51. štev.
V Ljubljani, v soboto 2. maja 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če s« tiska lkrat, i, n i> >i 2 n
15 „ n i, ,i 3 ,i Kolek (stempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trga h. St. 163.
kr.
Politični list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — za pol leta . . 5 „ — za četrt leta . . 2 „ 60
V administraciji velja:
Za celo leto . za pol leta
za četrt leta . . 2 „ 10 „> .
V Ljubljani na dom pošiljanj , j velja 60 kr. več na leto.	v fjS^fjf
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
8 gl. 40 kr ,, • , ^
4 „ 20
•> i rt	i. ...v" tat

Samostanska postava v zbornici poslancev.
Kakor bo že bralcem našim znano, pričela se je 25. apr. v zbornici poslancev splošna razprava o samostanski (klošterski) postavi, ktera je bila prav živahna. Ustavoverci so bili nastavili za poročevalca odseka dr. Razlaga gotovo le iz tega vzroka, da ga še bolj na-se priklenejo, sicer bi se bil med ustavoverci že še kdo našel, ki bi bil dr. Razlagovo mesto bolje izpolnil.
Pri začetku splošnega razgovora se je bilo oglasilo 17 govornikov; 14 jih je hotelo zoper, in 3 za postavo govoriti. Naj posnamemo iz tih govorov, kar se nam posebno važno zdi.
Prvi govornik Chelmecky pravi, da noče podtikati postavi namena, kakor da bi hotela zbuditi napačno misel o duhovnih redih, a ta napačna misel glede redov bo gotovi nasledek te postave, ker bodo redi odtrgani od svojega duhovskega središča.
Fuchs iz Moravskega, ki govori za njim, pravi, da ne razume, čemu se dela postava, ki naj bi napravo srednjega veka obdala z varstvom na sedanji pravni podlagi. Dandanes ni treba samostanov ne za gojenje ved ne za obdelovanje polja, ne za postrežbo bolnikom in tudi za podporo ubogim ne, samo skupno življenje premišljevanja po samostanih je v naj-očitnejšim nasprotji z duhom časa, ki je duh dela. Govornik bi rad samostansko postavo, ktera bi „državi nevarne redove" liguorjaucev in jezuitov izgnala, vse premožnejše samostanske družbe razdrla in zabranila ustanovitev novih samostanskih družeb. Ker se pa vendar v tej postavi nahajajo že nektere določbe, ki
so nekaj vredne, in ker se postava du še poostriti, pravi govornik, da bo za-njo glasoval.
O. Rainerju je ta samostanska postava krona onih škodljivih postav, ki so se zoper katoliško cerkev že sklenile. Ta postava nasprotuje splošni svobodi, politični svobodi, svobodi vesti in pravici. Načelom svobode nasprotuje §. 11, ki zahteva, da je tisti, kdor stori slovesno obljubo, 24 let star; dečkom in de-kličem se pa ženitev in možitev s 15 in IG leti dovoljuje. Ali mar zakonski stan nima tako velikih dolžnosti, kakor samostanski? Po tej predlogi se postavi cela vrsta ljudi pod izjemno postavo. Če si jaz izprosim od Vas prostost, da smem loviti častne in mastne službe, se bo vsakemu to popolnoma v redu zdelo; če pa zahtevam od Vas prostost, da smem odtegniti se od sveta v tiho življenje, naletim na vse le mogoče zadržke in Bog ve, na koliko postavnih mej. Prašam Vas, gospoda, je to li prostost, svoboda? Je li svoboda in prostost vesti, da se celi vrsti ljudi odtegnejo vse pravice, ker — spolnovajoči evangeljsk svet — žive posvoji veri? Postavi je namen, vničiti kal redovskega življenja, kar je pred-govornik tudi naravnost izrekel. Kjer se pa vničuje kal, tam se pomaga gospodarstvu do smrti. Prostost evangeljskih svetov je naj-blažja vseh prostosti. Ne omeji se prostost glede materijalnega posestva; vsak lahko stori s svojim premoženjem, karkoli hoče, ga zapravi ali zapre v železne kase; slepar je prost, skopuh prost, celo najnesramnejša naprava je slobodna, če se le javna spodobnost varuje. Pa če je vse prosto, vse dovoljeno, zakaj bi edino to, namreč življenje, ki se vsemu odpove, živlenje dobrodelnosti, življenje po-božnosti prosto ne bilo? Ravno v imenu svo-
bode se bi morali braniti samostani. Ravno iz tihega zidovja samostanov so prihajali najbolj navdušeni boritelji za svobodo. Kjer pa ni naj blažje, namreč verske svobode, naj bi se o svobodi ne govorilo. Svoboda, ki zatira redovsko življenje, je nevarna svoboda, je zver. Amerika in Agležka hočete pravo svobodo, pa dajete tudi samostanom in redovnim družbam največo prostost. Nehvaležnost bi bila do samostanov, ki so toliko storili za človeštvo, ako se zdaj vtikate v njihove zadeve in jih vničite, in jaz se obrnem tudi do onih gospodov na drugi strani, ki imajo za svojo omiko hvaležni biti menihom, ktere zdaj po tej postavi v imenu državne vsega-mogočnosti hočete na tako ličen način odpraviti.
