Razne stvari. Iz domačih krajev. Iz državnega zbora. Za dr. Tavčarjem so izstopili iz hrvatsko-slovenskega kluba še tudi njegovi liberalni tovarisi dr. Ferjančič, Plantan in Gabršček. Da bodo sedaj vsaj slovenski štajerski poslanci prišli prej ali slej skupai, je samo vprašanje časa. Po Spodnjem Štajerskem se je prizadevanje dr. Ploja in Robiča, da liberaloi izstopijo iz hrvatsko-slovenskega kluba, povsod z veseljem in priznanjern sprejelo. Grom in blisk. Danes okoli polnoči, ko se je črna noč najtesneje oklepala naše zemlje, začelo je naenkrat bliskati in grom je odmeval po našem mesia kakor drdranje voz iz daljave. Gost dež je padal, vmes tudi majhne zrnice toče. Kakor da bi bili že v pozni spomladi! Zjutraj pa, ko smo se vzbudili, bila sta Pohorje in Kozjek pokrita z belo snežno odejico. Kakor da bi Se bili v pozni jeseni! Šmarje pri Jelšah. C. k. narnestnija v Gradci }e potrdila pravila »katoliško-političnega izobraževalnega društva za šmarski okraj«. V nedeljo, 21. t. m. ob 3 uri popoldne bode prvi glavni zbor, za kojega upamo pridobiti odlične slovenske govornike. Namen druStva je razviden iz naslova, toda pristaviti 8e moramo, da fcode druStvo imelo svojo čitalnico. Pravi ud društva more biti vsak doleten mož šmarskega okraja, podporni udje, ki imajo razun volilne, vse druge pravice rednih udov, pa so lahko drugi zunaj našega okraja bivajoči avstrijski državljani. Oglase za pristop sprejemlje začasni odbor v Šmarji. Zelimo društvu, da raste in mnogobrcjen sad obrodi! — Zdaj upamo, da se bodemo kraguljev in kanjuhov ložje obranili, ki v novejšem času vedno in vedno obletavajo naše krščansko misleče kmete, ter jim vsiljujejo »Slovenski narod« in »RodoIjuba«. Ce si ti tički v časih posmode svoje perutničke, jim seveda to nič ne d6. Krščanski možje, vi pa posiliblago »Narod« in »Rodoljuba« pošiljajte le nazaj, kakor ste to že večkrat storili, saj veste, da se dobro blago samo hvali in ga ni treba nikomur vsiljevati. Kozjanski okrajni odbor je tako h sestavljen. Predsednik č. g. Marko Tomažič, podpredsednik g. dr. Fran Jankovič; iz veleposestva je izvoljen g. Ferdinand Kunej iz Šentpetra pod Sv. gorami, iz industrije g. Jožef Cernelc, trgovec tudi iz Šentpetra, za trge g. Mihael Horvat, posestnik in gostilničar v Sonovem pri Kozjem, za kmečke občine g. Jakob Bovha iz Verač. Iz plenarne seje sta se volila g. dr. Fr. Jankovič in g. J. Zakošek. V Šmarju pri Jelšah je umrl g. Jože Brinšek, bivši nadučitej v Šmarju. Dosegel je visoko starost, 82 let. Na Pragarskem je pogorela hiša Leopolda Lončariča. Zažgal jo je baje otrok Marije Spenglič. V Celju je umrl trgovec in hišni posestnik g. A. Ferjan v 74. letu svoje dobe. Iz Gornje Radgone se nam poroča: Dne 1. aprila je umrla tukaj gospa Marija Kurbos, občespoštovana mati gospoda predstojnika gornjeradgonskega. Slovenski fantje so }i ob narzočnosti mnogobrojnega občinstva zapeli prelepo nagrobnico »Blagor mu, ki se spočije!« Bodi ji zemljica labka! V Hajdošah pri Ptuju so fantje na velikonočno nedeljo popoldne streljali s tem, da so v leseni štor zabili dinamitno patrono. Štor se je razletel z močnim pokom in jeden del je priletel v precejšno daljavo 121etnemu Valeniinu Glažatju tako nesrečno v glavo, da je nezavesten omahnil z razbito glavo in Se tisto noč izdahnil. Zopet žalosten izgled za lehkomiselne mladeniče, naj se ne igrajo s streljivom; za otroke pa, naj lepo doma ostanejo in ne stikajo povsodi okoli, kjer jih ni treba. V ptnjskem okraju dobro znani zdravnik dr. Egbert Kleinsasser je v Opavi na Šlezijskem utnrl. