-■T S STEV. (Na) 46. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. PERIODICAL D;v (Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. MARCA LTURDAY, MARCH 7, 1942 L£TNIK (VOL.) LI. V V risce zave INDIJA PRIDE V POŠTEV ZA BODOČO OFENZIVO Indija se smatra za zadnjo postojanko, ki jo utegnejo zavezniki obraniti pred Japonci, in, ki bo služila za izhodno točko za ofenzivo v prihodnjosti. New Delhi, Indija. — Na Indijo, katera je prej kljub svoji razsežnosti in ogromni količini prebivalstva vzbujala v svetovni javnosti kaj malo pozornosti, so danes obrnjene oči celega sveta. Po trimesečni vojni z Japonsko so namreč imele zavezniške sile zaznamovati le poraz za porazom in so izgubljale .ozemlja drugega za drugim, da sta jim zdaj ostala le še dva kraja, katera bi prišla v poštev, ne samo za odločnejši odpor proti japonskim napadalcem, marveč tudi za izhodno t-">čko morebitne ofen žive v prihodnjosti. Se pred kratkim se je gojilo upanje, da bo morebiti v to svrho prišla v poštev še tretja točka, namreč otok Java, toda ta, kakor se povzema iz zadnjih poročil, bo JAVA IZGUBLJA BITKO Eno obeh ozemelj, ki bi mogli služiti zaveznikom za zadnjo postojanko, je Indija, drugo. Avstralija. Glavna od teh ,pa je Indija, kajti Avstralija, dasi je pripravna za obrambo, je preveč oddaljena od Japonske, da bi mogla priti v poštev za bodočo ofenzivo, dočim iz Indije vodi po suhem pot, dasi ne lahka, tja pred vrata Japonske. Zato se-bodo zavezniki, ako bi prišlo do te usodne izbire, raje odločili, da žrtvujejo Avstralijo kakor pa Indijo, kakor se čujejo izjave v vodilnih vojaških krogih. Iz tega vzroka pa se tudi preurejuje ta dežela, da bo kmalu v popolnem vojnem stanju. Utrjuje se ne samo na suhem, marveč tudi na bližnjih otokih, zlasti na Cejlonu, da se prepreči Japoncem približanje od te strani. Trdno se upa, da bo nastop zaveznikov tukaj bolj učinkovit, ker bodo imeli ti več Časa za obrambne priprave, dočim so jih nr. drugfh krajih napadi Japoncev bolj ali Br&mbovci priznavajo, da bo prišlo do poraza. London, Anglija. — Z bojišča, na otoku Javi so prispela ta četrtek nadaljnja neugodna poročila. Govore namreč, da so Japonci dosegli nove uspehe pri svojem prodiranju na več točkah ter osvojili tudi več mest. Od prestolice Batavia so bili oddaljeni le še 10 milj. Obrambna posadka sicer nadaljuje s svojim junaškim odporom, toda priznava se že, da se pcraz od dne do dne bolj približuje, ter, da bo do popolne izgube prišlo prej ali slej. Njih števil- morala bržkone v kratkem klo-l čna premoč, tako sa pojwiarja, te j tovarni ^pripetila tudi niti. F nArtl Q nro TdnATiAnMi ^n, r-r-m*.^ n M ' Irn 1*1 m r f rami w ao■ pomaga Japoncem do zmag. vojni tajnik bo baje resign iral Washington, D. C. — Iz po-učhih krogov se je zadnjo sredo izvedelo, da bo vojni tajnik Stimson bržkone v kratkem času resigniral. Za vzrok se zna navesti njegova starost', ima namreč 74 let, toda možno je., da bodo k temu prispevale tudi kritike, ki se . izražajo proti njegovemu departments Istočasno se poroča, da utegne biti imenovan na njegovo mesto James W. Wadsworth, republ. kongresnik iz New Yorka, star 64 let, o katerem se trdi, da uživa velik vpliv v političnem življenju. EKSPLOZIJA V TOV ARM OROŽJA Burlington, Ia. — Silovita eksplozija, ki je pretresla celo tukajšnje mesto, se je pripetila malo pred polnočjo zadnjo sredo v veliki, 60 miljonski tovar-ai za strelivo, v kateri je bilo razbito eno tovarniško poslopje, ob življenje pa je prišlo sedem mož, a ranjenih je bilo 20. Takoj po eksploziji so vojaki in federalni agenti vzeli pod kontrolo celi tovarniški kompleks, ki meri 20,000 akrov in je oddaljen od tukaj nekaj milj. Nesreča se je pripetila neposredno potem, so se izmenjavali delavci za novi "šift" in izmen j a-itkso lahko takoj pričeli z reševalnim delom, da so tiste, kakih 50 po številu, ki so bili v poslopju ujeti, iznesli na prosto, na kar so zdravniki in bolničarke nudili ranjenim prve pomoč. Eksplozija je bila na ravnost glušeča in je na tisočr tukajšnjih Nljudi prihitelo na cesto. Podobna nesreča se je v IZGUBE PB NAPADU BRITANCEV JIH VZNEV0UILE I" ——~~mmmt' Cas za aeroplanski napad na francoske tovarne, izvršen zadnji torek, Britanci baje slabo izbrali. — Francozi ogorčeni, ko je bilo 600 civOistov ubitih, 2000 ranjenih. KRATKE pred kakimi tremi meseci. -o- vzhodna indija prelo žila svoje premoženje London, Anglija. — Ker s< padec otoka Jave v japonsk roke z gotovostjo pričakuje > kratkem, in je ta otok zadnj o p o r i š če vzhodno-indijskegj dela nizozemskega imperija, se je poskrbelo pravočasno, da s< tamkajšnje trgovske zadev« spravijo -pravočasno na varne Zato so bili zadnjo sredo pre stavljeni od tamkaj vsi premo ženjski skladi na bolj varen kraj, namreč v nizozemske: Zapadno Indijo, ki leži v Kari-bejskem morju, na jugu Zed. držav. — Čungking, Kjtajska. — Poslan od predsedjiika Itoose-velta je prispel semkaj na posebno misijo neki višji ameriški častnik in ob tej priliki se je izrazila domneva, da bo skušala dobiti Amerika aeroplan-ske baze na kitajskem ozemlju. — Sidnej, Avstralija. — Tekom srede in četrtka so japonski aeroplani ponovno bombardirali nekatera avstralska mesta, med njimi tjudi Darwin >b severnem obrežju. Točnejši podatki pa se o napadu niso objavili. — Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnjo >redo, 4. marca, nastopil deseto leto službe v svojem uradu. Kakor običajno vsjca ltito, je tudi zdaj šel na dan te obletnice v cerkev. manj presenetili. Ni pa pričakovati, da bo borba lahka, kajti udarna moč Japoncev je še, IVI vedno na višku. Tudi se bo naj-i katerem bi se vojaštvu imele vojakom nameravajo zvišati plačo Washington, D. C. — Senat ski vojaški pododbor je zadnje sredo odobril neki predlog, p< brž ta borba bila prav na meji Indije, ker je malo izgledov, da bi se moglo japonsko prodiranje v Burmi ustaviti. •JEMCI TRDOVRATNO BRANIJO POSTOJANKE V RUSIJI London, Anglija. — Kljub temu, da so na nekaterih mestih deloma, drugod pa celo popolnoma obkoljeni, zavračajo naziji v svojih prednjih postojankah na ruski fronti vsako ponudbo na podajo ter se do skrajnosti t trdovratno bore. Poročila o takem nepopustljivem odporu prihajajo iz mesta Sta raja Ruasa in enako tudi iz mesta Orel. V obeh mestih morajo Nemci dobivati zaloge potom aeroplanov- Brambovcem v mestu Orel, so, kakor govori neko poročilo, ki je prišlo preko Švedske, ponudili Rusi, da jim bodo prizanesli in jim ohranili Življenje, ako se podajo, ter so v to svrho poslali v pas med obe bojni4 črti velik tank z belo zastavo, kjer se je ta srečal z nekim nemškim tankom, dočim so Rusi potom radio prepričevali Nemce, da je njih stališče brezupno. Po nekaj minutah se je tank vrnil z nemškim odgovorom, da podaje ne bo. S Finske pa neki list poroča, !a so Nemci zastavili takore-koč vse svoje sile, da dosežejo jfnago nad Rusi tekom tega poletja, češ, da so prepričani, da jim gre pri tem za življenje ali ;mrt. Za novi napad baje gro-madijo svežo ogromno armado tankov in aeroplanov, dočim so stočasno zgradili tudi močne obrambne utrdbe za vsr.k slučaj. zvišati Dlača. Prostak, ki dobiva zdaj po $21 na mesec za prve štiri mesece in nato po $41, bi prejemal po tem načrtu takoj v začetku po $42 na mesec in bi tudi pri tem ostal, dokler ne dobi "šarže". Istočasno se priporoča primerno zvišanje tudi za podčastnike. Kot vzrok za to se je navajalo, da niso bile vojaške plače zvišane že od leta 1922, dočim so plače civilistov od tedaj znatno poskočile. o japoncih sestavili statistiko Washington, D. C. — Glavni