Moravec Fux odgovarja na mogočne stavke o. Rajnerja s slabimi šalami in zdaj navadnimi „šlogarji" n pr. duševna sila, inkvizicija, grmade itd. in s poveličevanjem Lutra, češ, da je edini menih, ki se je za svobodo potezal. Postava se mu zdi le obročna plača, nadja se, da se bo pozneje samostanska postava po švicarskem kopitu skovati zamogla. Gonjač veljbljuda v puščavi, mornar na morji, kmetovalec na polji mu je ljubši od meniha in zdrava, vrla gospodinja mu je več, kakor zračno pobeljena nuna, ki vedno le na svojo nebeško svatovščino misli. On spoštuje in čisla red delajoče ljubezni do bližnjega po bolnišnicah in sirotnicah in rad bi mu naklonil izdatne podpore. Pregovor: „Vseh strasti začetek je postopanje" izvira iz spolnovanja samostanske postave. Ta postava se mu zdi, kakor ponočnica, ktero ..klerikalno" ministerstvo ravno tako lahko obleče, kakor liberalno. — Govornik naznani, da bo predlagal v specijalni debati različne, predlogo poostreče premembe in dostavke.

Predragi!
Prav rad ti verjamem, da ti ni mogoče misliti, je-li po nekoliko izobraženem svetu le en list, v kterem bi se kot v gnjusni kloaki nakupiČevalo toliko gnjilega, okužljivega smradu, kakor v listu, kteri s svojim imenom „Narod" neizrekljivo oskrunuje pravi in častitljivi pomen tega imena; rad ti verjamem, da sleherni, da-si tudi mu ni mar ne za verske ne za znanstvene reči, ako le ni pri spačenem čutilu popolnoma surov in divji, se mora že po na ravnem, prirojenem studu odvrniti od takega gnjusnega rogoviljenja. Iu to rogoviljenje je tim bolj ostudno, ker ni mogoče, odvračati ga z orožjem, ki se ga pošteni nasprotniki navadno poslužujejo. Ko bi šlo za zgodovinsko znanost, ko bi šlo za resni pošteni boj na zgodovinskem polju, bila bi stvar lahka in
mikavna. Saj sam dobro veš, da kakor zgodo-jpri taki nevarni glavni bolezni bilo bi je mo
vina sploh, tako tudi cerkvena zgodovina ne sme prizanašati in tudi ne prizanaša nobenemu, naj si bo že na kakoršni koli, tudi na najvišji stopinji človeške časti. Tega ne tirja samo resničnost, ampak tudi zdrava, znanstveno izobražena pamet. Saj navadno pametnemu človeku ni treba še le dopovedovati, da cerkvena čast in oblast, naj si bo tudi najvišja in najsvetejša, sama po sebi človeka ne predrugači in ne spremeni v svetnika, da tedaj tudi kak pregrešen, strasten in hudoben papež ni in ne more biti nobena nemogoča prikazen; saj v«?, in mora vedeti vsak nekoliko izurjen zgodovinar, da taki papeži, ki so s svojim življenjem oskrunovali imenitno čast svete svoje oblasti, so bili oziroma na vrsto 257 papežev, le redka prikazen, ktera je bila sploh mogoča zato, ker o časih strankarskih razprtij in splošnega pa-čenja javne moralnosti so se vsilili ali sami, ali so jih vsilile dotične stranke na najvišjo stopinjo cerkvene oblasti vsim dobrim vernim v silno žalost, cerkvi pa v tako nevarnost, da
ralo konec biti, ako bi se na božjo moč ne naslanjala.
Pa kdo se bo čudil in spodtikoval nad tem, da med 257 papeži, ki so do zdaj sedeli na Petrovem prestolu, je bilo tudi nekaj malopridnih, če pomisli, da med nebeškimi duhovi je padel Lucifer, da že v Adamovi družini je bil Kajn hudoben in v družini Noetovi sta bila Cham in Kanaan spridena, da med 12 sinovi Jakobovimi je njih bilo 10 popačenih, in da med 12 aposteljni Jezusovimi je bil en izdajalec. Če je Judež na strani Gospodovi in razsvitljen od njegove ljubeznjive pričujoč-nosti tako daleč zabredel, kako sramotno je v tem iskati opravičenja za svojo nevero in nezmerno veseliti se, če se taki padci v cerkvi ponavljajo. Prav podučen kristijan pa se ne bo spodtikoval nad tem, če vidi, da omahujejo in morda celo padejo nekteri izmed njih, ki jih je imel tako rekoč za stebre sv. cerkve; ker on svojega potrjenja ne išče v posameznih osebah, ampak v splošni sv. cerkvi!
Dr. Oelz trdi, da je ta postava nepotrebna; ko bi se dala ljudstvu na glasovanje, bi velika večina bila zoper njo; ljudstvo hoče imeti samostane, jih čisla in ljubi, pri splošnem pomanjkanji duhovnov se mu ne smejo vzeti še redovni mašniki; ljudstvo nosi velika bremena in z „verskimi cunjami" (haderlumpen) mu ni pomagano. (Predsednik: Opomniti moram, da se predloge postave vendar ne smejo
imenovati „cunje".)
Dr. Hoffer začne s tem, da Bismarka v nebesa kuje in mu iz svojega avstrijskega sedeža obljubo večne vdanosti in zvestobe in tolažilno zagotovilo pošlje: „Tudi mi ne gremo v Canosso". Pruski kancelar sme z g. Hoffer-jem in tovariši popolnoma zadovoljen biti. Itazen tega pa trdi dr. Hoffer, da se samostanska prostost nikakor ne vjema s človeško zavestjo in meni, da, kakor država ne sme trpeti tega, da bi se kdo prodal za sužnja, ravno tako ne sme dopustiti, da bi sc po samostanski obljubi podal v duševno sužnost.