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se vrSijo prihodnji četrtek občinske volitve. Bračkianci napenjajo vse sile, da bi dobili občinski odbor v svoje roke. Toda slovenaka kmečka stranka bo zmagala, ako pride vse na volišče. Radovedni smo, ali bo g. Vavpotič tokrat res volil narodno ali ne. V Slov. Bistrici umrl je g. sod. pristav Franc Jagodič dne 9. t. m. Bil je blag mož. Počivaj mirno dragi prijatelj! Gledališka predstava na Cvenu. Na občno željo bo se na belo nedeljo v šoli na Cvenu ponavljala priljubljena igra »Lurška pastirica«. Začetek ob 6. uri popoldne. Socijalizem. Prvi snopič tega dela, ki ga piše dr. Iv. Krek je ravnokar izSel. Celo delo bo izšlo v 10—12 snopičih in stane 3 K. Naroča se pri Luki Smolnikarju, stolnem vikarju v Ljubljani Nenmestne šale žalosten izid. Na praznik Marijinega oznanjenja popoldne, (dočim so vsi drugi pri »Kukovih« odišlt k večernicam), ostala sta doraa 18!etni Martin Kukov in njegova 81etna sestrica. Za šalo pravi Martin, da hoče poskusiti, kako se Ijudje obeSajo. Poskuša, remea mu zadrgne vrat, deklica mu ne zna pomagati — in ko so drugi prišli na dora, bilo je že prepozno. Notar Šlamberger v Kranju je pred kratkirn zgubil hčerko, sedaj je pa nevamo bolna soproga, kaUre pkmenito srce je bilo obče čislano tudi pri nas Spodnjern Štajarskem iz časov, ko je bila notarjava rodbina v Ljutomeru. Dobremn vinu treba tudi imena. Kemična poskuševalnica v Klosterneuburgu na Nižjem Avstrijskem sestavlja nek pregled o vinogradništvu v Avstriji. Zato ji je jako  ljubo, ako ji dopošlje kdo letos vino v pre-  skuševanje. Trcba je poslati buteljko od*/4 litrov, preskuSevanje je brezplačno, in na zahtevo se dobi tudi poročilo o preskušnji.  Letos so pri nas dobra viua in kd>r ga pošlje v preskuSevanje, bo s tem samo koristil svojemu okraju. Poznamo vinogradnika, ki je tudi svoje letošnje vino poslal v Kloster- neuburg. Cez kratek čas so že začeli pov- praševati po njegovem viou. Svinje so požrle pri Sv. Bolfetiku pri Majšbergu osem mesecev starega otroka, katerega so pustili stariši brez paznika v zibelki. Iz Male Nedelje Krfietijska zadruga v Mali Nedelji je imela dne* 24. marca t. 1. prvi redni občni zbor. Ko se je razglasil sedemmesečni račun, bilo je slišati mnogo odobravanja. Mlada zadruga je irnela 2864-60 K skupnega prometa in 6162 K čistega dobička za rezervni zaklad. Vinski trg v Gradcu. Danes se je otvoril v Gradcu vinski trg in bo trajal do 14. aprila. Udeležuje se ga tudi več spodnjeStajarskih vinogradnikov. Kdor ima oddati suho cepljenih trt Welschriesling na Vitis riparia 300 komadov, naj naznani naslov in ceno upravnistvu »Slovenskega Gospodarja«. Knjiga »Naši narodni grehi« se dobiva v »Narodni tiskarni« v Gorici in pri knjigotržcu g. Likarju. V nobeni slovenski hisi ne bi smela manjkati ta knjiga, iz katere se moramo učiti, kako živeti in kako se ogibati narodnih grehov. Baš sedanje volitve po obmejnih slovenskih pokrajinah so zopet pokazale, kako potrebni smo še narodnega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si jo ! Cena knjigi je 50 vin. po pošti 5 vin. več. Iz šole. Uciteljem pri Sv. Florijanu na Boču je imenovan začasni učitelj g. Fr. JamSek. Upokojena sta učitelj g. Peter Kresnik v Olimju in učiteljica g. Hedviga Dernjač, rojena Jonke. Požar v Ptuju. Na Veliko soboto je začelo goreti v Ornigovem gozdu, katerega je spremenil v park ter izročil v porabo občinstva. Škoda je znatna. Pogorelo je na Blanci v rajhenburški župniji dne 9. t. m. Sest posestnikov. Pri požaru se je ponesrečila neka stara žena ter zgorela. Požar so povzročili otroci. Nesreča. Žena strojevodje gospa Gen. Sluga je rezala kruh. Pri tem ji je nož spodrknil in ji prerezal trebuh. Rana je nevarna, tembolj ker je bilo pričakovati