stan MacArthurjeve armade na Filipinih je sestavil statistiko o značilnostih japonskih vojnih ujetnikih. Tako se je ugotovilo, da povprečni ujetnik tehta okrog 126 funtov, da je star okrog okoli 24 let ter bil v armadi 18 mesecev. Po večini so kmetje in 70 odstotkov jih ima osnovno šolo, 15 odstotkov pa višjo. Najmlajši, ki je prišel v ujetništvo, je star 19 let, najstarejši 31. --o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Zupan posvaril hiSne lastnike Chicago, 111. — Na pritožbe, d jih je prišlo kakih 50,000, da se je najemnina neprimerno višala, je tukajšnji župan Kelly posvaril lastnike stanovanjskih hiš, naj se ogibajo ega. Drugače, je dejal, bo ape-iral na vlado, da postavi mejo lajemninam. -o- tudi grki imajo četnike Chicago, 111--Neki minister v grški izgnani vladi se je izrabil v svojem predavanju zadnjo redo, da vodijo tudi v njegovi deželi guerilno vojno- proti as<*dnim oblastem po podob-lem načinu kakor v Jugoslavi- Bern, Švica. — Kakor je bilo že poročano, so britanski aeroplani zadnji torek ponoči nenadno prileteli nad osrčje Francije in izvršili bombne napade na tovarne v predmestju Pariza. Bombardiranje • amo je bilo baje uspešno, a po avilo ae je veliko - vprašanje, ali niso Britanci z njim več izgubili kakor pridobili, kajti, kakor se poroča, so vzbudili med Francozi veliko ogorčenje. Lahko se reče, da so Francozi v duhu po večini na strani Anglije in bi zato razbitje to varn samih najbrž še z veseljem pozdravili, kajti v njih se izdeluje vojno blago za Nemce J V z n e v o 1 j i l e pa so jih izgube, povzročene od napada med civilnim prebivalstvom: 600 ljudi je bilo namreč, kakm* se jpofofa, ubitih. 2000 £a .ganjenih. Povrhu pa so Britanci zagrozili, da še pridejo. Na ta način si Britanci, kakor trdijo opazovalci, ne bodo pridobili simpatij med Francozi. Povrhu vsega pa je bil tu d i čas kaj slabo izbran za tak apad, kajti vsled raznih dogodkov, kakor obravnava v Riomu, ^guba ladje Norman-die, pomanjkanje živil, porazi zaveznikov na Pacifiku, so živci do skrajnosti napeti, in bi se torej veliko več lahko pridobilo z razumno propagando kakor pa s pobijanjem. In zdaj se bo najbrž tudi pritisk Nemcev še bolj poostril, da bo imela francoska vlada še manj prilike za kak odpor. VESTI 0 DOMOVINI Ameriški in angleški tisk se pohvalno izraža o novi jugoslovanski vladi ter obenem omenja, da se jugoslovanski letalci vseh treh narodnih skupin složno bore. — Nadalje pravi, da je položaj Slovencev najtežji. ji. Dodal pa je, da so Grki bolj oslabljeni od stradanja in zato njih odpor ni tako močen. INDIJANSKO POKRIVALO ZA STALINA Jože Stalin, načelnik sovjetske vlade v Rusiji bo lahko paradi^al po Motkw kot Indijanec. Konfederacija Indijancev ▼ New Yorku je namreč sklenila, da mu podari indijansko pokrivalo in gornja slika kaše, ko Je bilo to pokrivalo isročeno E. C. Carterju, predsedniku ruskega vojnega rellfa. da bo poslano v Rusijo. Ameriški in angleški tisk o novi jugoslovanski vladi London, ("The Christian Science Monitor" — E. Berg Holt). Tii upajo, da bo nagla ppremjpmba v jugoslovanski vladi v izgnanstvu od vojaškega vodstva zelo koristna za po-mirjenje srbsko-hrvatske napetosti, ki je v zadnjem času na-rastla. General Dušan Simovič, bivši premijer, katerega sijajne sposobnosti v vojaških stvareh priznavajo vsi njegovi sonarou-njaki in katerega zasluga je izvršitev državnega udara 27. marca 1941., ki jo je vsakdo priznal in poudarjal, ni imel dovolj skušenj pri vodstvu političnih vprašanj, tako, da je njegovo vodstvo vlade imelo izključno vrednost vojaške discipline. -Njegov naslednik: g dr. Slo- bodan Jovanovič je izvrsten pravnik, ki vanj enako zaupajo Hrvati, Slovenci in Srbi. Nekateri med njegovimi sodelavci so zelo blizu dr. Vladimir ju Mačeku, hrvatskemu voditelju, ki je ostal v Zagrebu, ko so Nemci preplavili domovino, ki pa je neprestano odbijal pristopitev k sedanjemu prona-cijskemu voditelju vstaške stranke Ante Paveliču in njegovi vladi v Hrvatski, ki jo je osišče spravilo v obliko posebne države, kakor se je izvršilo s Slovaško. Zahteva se sloga Prav tako, kot ima nova jugoslovanska vlada v Londonu bolj demokratski karakter, tako je hkratu tudi močnejša v podpiranj u \ j ugoslovanskega edinstva. To je zlasti važno z ozirom na zadnja nesoglasja in polemike, ki so nastale tukaj in v Združenih ameriških državah zaradi ztočinstev, ki jih je Pa-veličeva sodrga izvršila nad prebivalci v "neodvisni". Neka skupina — o kateri se sodi, da jo je tudi general Simovič gledal z nezaupanjem — je sebe proglasila za glasnika velikosrbskega mišljenja in izkoristila Paveličeve zločine ptati Srbom kot dokaz za potrebnost postavitve srbske hegemonije nad Južnimi Slovani, pri tem razumevajoč ne samo Hrvate in Slovence, temveč tudi Bolgare. Ta nasprotja so se razširila v listih v srbohrvaščini v Združenih ameriških državah in to v veliko žalost rodoljubnih Jugoslovanov kakor tukaj v Londonu, tako tudi v Ameriki. Obstaja upanje, da se bodo ti prepiri sedaj nehali Po današnjem stanju je nepo-bitno jasno, da se Hrvati in Slovenci prav tako kakor tudi Srbi, vsi skupaj upirajo proti Paveliču in njegovim nacijem. Složna borba Jugoslovanski letalci na primer, ki se navdušeno borijo z angleško zračno silo na Bliž- njem Vzhodu, so sestavljeni najmanj iz dveh in zelo pogoste iz treh narodnih Skupin in, kot pravijo poročila, delajo vsi v polni slogi. Jugoslovansko brodovje \ glavnem vodijo Hrvati iz Dalmacije. Prav tako je znano, dz je v Jugoslaviji danes veliko število Hrvatov in Slovence\ pristopilo k četnikom, ki jil. vodi general Draža Mihajlovič, ki je še vedno v Jugoslaviji it ga je p ova londonska vladf. imenovala za ministra. Istočasno se tukaj poudarja, da nimajo samo Hrvati monopol nac kvizlingi. Srbski general Nedič. ki je v začetku poskušal biti jeziček na tehtnici med osiščem in uporniki, je bil polagoma izigran, tako, da je pristopil k osišču, dočim so njegovi sode i lavci neštetokrat prišli v obo-z rodoljubnimi . elementi. Današnje stanje v Jugoslaviji je temno, kajti gene-|ral Nedič in osišče poročata, da je general Draža Mihajlovič odletel iz zemlje in da so somišljeniki Draža Mihajloviča popolnoma razkropljeni, sovražniki generala NedJča pa pravijo, da število upornikov neprestano raste. Vendar je čisto jasno in gotovo, da general Mihajlovič, čeprav je bila za njegovo glavo razpisana velika nagrada, nekaznovan hodi v domovini in da poseda, kot pravijo resnična poročila, večkrat nespoznan po kavarnah, prav blizu nemškim častnikom. Prav tako je neizpodbitno, da v velikem delu Hrvatske prav tako kakor Srbije, nemški, italijanski, madžarski in bolgarski kvizlingi ne morejo ne priti ne hoditi brez spremstva dobro oborožene čete. Položaj Slovencev najtežji Slovenci, ki so najmanjši od treh narodnostnih skupin, so v najtežjem položaju. Obstojajo resni razlogi za prepričanje, da je bilo največje število tistih, ki se z begom niso utegnili rešiti, prosto pregnano, da bi se napravil prostor za osiščne priseljence. Zločinstva in zverinstva, ki so jih izvršili nad lokalnim prebivalstvom in ki jih je premijer Slobodan Jovanovič obsodil pri svojem prvem javnem nastopu /kot predsednik vlade na londonski konferenci o vojnih zločinih, so taka, da bo njihova posledica ta, da bodo zedi-nila Jugoslovane in utrdila pomen enakosti, gorja in trpljenja, kar bi pripomoglo, da se bo odstranilo prvotno mnenje o Srbih kot gospodarjih s Hrvati in Slovenci skrajno zapostavljenimi. Vsled tega je splošna sodba o sestavi nove vlade, da je značilna za razvijanje zdravega duha, ki ga nahajamo tudi v sami Jugoslaviji. Akoravno bi bila prehitra trditev, da bodo stare tendence takoj nehale, se zelo fDalje na 4. strani) -- i — AMCR1KANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC M * mwAmmrikL xm. Tke first and the Oldest Slovene , Newspaper in America. Bstftbllmbed 1891. leaned daily, except Sunday, Moo. day and the day after boBdaya. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreee of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. CANAL 5544 For one year _ Por bali a year _ For three meotba Chicago, For one year — For half a year • Fbc tlpee months Single copy ........ .-$6.00 _ 3.00 1.75 nosti. Kalvarija je za vsak narod vogelni kamen njegove bodočnosti, je svitla točka, ki mu za stoletja naprej razsvetljuje pot njegovega napredka in razvoja. Težka je Kalvarija, težak je križev pot, zato je velika nedelja usta-jenja toliko slajša in toliko veličastnejša. V tem duhu sprejmimo in razumevajmo te težke, pa obenem velike dneve svojega naroda v domovini. Sobota, 7, » 1 a marca 1942 47.00 . 3.50 . 2.00 . 3c bhro objavo morale bid poelaai na uredniitro o iaUe Ust — Za aadnjo itevflko v tednu Je Um _ Na dopiae bres podpisa ee se odra. — Rokopisor ured- as second class matter. Nor ember 1925 at the poet office at kader the Act of March 3. 1879. Rev. Kazimir Zakrajšek: SEDANJA KALVARIJA SLOV. NARODA Kakšen narod so Macedonci? Po kavarnah v Sofiji je vse polno "macedonujuščih". Kdo so? Nekaj spridene inteligence in precej delomržnežev, katerim je rop poklic in so za denar vsakemu na razpolago. Rogovilili so zoper Jugoslavijo. Nemec jih je posadil v sedlo, Macedonija se je odprla, pa rogovilijo zoper — Bolgarijo l Nekaj se jih je pridružilo celo četašem. Ko bi bili sami, bi si med seboj rezali vratove. Rus, udari tam doli z močno taco in prisili jih k delu, preveč je tam doli navadnega političnega ksindla. v/ , V slovanski politiki so bili prej najslabši Poljaki. Hudo je udarilo. Ampak zdaj izgleda, da so se Poljaki najbolj koncentrirali okoli — Moskve, in dalje izgleda, da jih Moskva precej razume. Utegne biti prava smer, in v to smer morajo potegniti vsi Slovani, ako bo v Moskvi kaj pravih možganov, in dozdaj so dokazali, da ni le slama v glavah takih ali takih Moskovičev. Slovanskih možganov je tam treba. Kdor sam ni videl na lastne oči trpljenja, skozi katerega gre danes naš slovenski narod doma, si ga niti predstavljati ne more. Tu čitamo samo. kratka poročila o tem trpljenju, o zaporih, ječah, o pretepanju po ječah, o izganjanju izobražencev, kmetov, celih družin, duhovnikov, o preštevanju celih okrajev v Srbijo, v Nemčijo, na Poljsko. Toda, da bi razumeli v celoti, kaj vse to pomenja za naše ljudi, koliko strašnega trpljenja je združenega z vsem tem, je pa nemogoče. Kdor ga je pa sam videl, ta pa more priznati samo, da bi lažje jokal, ko o njem govoril. Sedaj nimamo še poštnih zvez, da bi nam naši starši, naši bratje in sestre, naši sorodniki in znanci sami mogli sporočati svoje gorje, kaj vse trpe, in kako jih boli v dušo in v srce. Tako nam je tudi sočutno trpljenje t. j. trpljenje, ki bi ga ž njimi občutili in trpeli pri teh poročilih, prihranjeno. Koliko grenkih solza bi se po slovenskih hišah po celi Ameriki prelilo v sočutni bolečini, ko bi dobili od svojih taka osebna poročila. < Ko smo šli v Zagrebu Slovenci na kolodvor, da smo se srečali s prvim transportom slovenskih izgnancev v Srbijo in smo tam v živinskih vozovih gledali te izmučene, utru- ŽALOSTNA VEST IZ WEST PULLMANA West Pullman, 111. Zopet imam poročati žalostno novico, ki je zadela družino Jane. — Mrs. Anna Jane je namreč za vedno zaprla svoje trudne oči in se preselila v boljšo domovino na drugi svet. Umrla je 26. februarja. Veliko je žena prestala s svojo družino, ko se je s svojim možem mučila, da sta tako vse svoje otroke izšolala. Tako je sin An- jeni lačne obraze, te objokane oči, ko smo slišali jok ubo- šurance kompanijo, William je zdravnik, ki ima svoj nrad tukaj na West Pullmanu na 119 gih dojenčkov v naroeju nesrečnih mater, ko smo gledali izmučene obraze starih ljudi, 80 let in še več starih, čepeti po kotih teh vozov v strašni bolečini, ki jim je zaprla vsak glas, ki jim je posušila celo solze v očeh, smo vsi z njimi za- Street in Lowe Ave., ki je pa jokali, glasno zajokali kot otroci. Tako nas je to nečlove- p° večini na Blue Island v St. sko postopanje z našim narodom pretreslo in razburilo, da Francis bolnišnici, Emil je pa • r f- ^ „„ za lekarnarja v Walgreen Drug "o. ■ I » V Večkrat je šla trda, pa se nista ustrašila dela in truda in tudi ni zmanjkalo pri hiši za katoliške liste denarja, — kakor. se to večkrat sliši da ga zmanjka v raznih hišah, dasi ga je za vse drugo dovolj, kakor je že bilo večkrat poročano od raznih strani. Pokojna je bila že delj časa bolj pri rahlem zdravju. O lanskem Božiču je minilo leto, ko je padla doma in od tistega časa ni bila več pri zdravju. Zadnjo jesen je zopet padla in si potrla roko, tako da je zopet veliko pretrpela. Pred enim mesecem sem bil pri njih in se je Tjohvalila, da sedaj nič več ne nosi roke v po vezi na ruti in da bo kmalu zopet dobra. Kmalu potem jo je pa pograbila neka bolezen, kateri se je pridružila še pljučnica, ki je pretrga- jokali, glasno zajokali kot otroci. Tako nas je to nečloveško postopanje z našim narodom pretreslo in razburilo, da cele noči nismo mogli zaspati. Tako se še z živino ne sme postopati, ako je le še količkan j človeškega čuta v prsih, nikar z ljudmi. Tako početje je sramota pred celim civiliziranim svetom. Saj smo ljudje. In če se postopa s Slovencem kot človekom slabše, bolj kruto, kakor bi najkrutnejši človek ne postopal z neumno živino, presega tako početje vse meje in ne moremo drugače, kakor da kličemo božje maščevanje na tiste, ki to vrše, in mora biti zmaščevano to, če je le Bog v nebesih. Pa kaj so ti stotisoči slovenskih trpinov zakrivili? Nič! Samo Slovenci so, svoj narod, svoj jezik, svojo zemljo ljubijo. In zato naj bodo pahnjeni v tako strašno trpljenje? Je še kaka krivica večja na svetu? Našim sovražnikom se je zahotelo po naši zemlji kakor svetopisemski Izabeli po Nabotovemu vinogradu, in imeti jo hočejo in so jo vzeli, kakor Izabela Nabotov vinograd, ko je Nabota dala ubiti za to. V teh strašnih dnevih našega naroda doma pa mi, ameriški Slovenci ne smemo pozabiti svojih ljudi in moramo: 1. Čutiti z njimi in jih ne smemo pozabiti pred vsem v svojih molitvah. Mi še verujemo v Boga in njegovo pravičnost. Zato prosimo Boga za nje, da naj jih Bog in Ma- ja njt življenja, rija tolažita, jim dajeta moči nositi ta strašni križ z zaupanjem in z junaštvom in pa s trdnim zaupanjem, da jih Bog ne bo zapustil, da bo preje ali sle je prišel konpc in zmaga. 2. Pomagati saj tistim, katerim moremo, s svojimi darovi. Vsaki mesec ena dnevna plača ne bo nič preveč v primeri s tako strašnim trpljenjem, v katerem so. Saj se da še danes pošiljati. Pa če bi se tudi kaj izgubilo! Koliko ladij orožja, ki ga pošlje naša država v Evropo, se potopi. Nekaj ga pa le pride in sicer velik del Pa Amerika daje, daje, daje. Gorje če bi ne. . 