Krzeczunovvicz, za generalnega govornika izvoljen, prične med veliko veselostjo in ploskanjem z besedami: „Policijo! policijo! in le še policijo!" in pobija policijski značaj postave, kterega dokaže iz posameznih določeb. Nasprotni govornik Held ni vedel nič posebnega povedati.
Dr. Razlag, kot poročevalec, govori po svoji stari navadi mnogo in obširno, a pove malo. Le toliko je iz njegovega govora razvidno, da so mu jezuiti sovražniki naroda slovenskega. Če se nam bo vredno zdelo, bomo o njegovem govoru še kaj spregovorili.
Ko je on utihnil, se je splošno pričakovalo, da bo govoril še minister nauka; pa on je molčal in s tem izrekel, da je z Razlago-vimi razlogi popolno zadovoljen. Potem se je glasovalo; kako, je že našim bralcem znano.
Avstrijsko cesarstvo.
Gornijskesa, 30. aprila. (Izv. dop.) (Učiteljska plača, orglanje.) Kar se nam je o vpeljavi nove šolske postave dozdevalo, se zmiraj bolj uresničuje. Učiteljska plača je sicer vravnana, pa le na papirju; preden bo pa popolnoma v življenje vpeljana, bo še precej Save v morje steklo. Kažejo se sem ter tje marsiktere sitnosti in zapreke. Po postavi so učitelji novo plačo z začetkom tekočega šolskega leta lansko jesen nastopili Ali reveži se niso vedeli nikamor obrniti. Davkarije jim niso mogle izplačevati, ker de-
narjev ni bilo, srenje pa tudi ne, ker fasijoni od deželnega šolskega sveta še niso bili pregledani in tedaj niso vedele, koliko in kako jim je skupaj spravljati. Ni bilo toraj drugači, kakor da so srenje učiteljem nekoliko iz svoje blagajnice dale na račun, če je kaj notri bilo, ali pa da so učitelji po starem bero pobrali, da so imeli s čim živeti. Kaj pa zdaj? Tisti učitelji, ki so pobrali bero, jo morajo zdaj v denarjih davkariji izplačati, srenje pa morajo pobrati odločene zneske še za pretekli čas in to tudi v tem primerljeju, če se srenja in učitelj med sabo porazumeta, da naj do sv. Jurja velja stara plača, da bi si tako prihranili sitnosti, pota, skrbi in pisarije. Ali ni tako po-čcnjanje čudno?
Ker po novi šolski postavi učitelji niso k orglanju zavezani, so na več krajih orgije utihnile, ker učitelji zahtevajo preveč nagrade (od 100—200 gld.), srenje pa, že tako preobložene, se jim udati nočejo. Naj bi vendar gospodje učitelji nekoliko premislili, preden se s srenjo in cerkovnim predstojništvom sprejo. S tem, da take silne pogoje stavljajo in srenjam kljubovati hočejo, bodo največ škodovali samim sebi. Zakaj bi s primerno nagrado ne bili zadovoljni? Nekaj malega bi pa povsod radi pridali, na nekterih krajih bi tudi cerkev nekoliko plačevala, in učitelj na deželi bi vendar imel nekaj postranskega zaslužka, kterega sicer skoro nič nima. Če se pa ustavljajo, jim le to povemo, da se je božja služba opravljala, ko še šol, orgelj in učiteljev ni bilo, in da se tudi še potlej bo, če tudi oni več orgljati nočejo. Naj bi učitelji tudi pomislili, da se s takim postopanjem pri srenji in in pri šolski mladini pripravljajo ob vse zaupanje, kar je vendar poglavitna pogoja vspešnega poduče-vanja. Čigavi so tisti denarji, ki jih učitelj pri davkariji dobiva? Ali jih mar ne plačuje srenja? Zakaj bi tedaj učitelj srenji nič za ljubo ne storil, ki ga pošteno redi? In če je učitelj pravi kristjan, ali ne bo ob nedeljah in praznikih hodil k dopoldanji in popoldanji službi božji? In če že pride, ali ni boljši, da je na tistem mestu, kterega mu stan, znanje in navada odkazuje? Če pa zdaj, odkar ga dolžnost več na ogrlje ne veže, tudi v cerkev več ne hodi (kar se, žali Bog, tudi zgodi), khko ga bo srenja gledala? kaj si bodo otroci mislili, kterim je dolžan dajati lep izgled ? — Ko je v nekem kraju učitelj orglanje popustil, k maši pa še vender na svoje staro mesto prišel, so ga okolistoječi zapodili rekoč: Doli se spravi, nimaš nič več tukaj opraviti! Dasiravno ta-
cemu surovemu obnašanju ne pritrdimo, je vendar gotovo, da so ga učitelji sami precej krivi in da bi si bili prihranili marsiktero sitnost, ko bi se hoteli s srenjo lepo zastopiti in pogoditi. Nikar naj ne mislijo, da bodo s svojim djubovanjem ljudi omečili in k presiljenemu plačevanju primorali! Cerkve in srenje si bodo že vedele pomagati, pa učiteljem na čast in dobiček gotovo ne. Snuje se že v Ljubljani orglarska šola in imeli bomo s časom kmečkih orglavcev, ki bodo ob enem lahko cerkovniki in bodo pri tem dobro stali. —
Človek na deželi ne razumi dosti para- . gratov; vendar se pa boji, da bi se ponevedoma nad k terim ne spotaknil. Toraj prosimo odgovora na ta-le vprašanja: Ali sme kak učitelj, kterega ni sram zraven duhovna v cerkvi sedeti, ali za pogrebom iti, se pogrebov, bilj in cerkvenega petja vdeležiti, da )i se ne pregrešil zoper §§.42 in 43? Ali sme biti mrtvaški ogleda? —
I/ Dunaja, 30. aprila. Vlada je bila v posebni obravnavi samostanske postave 28. aprila od lastne stranke zopet pobita. Zoper njeno voljo namreč so levičarji sprejeli Fuxov pristavek, da ustanovljenje novih samostanov nima dovoljevati vlada, ampak državni zbor. Ministra Stremajerja je to tako peklo, da se čisto nič ni vdeležil obravnave, ampak le naznanil je, da vlada te postave cesarju ne bode priporočila v potrjenje. Najbrž pa jo bode že gosposka zbornica spremenila. — Pravijo, da bode državni zbor 8. maja do jeseni prejenjal. — Prva predlaga, kedar se zopet snide, bo neki proračun za 1. 1875. — Vradna „\Viener Ztg." razglaša potrjeno denarno postavo za leto 1874.