kmalu veselega rodbinskega dogodka. Nova knjiga. V Dragotin Hribarjevi tiskarni so izšle Iv. M. Resmanove pesmi »Moja deca«. Cena 2 K. Čisti skupiček je namenjen za Prešernov spomenik. Poročil se je dne 8. t. m. v Krškem g. dr. Tomaž Horvat z gospico Vido Lapajnetovo. Bilo srečno! Za šmarski okraj. Opozarjamo, da bo shod katoliškega kmečkega društva dne 21. t. m. V liberalnih listih čitamo, da misli Student ZabukoSek prirediti shod liberalnega društva tudi v kratkem v Šmarju. Še enkrat: Shod katoliških slovenskih kmetov bo dne 21. t. m. Koliko je Slovencev v Celju? Celjski magistrat je toraj vendar dal glas od sebe in povedal število celjskih Nemcev in Slovancev. Celjski magistrat trdi, da je Ijudsko štetje pokazalo, da je v Celju vsega prebivalstva 6713 oseb in da se je v 10 letih prebivalstvo pomnožilo za 449 oseb. V letu 1890 je prebivalstvo se razdelilo na 4687 Neiacev in 1577 Slovencev, koncem 1. 19oO pa je po trditvi celjskega magistrata bilo v Celju 5272 Nemcev in 1451 Slovencev, od katerih odpade 416 na garnizijo. Po tem poročilu bi bilo se Stevilo celjskih Nemcev pomnožilo za 575 oseb, število celjskih Slovencev pa zmanjšalo za 126 oseb. Število prolestantov v Celju se je pomnožilo od 64 na 161 oseb. Takega poročila je bilo od strani celjskega raagistrata pričakovati. Tak zaključek Ijudskega štetja v Celju nas ni prav nič presenetil, vsaj je znano, da je moralo na stotine slovenskih uslužbencev in u^lužbenk kot »občevalni jezik« upisati nemščino, dasi se vrši v Celju promet prav za prav v slovenčini in bi najzagrizenejši celjski Nemec z nemščino delal presneto slabe kupčije. Celjski Slove i seve kljub zgoraj označenemu rezultatv niso zbrisani s papirja. Ljutomerska nemška šola. Štajarski deželni šolski svet je ugodil želji ljutomerskih Nemcev, da se nemška Sola razSiri v trorazrednico, čeprav se mu je dokazalo, da je kotnaj za enorazrednieo dovolj otrok naglašenih in še ti niso nemškega pokoljenja. Žitne cene na dnnajskem trgu. Pšenica banaška 770 do 825 K, pšenica južne železnice 795 do 830 K, rž južne železnice 790 do 815 K, ječmen južne železnice 720 do 825 K, iečmen ob Tisi 7-10 do 825 K, koruza ogerska 5"80 do 585 K, činkvant ogerska 675 do 710 K, oves srednji 690 do 705 K, fižol 810 do 10— K. Grof Ladislav Pejačevič, bivši ban Hrvatske je umrl na Velikonočno nedeljo. Da-si je bil pokojnik veren pristaš zveze med Ogrsko in Hrvatsko, vendar je ljubil to poslednjo in je to ljubezen pokazal v važnih trenutkih. Zato govore hrvatske novine z največim spoštovanjem o pokoiniku in proslavljalo njega zasluge za domovino. Velikih zaslug si je pridobil, izvedevSi združenje vojne krajine z banovino. Moža se je po- kazal tudi povodom znane gonje radi madiarskih grbov, ki jih je dal razobesiti finančni direktor David in katere je pretrgala množica. Pejačevič je rajši odstopil, nego da bi bil izvel zadoščenje, kakor so jo zahtevali Madjari. Povodom velikega potresa je Pejačevič razvijal najvspešneje delovanje v prid hudo zadetega mesta zagrebškega, a mestni zastop ga je v znak bvaležnosti imenoval častnim meščanoni. Iz drugih krajev. Odlikovanje ministerskega predsednika. Cesar je podelil ministerskemu predsedniku dr. Korberju veliki križ Leopoldovega reda. S tem je cesar na jasen način izrazil svoje zaupanje ministerskemu predsedniku in priznanje, da se je parlamentarni stroj spravil v pravi tir. Bodoči kardinali. Kardinalom bosta kmalu irnenovana nadškof praški Lev grof Skrbensky in nadškof krakovski pl. Puzyna, oba Slovana. Volitve na Ogerskem se vrSe v prihodnji jeseni; tako trdijo nekateri ogerski in hrvatski listi, akoravno Se ni določen rok za prihodnje