3. Zaupajmo v Boga tudi mi in v njegovo neskončno pravičnost. Izabela je dala umoriti Nabota, da se je polastila vinograda. Pa ji je kazen sledila takoj za petami: "Psi bodo lizali tvojo kri!" ji je napovedal v božjem imenu prerok, kar se je tudi kmalu zgodilo. Tako bo tudi tukaj. Ne vemo, zakaj je moi^la priti na naš narod tolika preizkušnja. Vendar trdno moramo biti prepričani, da vse bo vihar razdejal, pa narod bo vedno stal! Naš narod je prestal že mnogo težkih, zelo težkih časov, pa se je ohranil. Tudi sedaj se bo. Sedaj ima samo svoj veliki petek, svojo Kalvarijo, kakoršne v svoji zgodovini še ni imel, ki Je pa potrebna vsakemu narodu, ki hoče praznovati svojo veliko nedeljo ustajenja in srečne bodoč- maše je bilo veliko plačanega. — Spadala je pokojna k podružnici Slovenske ženske zveze, katere članice so jo spremile k večnemu počitku; in pa k društvu Vitezi sv. Flori j ana, št 44, KSKJ v So. <:liicagi. Pogreb se je vršil v ponedeljek 2. m%rca iz hiše žalosti v cerkev s vi Nikolaja na 10013 State Street, kjer je bila peta sv. maša zadušnica in gospod so imeli prav lep govor ob krsti. Pogreba so se udeležili tudi 5. g. Father Hiti, župnik slovenska eferkve v Waukeganu. Iz cerkve se je nato nadaljeval sprevod na St. Mary pokopališče. Pogreb je dovolj očitno pokazal, koliko veliko število prijateljev in prijateljic je imela pokojna in jih ima družina Jane. Pokojna je bila rojena 25 julija leta 1871. Zapušča žalujočega soproga Joe Jane. 2e zgoraj' omenjene sinove, šest vnukov in vnukinj, v starem kraju pa brata, Matija Orehek. z njo je Jancova družina zgubil skrbno gospodinjo, katoliški listi pa , zvesto naročnico. — Počivaj v miru, draga pokojna in lahka naj ti bo zemlja, ki te bo težila. Vam preostalim pa naše sožalje! Mr. Frank Klun je še zelo bolan. Nikakor se mu noče zdravje povrniti. — Zvedel sem) nadalje, da je opasno obolela udi Mrs. Agnes Vilkovec in da bo morala v bolnišnico iskat zdravja. — Vsem bolnikom želim skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja! Martin Golobich, zast. Pokojna je ležala na mrtvaškem odru doma na 1132 Egle-ston Ave. Toliko rož -in vencev še nisem videl pri nobenem mrliču, kakor jih je bilo pri pokojni Mrs. Jane. Pa tudi za sv. NAZNANILO IN VABILO Joliet, III. Odbor Slovenske sekcije št. 1,_J. P. O. v Ameriki prav vljudno vabi slovenske rojake in rojakinje iz Jolieta, Rockdale in Lockporta, na veliki slovenski shod, katerega priredi v nedeljo dne 16. marca popoldne v Slovenija dvorani. Na to prireditev je povabljen tudi slovenski minister jugoslovanske vlade, katera se sedaj nahaja v Londonu, g. Franc Snoj, ki se sedaj nahaja tukaj v Ameriki. On nam bo ta dan tu di povedal in pojasnil v kakem položaju se sedaj nahaja naš mili slovenski narod tam v stari domovini. Minister Franc Snoj je Slovenec in naše gore list. On čuti z nami, čuti tudi s slovenskim narod&n tam onkraj morja. On je tudi videl križev pot naših dragih, ki ga sedaj doživljajo na svoji lastni rodni grudi, pa si sami sedaj ne morejo prav ničesar pomagati. Oči imajo vprte v Ameriko in v duhu prosijo nas, bratje in sestre, da bi jim pomagali, da ne bodo od gladu in narodno umrli. Marsikateri izmed nas tu v Ameriki si misli: O, kje je zdaj moj mili dom, kje hiša očetova, kjer sem jaz rojen bil? Vidite dragi, take misli nam večkrat prihajajo, zlasti pa še ob takem 5asu v katerem smo sedaj, pred veliko nočjo, kakor so se nam vzbujale tudi pred božičnimi prazniki. Ob takih časfh je bila že naša stara navada, da smo pošiljali svojim dragim domačim v stari kraj kake darove. Toda sedaj, ko se nahajajo v največji potrebi, pa jim ne moremo prav ničesar pomagati, ker smo sami takorekoč proč od njih odrezani. Zlasti še sedaj, ko je tudi naša nova domovina v vojnem stanju, ker jo je zahrbtni Japonec napadel. Mi Slovenci, smo bili vselej lojalni naši • novi domovini in kot taki hočemo tudi sedaj ostati. Seveda, morali bomo tudi b na vzhodu Brooklyn, N. Y. — Tukaj je pred kratkim umrl t rojak Frank Mekinc, v starosti 65 let Omenjeni je bil rojen v Ljubljani in je prišel v Ameriko pred 35. leti. Zapušča ženo in tri tičere. Po poklicu je bil pek- Še en klic So. Chicago, 111. — Kakor ste brali včeraj v Amer. Slovencu, je v nedeljo 8. marca nedelja molitve članov Najsv. Imena po vseh Zdr, državah.— Kako lepo bo, če bomo vsi člani tukajšnjega dr. Najsv. Imena to nedeljo pristopili k skupnemu sv. obhajilu. • v zaposlitvi. Iz teh razlogov je bilo sklenjeno, da stopimo z Vami v stike za morebitno in eventualno rešitev tega nesrečnega položaja. V imenu da razbistrimo in pojasnimo naš položaj, nam dovolite izjavo, da je tekom zadnje vojne Italija zasedla gotove TARZAN (404) POGUMNA SKUPINA (Metropolitan Newspaper Service) ..THE ARCMERS, WHO WERE TO ACT AS EXECUTIONERS, CAREPULLY INSPECTED THEIR BOWS. Napisal: Edgar Rice Burroughs % Divjaki so jetnike privezali k drevesom, dočim . . . ... so streici, ki so bili odločeni, da izvrše smrtno obsodbo pregledovali svoje loke: Tommy je izgubil vsako upanje na rešitev. Niti mogočni gospodar džungle ga več ne "more osvoboditi. rt ANY WAY. I'M GLAD 1 HAD A CHANCE TO KNOW Wll, TAttAN." THE 80Y MURMURED WTH A BRAVE, amene sms. "Kljub temu me veseli, da imam priliko spoznati tebe Tarzan," je šepetal deček s ponosnim smehljajem. Sobota, 7. ifitpct 1942 AMERIKANSKI SLOVENEC OTOK JAVA - BISER H0-LANDSKE INDIJE Stran 3 Kakor se te dni ber« 8» le vrši ljuta borba za posest otoka Jave, ki se nahaja v verigi holandskih indijskih otokov. Na jugu pod Kitajskem obrežjem in pod malajskem polotokom se nahaja na tisoče večjih in manjših otokov, ki so spadali doslej pod holandsko oblast. Ti otoki predstavljajo silno bogastvo. Ti otoki so tudi najmanj šest-desetkrat večji od zemeljske površine Holandije v Evropi. Med te bogate otoke spada tudi otok Java, za katerega je zdaj v teku borba med Japonci in med združenimi narodi, ki branijo ta posestva. Oglejmo si ta zanimivi otok nekoliko od bliže: Java je približno štirikrat manjša kot evropska Francija, nima pa dosti manj prebival cev. Imenujejo jo biser Holand-ske Indije. Ponosna je ta dežela, obenem pa je to tudi svet najraznovrstnajših grozot. Danes je to en sam otok, nekoč pa je bilo celo otočje. Od decembra do marca pihajo tu mon-suni, ki prinašajo neprestano deževje. Ogromne množine vode se tedaj vsako leto vale s pobočij in odnašajo zemljo v mor je Reka Solo, lu je dolga le 560 km, odnaša s seboj osemkrat toliko blata in peska, kot pa na primer evropski Ren. In vprav v teh silnih množicah vode, ki buče vsako leto s hribov v nižje predele in odnašajo tja rečno blato in pesek, se je treba zahvaliti, da je iz nekdanjih številnih otočkov nastal en sam otok, sedanja Java, in da je ta svet tudi tako zelo rodoviten, saj so so hribi tam po veliki večini ognjeniškega izvora. Java je otok, na katerem se odigravajo najgrozovitejši ognjeniški izbruhi na svetu. ' Petdeset lat bo skoraj minilo od tedaj, ko je "eksplodiral" ognjenik Krakatau na zahodnem koncu tegar otoka ob Sund-skem prelivu in zahteval 17.000 človeških žrtev. Ognjeniški pepel se je tedaj dvignil celo v stratosfero in ga je v dolgih letih veter raznesel na vse konce sveta. Leta 1919 so imeli na Javi še hujši ognjeniški izbruh. Ognjenik Kebout je pognal v zrak celo gorsko jezero in z njim vred ogromne količine ognjeniškega blata, lave in pepela. Človeških žrtev je bilo tedaj približno trikrat toliko kot ob izbruhu Krakataua. kar 50.