Ali vse drugo je v zgodovinskem obziru in v zgodovinski znanstveni namen spoznavati in pretresovati človeške strasti, hudobije in grdobije, kterih se ne manjka ne v cerkveni ne v državni zgodovini, ali pa vleči jih na svitlo in trositi jih po ulicah v splošnje pohujšanje in okuženje; vse drugo je, zajemati take prigodke iz gotovo čistih, neskaljenih virov in pojasnovati jih oziroma na razne razmere dotičnih časov, in vse drugo, zajemati jih iz virov, ki jih je zgodovinska znanost že zdavnej zavrgla ko motne in smrdljive mlake. Tako ti je, dragi moj, še gotovo v spominu, da na priliko strastni Luitprand je ob vso veljavo, ker so se po drugih virih 10. stoletja na dan spravile njegove laži in pretirovanja glede papežev Sergija III., Janeza X. in XI., da drugih ne omenjam. Nobeden zveden zgodovinar ne imenuje več Janeza XI. sina — ali po „Narodovo" pankcrta Sergijevega, ker je gotovo, da mu je bil oče Alberik, prvi mož Maroicije; ravno tako zgodovinsko gotovo je, da Luitprandu nasproti Sergij in Janez X.,
ktcremu je bila Theodora teta, sta bila dosti izvrstna papeža glede na tedanje okoliščine. Kar od Luitpranda, to velja tudi od Platine, ki je razlival svoj žolč zlasti nad Pavlom II. In ali mi je treba, te še le opomniti, da jih je malo med papeži, kteri bi bil tako obsut s tolikim obrekovanjem, kakor so obsuli in ogrdili smrdljivi tadanji francoski viri Bonifacija VIII.. tega v luči nepristranske zgodovine slavnega papeža? In zastran Gregorija VII! Za božjo voljo! Kdor dandanes, ko isti pro-testantovski učenjaki, zlasti Ileinrich Leo, Gfrorer, Luden, Riihs, Voigt ne morejo dosti preslavljati tega vse skoz izvrstnega junaka, kdor dandanes še sumi o čistosti značaja, o čistosti namenov in življenja tega papeža, kdor dandanes še blede o ljubici Matildi, ta ni samo neveden, ampak je, ako se hoče prištevati k zgodovinarjem, popolnoma spačen in hudoben. In le po taki spačenosti in hudobiji je mogoče, prezirati čiste, gotove in zanesljive vire, od druge strani pa posluževati se negotovih v zgolj maščevalni namen, brez ozira na silno
Vnanje države.
BBrii*ka. i- maja. Nemški državni zbor je stari Viljem sklenil sam s prestolnim govorom, o kterem celo prusoljubni „N.W.T." pravi: „Prestolni govor je trd ko jeklo, in kjer je jeklo, tam se krešejo iskre". - Dva stavka v tem govoru sta velike pomembe tudi vnanjim deželam:
„Odločna, z vašo pomočjo sklenjena postava naj po smislu zveznih vladarstev nemški vojni da tisto vredbo, v kteri ima zagotovilo svoje brambe naše očetnjave in mir Evrope. Pospešba in podpora, ktero je moja z zveznimi vladarstvi zvrševana politika našla v vaših poslednjih sklepih, ste vtrdile v meni svest, da se Nemčija pod varstvom vzajemnih vsta-
pohujš&oje in žaljenje javne morale; le po taki spačenosti, le po takem zanikarnem cinizmu je mogoče, ne samo razkladati po javnem trgu smrdljive škandale, ki so shranjeni na zgodovinskem polju, ampak jih še pretiravati, zamenjevati pankerte s sinovci ali vnuki in pod-tikovati vsem ko hinavsko načelo — nesramno natolcevanje: „Si non caste, saltem caute".
In ni tudi, žalibog, čisto brez duhovnov, ki podpiraje tak list, se dosti brezvestno vdeležujejo tega grdega in gnjusnega početja, ktero presega početje nekdanjega Chama, Noetovega sina. Ne kličemo sicer Noetovega prokletstva nad te moderne Cha-movce, kličemo jim pa v spomin strašno „gorje^1, ki velja in mora veljati tistim, ki pohujšanje dajejo in druge okužujejo. Naj se tudi posme-hujejo temu „gorjč" v svoji brezverski ošab-nosti, tajiti ne morejo, da je saj „morebiti" kaj na tem „gorjd". In s tem „morebiti", ki jim ga pustim v prevdarek, končam te vrstice, kterim si ti dal povod, ali na ktere si me prav za prav prisilil.
1
novitev približuje vgodni bodočnosti, in da bode Evropa v skrbni vzgoji, ktero vživajo Nemčije duhovne, nravne in tvarne sile, spoznala zastavo miru in varnega razvijanja svoje olike."