volitve. Poučeni krogi trdijo, da se to zgodi v prvi seji po praznikih, dne 18. t. mes. Te dni se bo namreč ministerski predsednik posvetoval s svojimi ministerskimi tovarisi glede sestanka delegacij in pa o tem, ali se o kvoti razpravlja tudi v obeh parlamentih. V avstrijskem parlamentu se to bržkone zgodi. Če bo to slučaj tudi v ogersketn parlamentu, bo razprava trajala o tem predmetu radi nastopne opozicije veC tednov in tedaj se volitve ne morejo vršiti pred pozno jesenjo. Sicer se pa ogerski parlament razpusti bojda še v inaju in se vrše volitve meseca junija. Zaroka nemškega prestolonasleddnika Mnogo ugibaoj glede zaroke nemškega preslolonaslednika^. sq v zadajem času objavili razni pruski in tudi avstrijski listi. V prvi vrsti je prišla pri tem v poštev princezinja kumberlandska, potem pa hči pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvodinja Elizabeta Z obema predlogoma se sedai obsirno peča »Koln. Volkszeitung«. Glede prvega pravi ta list, da iz te moke ne bo kruha, ker vlada v rodbini bolezen in se torej prestolonaslednik ne bo spuSčal v nevarnost. Kar se pa tiče poroke z avstrijsko prineezinjo, pravi ta list med drugirn: »Prestolonaslednik je protestant, nevesta bi bila katolikinja. Poroka bi se morala vršiti po protestanškem obredu in potomci bi se morali odgajati v protestanlizmu. V takih okolnostih bi pa bila nevesta eo ipso izobčena iz katoliške cerkve. V kaj takega bi pa dovolila le taka nevesta, ki jej je katoliška vera postranska stvar. Kaj tacega pa nihče ne pričakuje od avstrijske katoliške princezinje, in ie torej ta projekt razpal že sam ob sebi. Sieer pa, dostavlja ta list, je prestolonaslednik še mlad in ne misli na ženitev, saj gre ravno po praznikih še le na bonsko vseučilišče, kjer bo moral v prvi vrsti misliti na — učenje. Naš cesar v avtomobilu. Pri svojem povratku iz Monakovega je cesar Franc Jožef obiskal nadvojvodo Franc Salvatorja in Marijo Valerijo v Wallsee. Ni se malo zaCudil cesar, ko je videl, da ga na kolodvoru pričakuje nadvojvoda Franc Salvator z — avtoraobilom. »Ali se ne bomo prevrnili«? vprašal je cesar, ko je stopil v avtomobil ter se na to peljal z avtomobilom do gradu. To je prva vožnja našega cesarja z avtomobilom. Strašen konec otroške igre. Iz Gencsa na Ogerskem se poroča: Več otrok v starosti 5 do 7 let se je igralo »sodnijsko obravnavo proti morilcu Bela Papp in pastirju Zsoltan.« Oba otroka, ki sta igrala imenovana hudodelca, je otročje sodišče obsodilo v smrt. Otroci so ju res zvezali in obesili, a ko sta otročiča visela v zraku, se Društvene zadeve. Pri Kapeli blizu Radgone mislijo osnovati Cirilovo in Melodovo podružnico za gornjeradgonski okraj. Mi že sedaj opozarjamo slovenske narodnjake na to velevažno društvo. Zelo dobro bi bilo to za naš okraj! Roiaki, čvrsto naprej! Slovenjebistriška podrnžnica sv. Cirila in Metoda. V nedeljo 14. t. m. zboruje slovenjebistriška podružnica sv. Cirila in Metoda pri Jugu na Videžu ob Vi *• ure popoldne. Načelnik. Hranilnica in posojilnica v Jarenini ima v nedeljo dne 21. aprila ob 4. uri popoldne v gostilni g. M. Cvilaka svoj letni obCni zbor. Vspored: 1. Poročilo načelstva; 2. Odobrenje letnega računa; 3. Predlogi, nasveti. Vse ude vabi na ta zbor načelstvo. Ustanovitev slovenskega stavbindruštva. V Celju se ie po vzgledu »Slov. del. stavbinskega društva« v Ljubljani osnovala delavska stavbena zadruga z omeieno zavezo »Lastni dom« ter je ista tudi sedaj že vpisana v zadružni register. Zadruga sme raztezati svoj delokrog po okrožju celiskega in mariborskega okrožnega sodišča.