-000. Toda ognjeniki so da drugi strani pomagali temu, da je danes Java tako rodovitna dežela. Na debelo so bili v teku stoletij in tisočletij natrosili rodovitnega ognjeniškega blata in pepela, in je zato danes težko kje najti plodnejšo zemljo, kakor je na Javi. Tako so se v preteklosti tu odigravale žaloigre. V sedanjih viharnih^ časih pa se Javi obetajo novi "potresi", čeprav čisto drugačne vrste kot nekoč. Svoj£as so bili ljudje na Javi dosti redkeje naseljeni kot Pa so danes. Niso zasledovali in ubijali samo divjadi, kakor tigrov in drugih zverin, pač pa so se pobijali tudi med seboj in tako sami poskrbeli, da jih ni bilo preveč. Danes pa je tam čisto drugače. Prvič se je Ho-landcem posrečilo prešteti te ljudi na Javi leta 1813, seveda vsaj približno. NaŠtsli so jih komaj šest milijonov. Ko pa so se tja začeli v vedno večjem številu naseljevati Evropejci, je prebivalstvo na Javi kmalu zelo naraslo in tako danes tam živi že 37 milijonov ljudi. Po veliki večini so naseljeni v nižinskih predelih, kjer jih pride na kvadratni kilometer povprečno 281. Gorski predeli pa so skoraj čisto zapuščen. 8 priseljenci vred pride samo v nižinskih rodovitnih predelih povprečno do 400 ljudi na ky. km. v naj rodovitnejših krajih pa celo 683.1 Ena sama slaba letina BALUNI ZA OPAZOVANJE na riževih poljih, pfcvijo, in pomrlo bi od lakote 15 do 20 milijonov ljudi, če ne bi hrane pripeljali Holandci od drugod! Zlasti tri šibe tepejo Javan-ce in te tri šibe so: voda, ognjeniki in strah pred lakoto. Omenil! smo že vsakoletne povodnji, ki jih prinašajo vlažni monsu-ni od decembra do marca. Posebno rodovitnejši predeli so tedaj v nevarnosti, da jih voda zalije in uniči setev. Zato so na Javi zgradili na nevarnejših mestih številne prekope, po katerih se voda lahko odteka, ali pa so jo zajezili z ogromnimi nasipi, da se ne bi mogla razliti čez bogate riževe nasade. Zaradi smotrnega dela, ki so se ga Holandci na tem polju lotili, danes na Javi niso posejani z rižem samo ravninski predeli, pač pa goje riž tudi do 1200 m visoko. Tam pred povodni j o ni treba imeti preveč velikega strahu, v nižinah pa so riževa polja ogradili z globokimi prekopi, da voda ne more opravljati vsako leto svojega uničevalnega de!a. Kadar pa je suša, pa s pomočjo teh prekopov vs?Jc čas lahko ! namakajo zemljo. Toda letina tudi ni vselej dobra in tedaj Javance udari druga šiba, lakota, čeprav je otok tako rodoviten in bogat. Tretjo šibo pa, kakor rečeno, vihte nad Javo ognjeniki, silovito kakor morda nikjer drugod na svetu. V zvezi z vsakoletnimi povod-njimi pa nastopajo tudi najraz-novrstnejše bolezni, kakor tifus, kolera, rumena mrzlica Šele tedaj, kadar po povodnjih bistri gorski studenci spet očistijo umazano vodo, ki so jo na široko razlile besneče reke, polagoma začno izginjati tudi bolezni. Kako pa so Holandci preskrbeli za čim večji pridelek riža na tem otoku, kažejo menda dovolj jasno naslednje številke. Pred 30 leti je bilo mogoče na vsakem aru zemlje pridelati le kakih 3.6 ton riža, pred petimi leti 11 ton, danes pa že 12 ton. Toda čeprav na Jari pridelajo toliko riža, vendar ves ta ogromen pridelek še vedno ne zadostuje za prehrano vsega prebivalstva. Riža sicer danes pridelajo približno trikrat več kot pred 30 leti, .toda ljudi je danes na Javi že šestkrat toliko kot pred tremi desetletji. Čeprav se malo čudno sliši, vendar je res, da morajo danes na Javo riž celo uvažati. Plačujejo pa ga ne z denarjem, pač pa ga dajejo v zameno za druge pridelke. t Sijajno na primer uspeva tain sladkorna pesa- Sladkor tako rekoč pomeni za Javo rešitev. Danes na vsem Daljnjem vzhodu pridelajo vprav na Javi največ sladkorja. To pa še ni vse. Ker so Holandci izrabili že ves ravninski svet na Javi, je bilo treba za nove kulturne rastline poiskati tal tudi v višjih predelih. 2e dolgo časa so Holandci med prvimi pridelovalci kakava, goje pa na Javi tudi v veliki meri kavo, in sicer na višinah 400 do 700 metrov. Med važne pridelke ' na tem otoku spada dalje čaj. Holandci so konkurirali na Čajne trgu celo s Kitajci in slovitim otokom CeyIonom. Nad 1000 m visoko goje tako imenovani assam-čaj. Z Jave izvažajo čaj celo v Ameriko, odkoder v zameno prihajajo vreče riža! Devet desetin tako imenovanega kinkina (drevesno lubje, s katerim zdravijo mrzlico) in kini-na na vsem svetu prihaja vprav z Jave. Ta "biser Holandske Indije" pa ima tudi precej petroleja in kavčuka in vprav to je menda njegova največja nesreča- Petrolej in kavčuk bogatemu otoku prinaša več strahu kot pa dobička, kajti danes, ko človek preskuša nad svojim sočlovekom najnovejše in naj- PISMO IZ NEW Y0RKA March 1, 1942. Ob sapadni obali plava na tiralagičnih točkah ▼ zraku tomvUo balunov, kakor kaia enega"gornja slika. Služijo namreč sa opazovalne postaje, da se pravočasno odkrije morebitni poizkus japonskega napada. grozotne j še morilne iznajdbe, sta, kakor kaže, važnejša kot pa sladkor, kava, čaj, riž in Irugi "luksus", kakor te živ-jenjske potrebščine že imenujejo. NEKOLIKO IZ ZGODOVINE >no zrezaneg* peteršilja, drobno POSTA 4,Prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin odvzet, in takrat se bodo postili". (Mat. 9.—15.) V teh besedah je božja klica svetega štiridesednevnega postnega časa — kvadragezime. V 2. stoletju po Kristusu je bilo v zvezi z dobo apostolov v navadi, da so se kristjani čim strožje postili od slovesnega spominskega dne na Kristusovo smrt, pa do vstajenja. Mnogi niso na Veliki petek in Veliko soboto sploh ničesar zaužili, ne jedi ne pijače. Ta post je bil resnično sočuvstvovanje z Gospodom in posvečujoča priprava na velflčo noč. — V 3. stoletju se je post raztegnil na ves Veliki teden. Komaj čez sto let je post narastel že na 36 dni. Kmalu po papežu Gregoriju Velikem, (umrl leta 604), je bilo število postnih dni povečano narezane ostanke mesa ali pečenke, ali kaj od*perutnine, dve žlici drobtin, malo popra, soli, drobno zrezanega majarona. malo juhe in dva rumenjaka. Vse to dobro zmešaj in primešaj od dveh beljakov sneg. (Gotovega nadeva naj bo za poln krožnik.) Testo razvleci, ob robu obreži ter namaži z nadevom. Od dveh nasprotnih strani zavij, potem po sredi prerezi, razreži nr posamezne štru-keljčke, zakul.aj jih v vrelo juho ter daj na mizo. " Prav tako napraviš pljučni štrukelj, le da namesto mesa ali pečenke, spraži skuhana in na drobno zrezana telesa, prašičja ali goveja o Ajdovi žganei V dva kvorta slane vode stresi kvort ajdove moke, ko je nekaj časa vrelo, predri skozi na 40 in so se začeli s pepelni- 1 sre^° s kuhalnico in pokrij, da ' voda ves čas čez moko vre. Dobro je pa tudi, ako obrneš moko v loncu tako, da je zgornja stran spodaj- Vre naj 12 minut. Potem odlij polovico vode, ostalo pa rahlo s kuhalnico zmešaj, vendar tako, da se ne vidi nič moke. Vlij na žgance še nekoliko masti, pokrij lonec ter pusti stati še nekaj minut Nato nadrobi žgance z vilicami v skledo, zabeli povrh z vročimi ocvirki in jih daj k juhi na mizo. Ako daš žgance k postni juhi na mizo, tedaj vzemi name-3to ocvirkov drobno zrezane čebule in debelih kruhovih drobtin, zarumeni v maslu in s tem zabeli žgance. H Gobe z makaroni Osnaži in razreži sveže gobe na tanke listke, popari jih z vrelo vodo ter zopet urno odce-di. (Vkuhane ali konzervirane gobe ni treba pariti, te samo zrežeš.) Medtem deni v ponev dve žlici presnega masla; ko se s peni dodaj žlico drobno zrezane čebule, ko ta zarumeni pri-deni ravno toliko drobno zreza- co. Tako je postal predveliko-nočni postni čas hkrati živo spominjanje na štiridesetdnevni ZveliČarjev post v puščavi. Ta čas je bil določen za bližnjo pripravo izprašanih in potrjenih katehumenov — pripravnikov za krst na sprejem sv. krsta o veliki noči. Ze od prvih kristjanov dalje je bil post poglavitna priprava za vstop v krščansko življenje odpovedi skozi vrata svetega krsta. Tako je dobil post 40 dni za katehumene tudi pomen krstnega posta- Ob začetku postnih dni — zdaj je ta dan pepelnica — so se v prvi dobi sv. Cerkve javni grešniki začeli tudi" javno pokoriti. Poglavitna