Ta je pa dobra, ta! Napoleonovi glasilki: »Cesarstvo je mir!" in: »Evropa je mirna, dokler je Francija zadovoljna", — ste kakor molitvici, pravi „Recht" št. 97, proti tej pru-sovski ogromnosti. Evropa naj spozna zastavo miru (!!) v skrbni vzgoji, ktero vživajo Nemčije duhovne in nravne sile, t. j. v tem, da se neusmiljeno preganja cerkev katoliška, da se v ječe tirajo škofje pa duhovni katoliški, da se po vnanji črki in obliki postave in prava nezmdrno skruui pravo in pravica itd. Evropa naj zastavo miru spozna v Prusije počenjanji, ktero dosledno mora jo tirati v boj zoper vero in cerkev! Celo liberalni časniki o tem prestol-nem govoru zmajujejo s svojimi liberalnimi glavami! Katoličani, zlasti katoličani avstrijski iz tega lahko spoznamo, da se nam nič dobrega ni nadejati, dokler skor vse vlade ple šejo, kakor se jim gode v Berolinu.
„Germania" poroča, da je do sedaj k pa-derborskemu škofu iz raznih krajev škofije že prišlo 34.000 ljudi zagotavljat ga svojega spoštovanja do njega in svoje vdanosti za sv. katoliško cerkev. 26. aprila prišlo je bilo 3000 gospej in gospodičin iz Paderborna, ki so glasno molile apostoljsko vero. In vendar g. profesor Pajk trdi, da katolicizem pri Nemcih nima nikakove zaslombe.
Francoska. 30. aprila. Liberalni listi so vedeli povedati, da grof Chambord je bil zadnje dni meseca aprila v Versaillesu, kar se pa ne potrdi, — Poslanec Piccon v Nizzi je pri nekem shodu govoril za to, da se Nizza zopet zedini z Laško. To je pri vladi zbudilo hudo nevoljo in misli zarad tega prositi narodno skupščino, da dovoli sodnijsko preiskavo zoper tega poslanca. Najbrže je vse to napravila Pruska, ker neki v Nizzi in Sa-voji vse mrgoli pruskih agentov.
Iz £|»aiij*kr se ne sliši čisto nič novega; nekSeranov telegram le pravi, da se je vojna 28. t m. zopet pričela.
Turška. 30. aprila. Dosedanji avstrijski poslanec grof Ludolf se je 28. t. m. od sultana poslovil, kteremu se je še tisti dan predstavil novi poslanec grof Zichv. Sultan ga je kaj prijazno sprejel in pri ti priliki opomnil na svoje sočutja za cesarja in na izvrstno prijaznost med obema državama.
(■irsko ministerstvo je odstopilo.
Domače stvari.
(Vabilo.) Prihodnji ponedeljek 4. t. m. ob sedmih zvečer bo shod prijateljev slovenske dramatične Vile, da se posvetujejo, kako bi se primanjkljej 12 do 1300 gld., ki je letos narastel, pokril. Povabljen je vsak domoljub.
(Ljubljanski župan) bo, tako je sklenil vsegamogočni kazinski klub nemškutarjev, stari birokrat in vladni svetovalec g. Lašan. Kako pa, da mož, ki se čuti še dosti trdnega za opravljanje županovega posla, ni več v c. k. službi in vživa svojo veliko pokojnino zastonj ?
(Sodnijska razsodba.) Kakor je sploh znano, so je bil del novozidane farne cerkve v Zagorji podrl. Dolžili so zidarskega mojstra Falleschinija, ki jo je zidal, da je tega on kriv, pa deželna sodnija, pri kteri je bila 30. apr. zarad tega konečna obravnava, ga je spoznala za nedolžnega.
(Vodstvo gorenjske železnice) je, kakor poroča „Laib. Ztg.", glede na Ljubljančanom
neugodni zdajni vozilni red, naznanilo, da bo ob nedeljah in praznikih šel poseben vlak »roti sedmem zjutraj iz Ljubljane do postaje v Lescah, ki se bo vračal proti desetem zvečer nazaj. S tem bo vstreženo pa le Ljubljančanom, ki se hodijo po leti na gorenjsko stran razveseljevat, trgovcem pa in ljudem, ki imajo ob delavnikih opravke na Gorenjskem, s tem ne bo dosti pomagano.
(„Narodovim" zgodovinarjem.) S tem, da so objavili »Narodovi" zgodovinarji, če tudi po slabih virih, pregrehe nekterih papežev, so menda hoteli dokazati, da papežtvo sploh ni nič vredno. Pa stojte malo! Govorimo po domače! Komu bo prišlo n. pr. na misel, trditi, da vse časnikarstvo sploh ni nič vredno in sicer zarad tega ne, ker se nahajajo med njim tudi ljudje, kakor so »Narodovi" zgodovinarji in politikovalci! Časnikarstvo ne more zato, da se vrinejo med poštene pisatelje tudi ljudje, kakor so v vredništvu »Naroda", in da med časniki izhaja tudi »Narod"! Mi se nadjamo, da bo pravičen zgodovinopisec časnikarstva opomnil, da so povsod izjeme, tako med časnikarstvom in časnikarji, kakor med papežtvom in papeži. Zarad dveh treh nepravičnih ali hudobnih se ne sme obsoditi ves stan.
(Šolsko. Stvar je resnična) Oče. Dober dan, gospod učitelj! Ne zamerite, da vas ogovorim; sram me je, pa tudi — žal mi je!
Učitelj. Kaj pa je, oče! kaj?