—Naraen zadruge |e, preskrbo- e »sodišče« ustrašilo in — pobegnilo. Ko so otroci sarai pričeli praviti, kako imenitno so se.igrali, šli so ljudje pogledat na lice mesta in dobili oba mlada soigralca še vedno obešena in seve — mrtva. Angleško-bnrska vojska. Z bojišča prihaja vest, da so Buri pod poveljstvom Scheepera dne 6. t. m. ujeli pri Aberdeenu večii oddelek angieških konienikov ter da so se Dewet in Botha zjedinili pri mestu Vrede. Kot vzrok angleskega poraza se navaja, da ni v vojni reda, da je vojaštvo malo izurjeno in z živežem slabo preskrbljeno. Tudi višji častniki niso mnogo vredni. Dewet in Botha Se imata nad 15.000 mož. Živil in streljiva še imajo Buri za tri leta. Bolezen angleškega ministerskega predsednika. Lord Salisbury je obolel in dasi se je bolezen na boljše obrnila, bode isti bržkone že .proti koncu aprila odložil predsedništvo in izstopil iz ministerstva. Ljudsko vseučilišče v Rimu Vedno pogosteje se ponavlja v naših časih želja po univerzah za ljudstvo, ki bi višjo omiko širile tudi med prostim narodom. Zanimivo je, da deluie v tem smislu že 15 let papeška akademija »Arkadia« v Rimu. Predavanja, ki jih ta akademija prireja, obsezajo vse stroke znanstva: zgodovino, higieno, geologijo, italijansko in nizozemsko slovstvo, narodno gospodarstvo, teologijo itd. Najznamenitejši katolški profesorji in učenjaki sodelujejo pri teh »poljudnih konferencah«. Vstop je vsakomur brezplačno dovoljen. Seveda bodo navzlic temu naSi liberalci znanstveno dokazovali, da je cerkev sovražnica vede in da hoče ljudstvo ohraniti v nevednosti. Kdaj bode konec sveta? Znani vremenoslovec Falb je prerokoval, da bode konec sveta 1899, a se je, kakor lahko vsi potrdimo, vkanil. AngleSki pastor Grenbill pravi, da bo konec sveta 1. 1930. Prirodopisec Buffon trdi, da bo zemlja polagoraa zmrznila in potem razpala, to pa Se le čez 90.000 let. Prirodoslovec Bruithuisen pa trdi, da bo zemlja propadla vsled neizmerne vročine, kar se bo zgodilo še le v 61.000 letih. Učenjak Olbers meni, da bo konec sveta čez 220 let in bodo svet uničile velike povcdnji. Istina pa je, daza konec sveta nihče ne ve razven niegovStvarnik. Čehi proti Nemcem. V Olomucu na Moravskem Cehi po zadnjih volitvah nočejo več kupovati pri Nemcih. Sladkorni tovarni nemSkega poslanca Primavesija nočejo dati nobene sladorne repe. Nemški trgovci in tovarnarji britko občutijo moč Čehov. Slovani imatno moč, toda rabiti je ne znamo. vati svojim članom, sosebno delavcem lastne hiše z vrtom -in dvoriščem potom letne nrmotizacije, tako, da plačujejo udeležniki, katerim se je hiša zidala ier izročila z vrtom vred v posest, vsak mesec ali teden dogovorjeni znesek ter preide potem hiša v določeni dobi v popolno last dotičnika. — V načelstvo zadruge so izvoljeni gospodje: Dr. Ivan Dečko, odvetnik; Ivan Krančič, raestni kaplan: Franjo JoSt, revizor slovenskih posojilnic; Ivan Rebek, ključavničarski mojster; Ferd. Gologranc, zidarski mojster; Rudolf Libensky, črkostavec in Al. Terček, knjigovez, vsi v Celju. Zadruga bo zafela kmalu delovati in si je že zagotovila za take hiše jako ugodno veliko stavbišče, obsegajočo kakih 5200Q sežnjev. To zemljišče razdelilo s'e bo na posamezne dele, obsegajoče 100D sežnjev, na katerih se bo postabtavila hišica z 2 ali 3 sobami, kuhinjo, vežo in shrambo in pri katerih bo še ostal precejšen vrtič. Kdor hoče k stavbeni zadrugi pristopiti, naj se oglasi pri g. Joštu v posojilnici celjski ali delavskem društvu v €elju. Kapela pri Radgoni. G. Iv. Fras, sluga knezošofijske pisarne v Ljubljani nam je poslal več lepih knjig in 36 komadov družinske pratike brezplačno. S tem potom se mubralno društvo pri Kapeli prav prisrčnozahvaljuje in želi, da bi ga mnogi posnemali.Bog ga živi! Bralno društvo.