pokora je bil za te spokornike post -o—— PAZI SE PRI DELU Gospodinja opravlja svoja dela skoraj zmeraj stoje, nalahno sklonjena ali sključena. Ta drža pa j ako utrudi vse mišičevje, prav tako pa hrbtenico in pleča* preveč nateza. A, kako bi drugače? — Gospodinja naj, če količkaj more, dela sede in naj pri tem pazi, da je sedež .v pravi višini. Kako je moči to doseči, naj pove nekaj primerov: Sede se lahko lupi krompir, čisti zelenjavo in podobno. Na sedež pa je treba kaj položiti, ker je stol kar tako prenizek. Pri delu je treba na vsak način paziti, da se telo ohrani zdravo. • -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Meseni štruklja Napravi vlečeno testo iz enega pinta in pol moke, enega jajca, mlačne vode in malo oeo-li. V ponev daj dve žlici masti in drobno zrezane čebule; ko je rumena, prideni zelenega drob- nega zelenega peteršilja in gobe, potresi jih malo s soljo in poprom ter praži na vročem prostoru toliko časa, da se vsa mokrota, ki jo dajo gobe, posu- Kaj pravite, gospod urednik, morda bi ne bilo napačno, če bi človek od časa do časa napisal pismo za kako kolono Vašega lista iz New Yorka? Ne bom rekel, da bom pisal samo o takih rečeh, ki jih Vi in Vaši naročniki še niste brali in slišali. Vendar se Vam utegne New York zdeti toliko pomenljiv, da bi Vam kako pismo od tu ne bilo ravno odveč. Naj začnem z vojsko, ker ta je tudi v New Yorku nepretrgano na jeziku in na ustnicah vseh. Ko prihajajo bolj in bolj neugodna poročila tam od južnega Pacifika, je tudi New York poln vedno bolj očitne kritike. Najbrž je tudi drugod tako. Celo v listih, zlasti Hears-tovih, ni kritiziranja ne konca ne kraja. Predsednik Roosevelt je izrekel nekaj krepkih besed v svojem poslednjem govoru na naslov takih kritikastrov, toda vseh ust seveda ni zamašil. Ne- ši. Zdaj potresi na gobe žlico moke in takoj nato prideni par d*a 86 Java' 8mo takorekoč voj žlic smetane, še malo juhe aH sko že W»MH vode in kuhane makarone. Vse) Tem nasproti se je oglasil vo-dobro zmešaj in postavi za par j jaški izvedenec minut v vročo pečico, da se ma- j ^am imenuje — Peter Paul Cos- | zaveznikom, da bi dosegli na lo popeče. Deni na krožnik in grove v tedniku "Amerika", ki drugi fronti tako nadvlado v jo, Indijo, Tibet in Burmo . . • Dolga pot, celo samo v mislih! Nasprotno ima Amerika s svojimi zavezniki tisto prednost, ki jo vojaška znanost imenuje "središčni položaj". Na ta način imajo zavezniki dobro ".notranjo" fronto. Omogočeno jim je> da zberejo veliko napadalno silo in jo vržejo kamor sami hočejo. Osišče tega ne more, ker je navezano vna svojo "vnanjo" fronto in poleg tega ne more dosti izbirati v pogledu SVETOVNE vojske. Na eni ali drugi fronti utegne osišče doseči lepih uspehov, toda to ima le lokalni pomen ih ne upli-va na končni izid. Tako uči vojaška znanost in še tako močna vojaška sila mora s temi dejstvi računati. Predpogoj za resnične SVETOVNE uspehe je pa ta, da so zavezniki res edini in složni do skrajnih mej. Praktičen nauk za sile osišča je naslednji: Na vsak način morata Berlin in Tokio z o- Združene z obeh strani istočasno, ne šele eden za drugim. Zakaj če bi osišče ime-jlo uspeh le na enem koncu, na vsaj tako se ; drugem pa ne, bi to omogočilo kateri očitno pravijo: Če bo pa- *romm™ naporom A\a So Toro o—___Zaveznike pnjemati daj na mizo. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje g 2. strani) dele Slovenije, ki so postali pozneje na podlagi določb mirovnih pogojev del Italije. Te- |dokazuje, da Amerika in z njo 'združeni svet kljub vsem tem začetnim porazom vojske ne more izgubiti. Pri tem ga vodi v prvi vrsti pogled na svet in na razvrstitev vojnih pozorišč. Takole dopoveduje Cos-grove: Imejmo pred očmi v prvi vr- vojaškem pogledu, da bi zmaga osišča samo na eni fronti j ako malo pomenila. Amerika torej more biti premagana istočasno kom sedanje vojne so naciji in ta vojska zares SVE- fašisti navalili tudi na ostale |TOVNA vojska v dobesednem dele Slovenije, kateri so prišli zdaj pod osovraženi jarem. Slovenci so bili vedno prijatelji 'pomenu. Zato mora to vojsko Združenih držav ter so želeli živeti v tej deželi pod blagodati te velike demokracije. Zato je tudi njihova iskrena želja, prispevati po vseh svojih močeh k popolni zmagi naše dežele in k dosegi trajnega miru in to predvsem zaradi nesrečne usode svojih rojakov, ki žive še vedno v Sloveniji. Mi, predstavniki sto in pet> desetih tisočev bratskih članov in ameriških državljanov, Vas spoštljivo prosimo, da posvetite tej zadevi svojo blagohotno pozornost in da, če je mogoče, povzročite spremembo, oziroma omiljenje tega zakona v toliko, da bi se smatralo vse Slovence inozemce, ne glede čigavi podaniki so ob sedanjem času, za prijateljske inozemce, da se ne bi zahtevalo od njih, da se registrirajo kot sovražni inozem-ci in podaniki vlad, napram katerim ne čutijo ničesar, razen sovraštva m pod katerih dominacijo so prišli proti svoji volji. Zelo Vam bomo hvaležni za vse, kar boste ukrenili z ozi-rom na ta naš resen apel. Omenjeno delegacijo je pred zbranimi na seji predložil Vincent Cainkar, gl. predsednik SNPJ. Na seji so bili zastopniki sledečih bratskih organizacij : KSKJ; SNPJ; ABZ; S2Z; ZPZS; SDZ in Jug. podp. zveze i "Sloga". Oglasi v "Aroer. Slovencu'' imajo vedno uspeh! voditi tudi SVETOVNA strategija. In to pomeni veliko. Kakor tudi bi Amerikanci radi — po svoji stari navadi — iz sedanje vojske HITRO dobili nekaj za svojo korist, se bodo vendar morali temu hrepenenju odpovedati. Zato začetni neuspehi nič ne pomenijo. Vojska utegne biti dolga in v njej bodo prišle do veljave Hitlerjeve besede: Vojskovanja se najbolje učiš od svojih sovražnikov . . . Zdi se, da sta Amerika in Anglija, oziroma vsa ABCD združena vojaška sila, *v jako mučnem položajo. Boriti se imajo te sile zoper neverjetno močne fronte. Ena fronta se vleče — na levi — nekako od Leningrada do Libije. Druga — desna — nekako od Chunkinga do Avstralije. Močni fronti sta to in nikakor jih ni podcenjevati. Toda sile osišča imajo svojo slabost v dejstvu, da je en konec osi Berlin-Rim vsaj doslej še popolnoma ločen od svoje druge konice, Tokio. Berlin z svojim rimskim priveskom se mora tol-či sam zase, Tokio zopet zase. Ce si v mislih skušata podati ro- z obeh front, ali pa nikoli premagana ne bo! Nasprotno pa za Ameriko ne ! velja ista resnica. Ne smemo pozabiti, da Amerika s svojimi zavezniki zavzema "središčno lego", zato zanjo zadostuje, če razbije le eno fronto, naj že bo levo ali desno. Druga, ki utegne ostati sama na sebi še močna in na videz nepremagljiva, se bo po uničenju prve sama sesedla. . Toliko za danes, gospod u-rtedfitk, o tej visoki strategiji. Navaden človek najbrž ne boš mogel do dna razumeti teh vojaških "postav" in "pravil", vsaj po sebi sodim tako. Ampak eno le potegneš iz takih razprav v svojo tolažbo in pouk: Učena gospoda pravi, da Amerika primeroma lahko zmaga in bo tudi zmagala. Ali ni to precej vredno v teh časih, ko slišimo tako različna mnenja? Peter Paul Cosgrove pa še dalje razlaga svojo misel in kadar bo prilika, bom napisal o tem drugo pismo. Pozdravljeni! Nardžič. PRODAM dvostanovanjsko hišo, zidano, centralna kurjava. Blizu 22. ceste in Spaulding. Cena $4,500; prvo plačilo $1000, drugo na obroke. Anton Jordan, 2622 SVETI KRI2EV POT Sv. Leonards Porto-Mavriškega 2epne oblike, 40 strani. Križev pot s slikami. Na koncu pesem k Križevemu potu. Posamezna knjižica____________15c_ Kdor jih naroči ducat po--------10c vsaka Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 .W. Cermak