Oče. Žal mi je, da vas lani nisem poslušal. Svetovali ste mi, naj svojega Janezka, ki se je v IV. razredu bil obnesel prav slabo, nikar ne dajem še v latinske šole, da ne bo opravil nič, ker ni še dosti podučen, ker ima trojke; pa — nisem maral, in tega, verjemite mi, kriv je sosedov Tine.
Učitelj. Kako to, in kdo je to — sosedov Time?
Oče. I — študent je, v VII. ali že VIII. šoli latinski, in — ta mi je pravil, da zdaj stare postave ne veljajo več, da za spričevala iz ljudskih šol ne prašajo več, da se zanje celo zmeniti ne smejo. Kaj to, če ima Janezek trojko! O šolskih praznicih, pravi, ga bom jaz nekoliko poučil, deček je precej prebrisan, potem napravi tisto preskušnjo za latinske šole, pa učitelju kašo upihamo, kar s trojko njegovo pojde v gimnazijo; to se bo glavnemu učitelju pod nos kadilo, bote videli! Tako in še več druzega mi je pravil sosedov Tine. Meni se je to čudno zdelo, skor nemogoče; ali — ker je le tako ongavil, in je materi, ki ima Janezka nekoliko prerada. dobro delo, češ, tudi leto ne bo zgubljeno, ga res o počitnicah nekaj uči. V začetku šolskega leta gre k skušnji. Le številariti je nekaj znal, sicer se mu je pa neki prav trda godila, pa vendar so ga sprejeli, da sem se sam čudil. Zdaj pa, pomislite, kaj se zgodi? Ko undan sklenejo prvo polovico šolskega leta, pa prinese domu spričalo, in — kaj ima? Trojko, kaj še! trikrat trojko; slab je — skozi in skozi v vseh naukih, še celo v krščanskem. Vidite, gospod učitelj; zato sem dejal, da — sram me je, pa žal mi je.
Učitelj. Milujem vas, in Janezka; po-včm pa, ker že o tem govoriva, da je speklo takrat tudi mene, ker so razun vašega še enega s trojko vzeli v srednje šole. Doslej tega ni bilo. Kaj si more pač svet misliti? Da smo ali mi krivični, ali pa da uni niso pravični. Lepo ni na nobeno stran, da se met seboj ne vjemamo. Stvar je žalostna, vendar mi je v nekako zadostovanje, ker tudi uni, ki so ga sprejeli s slabim spičalom v latinsko šolo, je staknil trojko, kakor sem slišal pri-
jovedovti. Da učence mi, ki jih celo leto ali ie po več let imamo v glavnih šolah, bolje joznamo, je gotovo; gotovo je pa tudi, da irofesorji — da-si učeni — naglo, po nekterih irašanjih koj ne morejo spoznati, kteri prej im popolnoma tuji učenci so dosti podučeni, cteri pa niso. ltazun tega nekteri, vzlasti kmečki, o šolskih praznikih mnogo pozabijo, nekteri mestni si pa nagloma kaj priučijo; časih še nevednež ktero dobro pove, kakor slepa kura kterikrat tudi najde zrno; precej jih je pri sprejemovanjski skušnji skupaj, nekaj se profesorjem mudi, nekaj si pa mislijo, ker jih sedaj za srednje šole latinske ne oglaša se ravno preveč, hočemo jih pozneje podreti in ptrebiti, in — tako vzamejo marsikterega v gimnazijo, kakor vašega Janezka itd.
Oče. To je sicer vse res, in si lahko mislim tudi jaz; ali — česar jaz nikakor razumeti ne morem, je to, da so, ni davno še, kakor pravijo, dali postave, po kterih spričevala, ktera po toliko skušnjah dajete potrjeni gospodje učitelji ljudskih in glavnih šol, više pri srednjih ali latinskih šolah in gosposkah pa nobene očitne veljave več nimajo. Da ravno sedanji čas tolikanj govorijo in pišejo, kako povišani so gospodje učitelji v plači in v časti, pa da bi njih očitna spričala očitne veljave ne imela, kaj je to?!
Učitelj. Res je, oče! in prav hvaležen sem, da so glede na sedanjo draginjo povišali nam plačo sploh nekoliko; pa vendar, povem vam po vseh ustih, kaj malo me veseli to, dokler se na drugi strani podira tako naše delovanje. Nekdaj so sprejemovanjske skušnje med nižimi in višimi šolami nekaj pomenile, dokler jih je bilo učencev preveč in za vse prostora niso imeli; zdaj pa se vsaj meni zdijo nepotrebne. Tudi bi počitnice učencem bile res počitnice, ki bi se med letom potem rajši učili. Kar pa je poglavitna reč, je pa to, da bi sami sebi ne podirali, marveč zidali z zednjenimi močmi, ter vzviševali si med seboj čast in veljavo, ktera nam je živo potrebna, če hočemo, da nas spoštovali bodo otroci in učenci; kako težavno jih je nam krotiti, dokler vedo, da z našimi dvojkami in trojkami pojdejo lahko v srednje ali više šole. Povem vam, da mi je ta reč mimo plače bolj pri srcu, kedaj nam povrnejo spet, da bodo očitne naše spričbe ali svedočbe imele tudi odločno veljavo v občinskem življenji.
Oče. Prav to je bilo, gospod učitelj! da sem ogovoril vas danes, tudi meni na srcu, in — ne zamerite, prosim, kajti, še enkrat rečem, žal mi je, pa — sram me je. Z Bogom!
