračne okoliščine, ker vsakdo ve, kako škodljivi so čebelam spomladnji mrazovi ali celo sneg. Med, kateremu se pridene malo vode, prisili čebele k največjemu delovanju, in sicer nastavljajo v panji obilno zalege, zunaj pa se trudijo, da si nabero veiiko medu. Gotovo se celo leto ne pogubi toliko čebel, kolikor ravno ta mesec, ker čebele komaj toplega vremena pričakujejo, toplota in mraz pa vedno drug za drugim hodita, tako, da zavoljo mrzlih vetrov toplota 18 ° na enkrat celo do 3 ° zgine; lahko si je torej misliti, koliko čebel okrči in zunaj ostane. Pač so sem ter tja kaki varni kotički in zavetne dolinice, pa vender po naših goratih krajih je previdnost povsod potrebna. Od 100 panjev, kateri so najhujšo zimo preživeli, pogine jih 8 % zavoljo vedne premene toplote ----- 106----- in vremena drugo polovico sušca ali meseca aprila. Vseh panjev, kar jih vse leto pogine, spada na šest tednov sušca ali aprila blizu 30%* S tem želimo naše čebelarje nagniti k previdnosti, da z umetnim krmljenjem ne bodo presilili in tako truda in meda izgubljali. Iz tega se pa tudi lahko razvidi, kako je ravno pri nas potrebno, da imamo panje s premičnim satovjem, ker le tako moramo panj vedno pregledovati in ceniti dobiček našega čebelarjenja. Pač moramo hvaležno spoznati, da so naši kraji mnogo bolj pripravni in za čebelarstvo ugodnejši, nego sto drugih, zlasti severnih dežel, pa treba je okoliščine poznati ter jih v svoj prid obračati. Ravno obilno močilo iz ozračja (dež, pršenje iz megle i. t. d.)j nam cvetlice napaja in rast njih pospešuje, in kar je kmetovalcem zelo neprilično, celo škodljivo, nam čebelarjem prav dobro služi — gotovo boljša tolažba, nego vedno čez vreme in nebo se pritoževati ali godrnjati ! Povrnimo se h krmljenju z moko. Od srede meseca aprila do cvetja sadnega drevja je za to delo najboljši čas po takih krajih, koder je malo zelišč s cvetnim prahom. Pri nas na Kranjskem bo tega pač malo-kje mankalo, ker skoraj povsod se nahaja leska, vrba, jelša, trepetlika i. dr. Kjer bi pa vender tega ne bilo, naj izkušajo čebelarji čebelam pomagati z moko. Naj-navadnejša je ržena moka, katera se v prazen sat na-trese ter v panji blizu čebelnjaka postavi. Čebele jo kmalu najdejo, in če tudi cvetnega praha ne dobivajo, prav pridno domu nosijo. Najboljša moka* za čebele bo najbrže kostanjeva ; ali kostanj lupiti, sušiti in mleti, je dostikrat sitno delo, moko vedno dobro imeti pa je še večkrat negotovo.