Rd. Chicago, Illinois ( So. Harding, Chicago; Tel. ke, morata preleteti celo Rusi-' LAWndale 7182. * SLOVENSKI M0LITVENIKI ki se še dobijo so: "MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE", droben (mali) tisk, stane: Vezan v umetno usnje_________________ 75c Vezan v usnje_______________________$1.00 "SLAVA MARIJI", najbolj pripraven slovenski molitvenik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot in druge molitve. Tiskan v malo večjem srednjem mastnem tisku. t Stane: Vezan v umetno usnje________________$1.00 Vezan v usnje trde platnice___________$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice—-$1.50 Drugih molitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se še dobita. Tudi z velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na -znanje. Naročila je poslati na : AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 8Ž "SAMOSTANSKI LOVEC ludvik ganghofer Šumenje potoka je zaglušilo besede mi-rr oidočih. Volfrat je stopil izza grma in p gledal za odhajajočimi. "Zdaj se dviga kladivo nad mačko!" je z imrmral in se prijel z obema rokama za j. avo. 13. Gospod Henrik Incingar je odhajal v go-ir na pojočega petelina. Duhovniško oble-k) je ht\ zamenjal z viteško lovsko opravo, o-ioli kolkov je nosil orožni pas in samostrel na hrbtu. Enako vje bil oborožen gospod Sluteman; iz njegovih srepih oči pa ni sijalo nič vesele lovske volje; gospa Cecilija, ki ga je bila morala hočeš nočeš izpustiti za celi teden z vajeti, mu je pripravila slovo, katerega učinki naj bi povsem zadoščali za osem dni. \ Kakšne volje je bil gospod Sluteman, sta občutila takoj spodaj pri jezeru ribiška hlapca, ki sta v širokem trebušastem čolnu čakala na prosta in njegovo spremstvo. Po valptovem mnenju nista dovolj dobro osnažila d a pri čolnu in tako je udaril izpod mustač gospoda Slutemana nanju vihar, da sta se potuhnila liki dvoje jelenjih teličkov, ki jima pade prvi sneg na gobce. Valtiju in štirim hlapcem je bilo ukazano, naj se napotijo v Rdečino čez planine. Brat Severin se jim je hotel pridružiti. "Ljudie nosijo s seboj dragocene stvari," je menil, "mora biti pri njih nekdo, ki bo nanje pazil." , "Ne, brat, pojdi le z nami!" se je nasmehnil gospod Henrik! "Ljudje hodijo zate prepočasi. Ti se moraš krepko spešiti, da hoš izgubil nekaj masti, drugače se ne boš mogel v vrtu pripogibati." Brat Severin je vzdihnil in se vdal v svojo 2žjaoj no usodo. Čoln je odrinil čez blcŠt&fb vršino jezera, ki ga ni buril niti najrahlejši vetrc. Kaplje, ki so se usipale s pljuskajočih vesel, so se iskrile v soncu liki biseri; hlap je ovija! vse gore v lahno meglo; po sivih, silnih skalnih stenah in skozi vedno zeleni gorski gozd so se vili šumeči hudourniki kakor srebrne žile. "Povejte* gospod valpet," in z uživjijoči-? i očmi se je ozrl gospod Henrik naokrog, 1 kje na svetu je še samostan, katerega nez se more ponašati s tako stolnico, ka-ršno imam jaz; stensko slopje zgrajeno a veke, oploČje en sam dragulj in streha r.ebo 7. žareeim božjim očesom!" Gospod Sluteman je zamomljal nekaj, kar naj bi pomenjalo njegovo pritrjevanje. Zadaj v čolnu je pa potožil brat Severin: "Božje oko strašno peče — 'božja dobrota' bi hladila." Segel je z roko v mrzlo vodo in si oškropil čelo. Ribiška hlapca sta hotela zaveslati prav po sredi jezerc proti ribarnici, od koder je vodila najkrajša pot v Rdečino. , Gospod Henrik jima je pa ukazal: "K samotorici, od tam se bomo povzpeli v hrib!" "Reverendissime," je segel vmes gospod Sluteman, "to je vražji ovinek!" "Ovinek poznam, vraga pa nisem na njem srečal še nikoli!" Smehljaje se je pogledal gospod Henrik po bratu Severinu. "Šli bomo po manj strmi poti, tebi na ljubo. Festina lente, pravi pogan Augustus, meso naj \ polagoma gine." Čoln je zaškripal v pesku ob obrežju, ki ga je sekala struga šumečega potoka. Gospod Henrik, valpet in brat Severin so stopili na suho in hlapca sta odrinila s Čolnom spet na jezero, da bi nastopila pot domov. "Pojdita kar naprej in me počakajte na vrhu," je ukazal gospod Henrik. Valpet in brat Severin sta prešla hudournik po gugajoči se-brvi in sta na oni strani izginila po položnenfsvetu v gorski gozd. Gospod Henrik se je napotil ob hudourniku dalje, dokler ni prispel do kamnite, ob visoki skalni steni zgrajene samo-torice. Odprl je duri, toda samotorica je bila prazna. "Ditvald!" je zaklical glasno, ali nihče se ni odzval. "Mar je odšel na jezero, da bi lovil?" Toda ne, eno^lebelnik je ležal vendar na stihem. Gospod Henrik je odšel po ozki stezi. Vedno bolj je silila skalna stena k potoku, z drugeJhiani se je približeval gorski gozd, tako dS je nastala globel, kjer je na dnu v globoki raztrgani strugi bučno hrumela voda čez ogromne skale in razklana debla. Tam, kjer je bilo globeli konec, je padal slap potoka z vrtoglave višine v kotel penaste vode in pršečega vodnega prahu, ki ga je proseval izgubljen sončni žarek, da je globel pestrobojno sijala. Poleg vodopada se je videl ob skali vhod v neko votlino in ob njej je stal visok kamnit križ, že ves sivo preperel in napol potasel z rumenkastim mahom. Pod križem je na zlomljenem deblu sedel pater Dezert, samostanski ribičar. S komolcem ene roke se je opiral na koleno in si naslanjal glavo v dlan, z drugo je sega1 v dračje, ki ga je bil naplavil hudournik na breg ter ga po vejicah neprestano metal v vrtinčasto vodo; zastrmelih oči, ves zatopljen v misli je gledal, kako je vrtinec požrl vejico in jo odnesel s seboj. Potem je temno pokimal in vrgel novo vejico. V hrupu vode ni slišal bližajočega se ko- j raka in je osuplo pogledal kvišku, ko je začutil roko na svoji rami. "Gospod Henrik r Pozdravijaje je sklonil glavo in vstal. "Kaj počenjaš tu?" je smehljaje se vprašal prošt. "Igro gledam svojih dni." Gospod Henrik je z resnimi očmi premo-tril patra in zmajal z glavo. Potem je dejal : "Nuj, po idiva v samotorico, tu ne ču-jem niti lastne besede." Šel je po stezi nazaj in pater Dezert je sledil za njim. Pred samotorico sta se spustila na kamnito klop. Nad njima je toplo sijalo sonce, oddaljeno hudournikovo šumenje se je slišalo ko godba, tam dalje se je širilo mirno jezero, lesketajoč se ko zelena svila in nad strme skale, ki so ga obdajale, je dvigal Vacman in njegovih sedmero 'otrok' svoje bele roglje proti čisti nebesni sin jini. "Lep prostorček!" je menil gospod Henrik. "Tu se pač rad mudiš?" "Da,* živim tu in ne kalim veselja nooe-nemu človeku. Toda povejte, kaj vas je privedlo k meni?" "Ali ne moram priti sam, ker se me ti, kakor kaže, izogibaš?" "Delam to zaradi vas. Moj pogled preganja smeh, in vi se radi smehljate." "Da, Ditvald, odkar sem se naučil, da je žalost brez smotra; toda ne govoriva o tem.-Prinašam ti pozdrav!" Počasi je dvignil pater Dezert glavo/ "Tedaj še živi človek, ki ima neki vzrok, da se me spominja?" "Cesar!" Bledo patrovo lice je zalila temna rdečica, v udih mu je podrhtelo, kakor bi stal pred njim konj, ki naj ga za jaha, kakor bi visel v zraku meč, ki naj zanj prime. Toda vzhičenost je kmalu prešla; položil je roko na križ na svojih prsih in dejal s pritajenim glasom: "Hvala za pozdrav, pozdravite tudi vi gospoda Ludvika!" s teliem po svetu VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1 strane) dobro čuti, da je življensko važno, če bo po vojni Jugoslavija obnovljena na . močni in složni demokratski osnovi, da se njeni temelji postavijo že sedaj. MANCHESTER GUARDIAN v svojem komentarju v zvezi z zadnjimi spremembami v jugoslovanski vladi piše. 