(Slovensko gledišče.) Jutri bo zadnja predstava na korist znanega vrlega igralca in izvrstnega intriganta g. J. Kocelj a. Igrala se bo po nemški igri »Goldbauer" poslovenjena resna igra »Nasledki skrivnostne prisege". Oziroma na to, da je g. Kocelj nam napravil marsikak zanimiv večer, mu želimo polno hišo.
Razne novice.
—	G. fajmošter Jarc iz Dola je pri državni sodniji na Dunaji 30 apr. dobil pravdo zoper vrednika ljubljanskega »Tagblatta" ter je oproščen vsih stroškov. Dokler pravica iz Avstrije še ni zginila, imamo še zmerom trdno upanje, da se bo vse zopet na bolje obrnilo.
—	Nova iznajdba. Neka berolinska fabrika je državnemu zboru ponudila, da bode naredila magnetičen aparat, ki bode natančno naznanjeval izid glasovanja. Aparat bo veljal kakih 6000 tolarjev in če ne bode ustrezal, ga bode fabrika vzela nazaj.
—	Samoumor. Pondeljek 20. aprila se je v Slivniških gozdih obesil starček pri sedemdesetih letih tako na nizkem, da je na zemlji klečal. Nek šolarček namreč je iz šole domu grede zapazil nekoga pri smreki; misleč, daje kdo iz njegove vasi, gre k drevesu, a kako se prestraši, ko zagleda obešenca! Domu prišedši pov6 domačim, kaj je videl, a nikdo mu ne verjame; še le v četrtek, 23. aprila pove v šoli, da se je nekdo obesil; brž so šli gledat, in našli starčeka s sivimi lasmi. Obešenec je po splošni govorici bil slab kristijan, in je zmerom govoril, „da bo eno naredil." Našli so pri njem škarijce, cvirn, in drugo šivno orodje.
—	Divja mačka v cerkvi. V katoliško cerkev v Veliki Polomi je prišla divja mačka, in ker ni mogla venkaj, skrila se je notri. Nekega dne nastane silna vihra, zdaj skoči iz skrivališča, leta kakor blisk po cerkvi sem in tje po glavah ljudi, tako da nastane veliko vpitje in zmešnjava. Konečno se posreči pogumnejšim možem pritisniti jo k zidu in živo zgrabiti, potle so jo ubili zunaj. Zver je bila dolga kake 3 črevlje, tamošnji g. župnik jo je dal natlačiti in jo je daroval viši gimnaziji v Rožnavi.
—	Pisalni stroj. Anton Bfezina,mestni policijni komisar v Kutni Gori, je iznašel pisalni stroj, s kterim se v tem času, kar se more kak spis navadno le enkrat spisati, po volji pisarjevi spiše (ne prepiše) taisti predmet s taisto roko ali dva-, ali tri-, štiri,-pet-, ali šestkrat ali tudi večkrat, sploh koli-krat si človek tega želi. Ta stroj je dober: 1. za prihranjenje časa, 2. za spise, ki morajo biti kake petkrat ali osemkrat prepisani, za tiskauje se ne izplača, spisovanje je pa mudno in težavno; najboljši je tedaj za c. kr. sodnije, za notariate in sploh za vsakega, ki potrebuje malega razmnoženja kakega spisa. 3. Vsi spisani kosi obranijo podobo izvirnosti; — razen če se je nahajala v izvirniku — ker ta stroj spiše vsako potezo in piko, ki se stori v glavnem spisu. Pri storjeni poskušnji se je ta stroj dobro obnesel.
Umrli so:
23.	aprila. Peter Mohar, kondukterjev otrok, 9. mes., za kozami. — Marijeta Hribernik, dekla, 27 1., za mrzlico.
24.	aprila. Janez Vidic, delavec, 75 1., za oslabljenjem.
25.	aprila. Marija Jenko, otrok mašinskega kurjača, 8 m., za oslabljenjem možganov. — Ana
za jetiko. — Urša za splošnim oslab-trgovec, 68 1., za
M. Detter, trgovsk otrok, 2 1 Štrukelj, delavčeva žena, 51 1. ljenjem. — Jan. Nep. Kham, možg. mrtvoudom.
26. aprila. Gabrijela Kaman, trg. otrok, 28 dni, za kozami.
Čudnega Sela (15 gl.), — 1. Jur. Flajnik-ovo iz Hrasta (2118 gl.), obe v Črnomlji.
Listnica opravništva.
G. župan. J. P.: Št. 13 — 16 smo Vam redno pošiljali; zadnjih treh listov Vam pa res nismo poslali. Zmotil nas je letošnji Šematizem. Če ga pogledate, nam boste lahko odpustili.
Vsem čč. in bi. naročnikom naznanjamo, da opravništvo „Slovenca" bode zanaprej na Starem tergu v gosp. Ničman-ovi hiši št. 16.___
Eksekutivne dražbe.
5.	maja. 1. Jož. Ajdovec-evo iz Šmartina (130 gl.) v Kranji.— 1. Jož. Sterk-ovo iz Loke (800 gl.) v Ljubljani. — 1. Jan. Golobič-evo iz Brezovega rebra (824 gl.) v Metliki.
6.	maja. 3. Jan. Ban-ovo iz DoL Suhadola (475 gl.) v Novomestu. — 3. Mih. Šlajbah-ovo iz Blata (470 gl.), — 2. Fr. Gačnik-ovo hišno orodje (109 gl.), — 2. Mar. Sitar-jeve iz Stošč,
tri v Ljubljani. — 1. Jož. Judnič-evo iz
izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Trle^raOine denarne rene
1. maja.
Papirna renta 69.16. — Srebrna renta 73-80. — I8601etno državno posojilo 103.60. — Bankine akcije 972 — Kreditne akcije 217.60. —London 111.70. — Srebro 106.20.— Ces. kr. cekini ——. — Napoleon 8.96.
Denarstvene cene.
30. aprila.
Državni fondi.	Denar. Blago.
6% avstrijska papirna renta . . . . 69'16 69.26
5*/o renta v srebru....... 73.66 73.75
Srečke (loži) 1864. 1....... 97.— 97 60
„ „ 1860. 1., celi..... 103.26 103.76
„ „ 1860. 1., petinke . . . 108.60 109.60
Premijski listi 1864. 1.,...... 132.— 132.60
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/, ......
Kranjske, koroške in primorske po
Ogerske po 5'/(......
Hrvaške in slavonske po 6% • • Sedmogradske po 5*/, .... Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.....
Unionske banke......
Kreditne akcije......
Nižoavstr. eskomptne družbe . .
Anglo-avstr. banke.....
Srečke (loži).
V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 40-46 gld., sladkor 20—21 gld., kava Riv. 63-72 gld., raj ž 10—13 gld., rozine 13—16 gld. cent. Zaboj-ček pomeranč 2 60 do 7 gld., limon 6—9 gld.
Kreditne Tržaške
Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Genois \Vindischgratz-ove Waldstein-ove
Srebro in zlato, Ces. cekini ...*.. Napoleonsd'or .... Srebro .......
po 100 gld. „ 100 „ „ 60 „ „ 40 gld. „ 40 „ ,, 40 „ „ 40 „ ,, 40 „ „ 20 „ 40 „
a. v k. d
Denar. 69 16 73.65 97.— 103.25 108.50 132.—
93.-86.60 73.60 75.50 71.25
972 97.-212.-855.— 130 —
156.75
53.50
31.75 23.50
19.—
73.25 76.25 71.75
974 96.60 212.75 865 -130.50
157.25
24.00 32.25 21.-27.50 24.— 20.— 21.75
5.30 5.31 8.98 ! 8.99 106.15 106.80
Tržna cena preteklega tedna:
Reči
Masla funt Špeha „ Leče mernik Krompirja „ Fižola „ Sena cent Sem. detelja „ Prušiči cent Govedine fant Teletine ,, jajc za 10 kr.
.a
3 >
0.52 0.38 3.00 1.20 3.10 1.10
>
o
S5 >

0.30 0.31 6
0.48
I
0.52 0.50
0.36 — 3.00 — 1.15 2.75 3 50
1.35
1.40
0.30 0.30 8
Tržna cena:
1.00
a
>
o >
m ►
0.45 0.44
1 00 2.80
0.38
1.20
1.50
0.30 0 32
0.40
1.00
1.10
0.30 0.32
0.38
1.00
2 20
Mernik
Mesta :	® tc> S OH	>N K	Ječmena	<e CD t> O	Turšice	® •o	Prosa	o .o V. o 00
v Ljubljani	3.60	2.40	2.10	1.30	2.60	2.40	2.50	2.6C
v Kranji	—	—	—	—	—	—	—	—
v Loki	—	—	—	—	—	—	—	—
v Novomestu	4.20	2.95	2.36	1.30	2.60	2.35	2.30	—
v Sodražici	4 30	—	2.15	1.25	2.76	—	—	—
v Mariboru	3.70	2.60	2.60	1.35	2.60	2.10	2.40	—
v Ptuju	3.60	2.50	2.25	1.35	2.56	2 06	2.40	-
v Celji	4.00	2.26	2.00	1.20	2.60	2.40	2.40	—
v Celovca	3.68	2.65	2.83	1.47	2.60	2.40	—	—
v Trstu	3.80	2.60	—	—	2.50	—	—	—
v Zagrebu								
v Siseku	—	—	—	—	—	—	—	—
v Varaždinu	3.65	2.00	2.05	1.43	2 56	2.05	—	—
na Dunaju	3 90	2.70	2.23	1.16	2.60	—	—	—
v Peštu	3.86	2.65	2.20	i 1.36! 2.36		—	—	—
Vsem častitim p. n. gg. gostom prisrčno hvalo za dosedanji obisk izrekajoča se počastim naznanjati, da bodem tudi nadalje obdržala
čitalniško restavracijo
ter da mi bode prva skrb, častitim p. n. gg. gostom postreči z dobrimi jedrni in pijačami in z dobro, točno postrežbo. Ob enem si jemljem čast naznanjati, da se je odprl 1. maja t. 1.
vrt in kegljišče
ter se priporočani blagovoljnosti slavnega p. n. občinstva
z odličnim spoštovanjem
(25-1)
Frančiška Kliaiu,
gostilničarica.
t iuotržti o ii» debelo
v	(26 — 1)
Spodnji Šiški poleg Ljubljane (Cadeževa hiša).
Velika zaloga najbolj priljubljenega, dobrega, zdravega vina, navadnega in finejšega, posebno izbornega
bizeljskega in dolenjskega.
Pisma naj se blagovoljno adresirajo v Ljubljano, kjer se, komur drago, tudi na ustna vprašanja vstreza v hiši št. 203 na Velikem trgu II. nadstropje nasproti rotovža.
^ji-fi.n I*I I-II-ii-.......* *.....
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
s \) o ni i ii j k i
(monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča,
izgotovljeni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mosto kamenitih) edino le pri
C. M. Pobisch-n,
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
na Dnnnji (Wien, Wtthrlngsfras8e Xr. 7 in njcgoii zalogi križev (auf der Sclimelz) nasproti vliodu pokopališča
in se pošiljajo na vse krajp. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče- ^ valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo.
(9-9)