'Imenovanje generala Dra-ža Mihajloviča, ki je na bojišču, kjer vodi Četnike proti Nemcem, za vojnega ministra, je verjetno najbolj dejanje, kar jih je kdaj bilo narejenih v okrilju jugoslovanske vlade in gotovo je, da bo razigralo domišljijo vse svetovne javnosti, kot bo gotovo najboljše delovalo na narod v Jugoslaviji sami." poslanik resigniral Washington, D. C. — Iz Bele hiše je bila zadnjo sredo izdana uradna objava, da je Geo. H. Earle resigniral s svojega mesta kot poslanik v Bolgariji, ffiarle je pred kratkim stopil romantično1 kot Častnik v mornarico. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogreb«, krsto in itnitovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. 0 - J. M. Trunk: "Človek ne more ikočiti iz stavah. Ne točite solz in ne jam- l&atne kože", tako nekako pravimo. Kaj to pomeni? Pomeni,-da zasebne zadeve, zasebna na-ziranja porivamo v ospredje, apliciramo, raztegnemo na vso javnost, in hočemo tako javnost, ki je prikrojena po naših zasebnih razmerah in pojmovanjih. Komu ni uspelo, doživel je razočaranja, pa je razočaran nad vsem, presoja vse le po takih osebnih zadevah. Na to je pravilno opozoril sam Ivan Molek svoje citatelje, naj ne sodijo vsega po takem komolcu, dasi sodbe objavlja, kadar so podpisane, ker objav-Ijenja baje ne more zabraniti radi demokracije in radi pravil. Bodimo malo strpni, ker težkoč nikomur ne manjka. Osebna in zasebna naziranja in pojmovanja. Bil je ta ali oni rajte morda še bolj kakor Nemci sami. Postavite se za javnost, ne stojte le za osebnimi interesi ali naziranji. * Stvar je nalezljiva, kakor je nalezljiva maraika-ka bolezen, 11. pr., tifus, jeti-ka, davica . . . Kritiziranje, bolje rečeno, kritikarstvo je nekako nalezljivo. Konstruktivno kritiziranje je vrlo težka zadeva, ampak kritikarstvo je zelo lahka roba in poleg tega še prijetna roba za kritikastra samega in prijetna tudi za ušesa onih, ki se na kritikarski robi naslajajo. Drugi so vsi slabi in vsi na krivem, to je vsebina kritikarstva, in vsak rad si is! in vidi, da so drugi slabi in vse le napačno delajo, ako sploh kaj delajo in slabi, karkoli naj 111 pujmuvanja. du je m au um " - . # . z Nemci v dobrih zasebnih od-| Potem delajo. Pomoči je malo, " ____ J « a. « AiAiflm/.AnO O fVI _ v V V pjajjjv V V ^ ZMEHČA JEKLO MOŽJE, KOVINE IN MATERI J AL BODO DOBILI TO VOJNO! # Da zagotovi zmago, kliče Amerika zdaj za na višek produkcije vsake vrste kovine za vojni materijal. Chi-:aške tovarne in metalurgični delavci sodelujejo z vsem srcem. Pri delu predelave jekla se morajo neizmerne množine jekla izpremeniti v mehko stanje v svrho stiskanja. Plin daje idealno vročino za to delo ter se uporablja zaradi tega, ker je čist in prost vseh elementov, škodljivih jeklu in predelavi jekla. Plinskemu kurjenju dajejo prednost tudi zaradi njega gibčnosti — ker ;e lahko ▼ trenoiku naravna, da daje natančno vročino, enakomerno razdeljevanje toplote in kemično-pra-vilno ozračje, zahteve, ki so bistvene pri izdelovanju kaj vrednjh jeklenih produktov. Zalaganje plina za vročino je ena postrežb, ki jo •audi Peoples Gas jeklarnam. Poleg tega .daje Peoples rias industriji na razpolago svoj štab inženirjev, Dsobjč, popolnoma seznanjeno s problemi izdelovalnih in metalurgičnih strok, In uporabo plinske vročine, da pomaga rešiti te probleme. Peoples Gas vzdržuje potom svojega departmenta razpošiljanje plina 24 ur na dan zvezo ^ velikimi jeklarnami v Chicagi in preskrbuje zanesljiv in obilen tok plinskega kuriva kot del aktivnosti, v kateri se imamo predpravico udejstvovati v naši narodni odloč-' nosti da 'dobimo to vojno. KUPITE U. S. OBRAMBNE HRANILNE ZNAMKE V SVOJEM NAJBLIŽJEM PEOPLES GAS URADU CONSTANT HOT WaTII . SILENT KEFMGEtATlON . GAS HEATING S GAS T AND COKE COMPANY n KRASEN KRIŽ Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naroČite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j --M,-------------. 1 ■ ----- I —.11. ...M«, t.— . STANE LETNO SAMO p.00 — naročite si ga SE DANES! kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov. Narejen jc po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber** materiala. Visok blizu 11 ?n-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaika ca Ha-gorlovljeno vodo, bata, prtič, žličke slofi v Jrrii. Nato ae načelna •triu krila zapre kot pokrov In imate krasen kril za obeahi na steno. Narejen je v lani orehovi barvi Kt12 je vlit iz lepe svetla medenine. Te krike so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno noveli trto in ae radi praktičnosti zelo prodajajo. nošajih, in vsi Nemci niso le gr di in hudobni. Ko je prišlo do polomije v zadnji vojni, je to Nemce hudo prizadelo, ne moremo jim ravno zameriti, in s tem prizadelo tudi marsikoga, ki je bil z Nemci v dobrih od-nošajih. Prišlo je do Jugoslavije. Nekdo omenja, "da so morali Nemci vpiti: "Živio Jugoslavija! Razobesti slovenske zastave .. . ali oditi". Baje so odšli. Ne vem, če je res bilo prav tako. Ako je bilo tako vzklikanje ali razobešanje zastav le izraz, da je prišlo do nove državne tvorbe, jaz ne vidim nobenega nasilja do Nemcev, ker vsak državljan mora biti lojalen do državne tvorbe, dasi morda nje mu ni po volji, da je prišlo do take izpremembe. Ne trdim, da morda ni prišlo do nobenega resničnega nasilja zoper Nemce, to se ne da popolnoma zabraniti, ampak vsaj v bivši Jugoslaviji so Nemci dobili in imeli, kar jim je šlo po pravici, kar so oni sami tudi priznavali. Da so prišli pod Jugoslavijo, pri tem jim ni pomoči, in prav tu je točka, ki Nemce označuje, t Imajo pravice, ki jim grejo, ni-• so pa le gospodarji, kakor so bili navajeni biti, in tega povprečen Nemec ne more prenesti. Tu je pes pokopan, in tu bc moralo priti med Nemci do drugačnega naziranja, ako naj pride do količkaj znosnih razmer. Nemcem vse pravice, ampak gospodar mora biti država, ako je prišlo do nove države, kjer Nemci niso več gospodarji. Tu je točka, ki je privedla med drugim do sedanjih napadov na nove slovanske države. Nikakor pa ne gre, da se javnost bega z osebnimi naziranji napram Nemcem, ako so morali videti, da jim je gospodarstvo odklenkalo, in če so pri tem delali še tako kisle obraze. Bilo je Nemcem morda hudo, ampak nova država ni pomenila nobene krivice, če je šlo le za državo pri vzklikavanju ali pri za- morda je vsaj otežkočena, ampak eden začne s kritiziranjem in kritikarstvom sedanje jugoslovanske vlade in ministrov, ki so zdaj v Ameriki, in takoj se oglasi še drugi in treji, ker se je — nalezel. -o- zaradi prstana — samoumor .. Mexico Citv, Mehika. — Samo zato, ker je izgubil svoj poročni prstan, si je neki mehiški major, po imenu Esponda. vzel življenje. 2e prej je večkrat omenjal svojim otrokom, da bo zanj vse končano, ako bi kdaj ta prstan izgubil. -o- 47 miljard "posojenih" tujezemstvu Washington, D. C- — Z novim tozadevnim nakazilom, odobrenim te dni od kongresa, se je znesek pod takozvanim lend-lease programom zvišal na 47 miljard dolarjev. Iz tega sklada se zalagajo za vojno tuje države, predvsem Anglija. -o- "Širite amer. slovenca" DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO. ILL. IDR. JOHN J. SMETANA 1 OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne are: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poalati ▼ Money ordru ali feku s naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois vsi katoliški slovenci in slovenke v chicagi vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, 7 sv. Štefana Stev. i, K. s. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1942: FRANK BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik.