238. številka, Ljubljana, vtorek 17. oktobra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja v«ak dan. izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeuiau za avttro-o^erske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 pjld., za čeiti leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni n celo leto 13 gld., /a četrt leta 3 trl«l. :'.< i kr., za en mesec 1 #ld. 10 kr. Za pošiljanje na d >m ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četic leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospodu učitelje nu ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četu leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćetiriBtopne pct.it-vrste o kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U re dniš t vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolha". O pravni št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Volitve v Trstu in Slovenci. Volilni zapisnik za tržaške in okoličansko volitve je uže na pregled izpostavljen. Za okolico, kjer Slovenci volijo O poslancev, je v prvem okraji 458 volilcev, v drugem 401, v tretjem 355, v četrtem 315, v petem 353 in v šestem 410 volilcev, torej v celej sloven-skej okolici 2292 volilcev. — Mesto Trst ima pa 35t>6 volilcev, ki pa volijo 48 poslancev. Kaka razmera: 0 proti 48 in 2202 pa 3566. Ali v okolici žive Slovenci! Volitve bodo 26. novembra. Naj omikani tržaški Slovenci zlasti njih politično društvo, skrbe za to, da okolica izbere šest odločno narodnih, če mogoče omikanih slovenskih mož govornikov. Ako se uže tudi ne doseže vse kar se hoče, ali ako se za zdaj ne doseže celo nič, treba je in dobro je, da svet vedno tuje, pa Slovenci Trst obdajemo. Trst ima za nas Slovence zarad tega toliko važnost, ker je važen v večjej prihod-njosti za vse Slovanstvo in se bodo morda Še velike reči godile zarad njega, ker bi ga Italijani in Nemci za sebe radi, da-si na slo-vanskej zemlji stoji, če je prav za zdaj močno polašen. Za tega del so slovenski okoličani in tudi Slovenci v Trstu poklicani, da vedno vzdržujejo in zanetujejo vestalični ogenj slovanske zavednosti in slovenske narodnosti, in da odbijajo vse italijanske naklepe proti Slovenstvu. Ta nalog ima šest okoličanskih poslancev. Dozdaj je bil prilično dobro izpolnjevan; in volilci slovenske tržaške okolice so se zlasti pri zadnjej volitvi za državni zbor tako sijajno izkazali in očastili pred vsem slovenskim svetom, da smemo tudi pri prihodnjih volitvah od njih pričakovati le slovanske značajnosti. — Ker pa v okolici nij posebna obilica narodne inteligencije, zato naj Slovenci v mestu prevzamejo vodstvo, agitacijo, svetovanje. Greh bi bil, če se vsled njih malomarnosti Italijanom posreči naše rojake prekauiti. Jugoslovansko bojišče. S srbskega bojišča nij važnih rečij niti denes. Mali boji so bili. Na Ibarji so Turki Srbe napali, ali Rus Novoselov jih je vrgel nazaj. Tudi na Drini so bili mali nevspešni okršaji. Najvažnejše je to, da od dneva do dneva več ruskih vojakov z orožjem in konji v Srbijo prihaja in tako srbsko vojsko s hrabrim vajenim elementom pomnožuje. Iz Zadra se telegrafuje 15. oktobra.: Od predvčeranjem oblega Peko Pavlo vic s 4000 vstaši Bilek. Iz Trebinja je šel Sahir-paša s petimi bataljoni turške vojske BiieČanoin na pomoč. Izid boja je še neznan. Derviš-paša, kakor piše »Pol. Cor." je bil šel proti Danilovemu gradu, a na holmcih pri Maljatu so ga Črnogorci z dvema bataljonoma pričakovali v fronti, dva druga pa sta ga s kril prijela; tako je turška vojska prišla v prekrižan ogenj, in je bila popolnem tepena. Kar se tiče sedanjih vojnih močij v Čr-nejgori, znaša vojska zdaj 21.800 mož. Od početka vojske je 2200 mož nekaj palo nekaj pa za boj nezmožnih postalo. Da se ta pomanjkljej poravna, je knez vse mladeniče od 15 do 16 let k orožji poklical. Vojska je tako razdeljena, da jih okolo 11,000 mož stoji Muktar-paši nasproti, in družili 11,000 pa z vstaši pomnoženih, zapira Derviš-paši pot v Cetinjo dolino. Mstek. Pavla. (PoBlovonil F. H. Radoljski.) III. (Dalje.) Alfred obmolkne; vse moči je napel, da bi svoje življenje na naj lepšej strani posvetil. Drago mu je bilo čislanje mlade gospodične, a ljubezen njeno prodal je za denar. „Možno, daje to istina," odgovori Ju-lika, „a zagotavljam te, vsako pomankanje bi lehko potrepela, ko bi smela upati, da bodera kedaj tvoja soproga. Morebiti pa stvar nij tal b nevarna," pristavi še, nemirno ga opa-zovaje. „Da, da, draga mi Julika, moji dolgovi so tako oarastli, da . . . „Da si še včeraj o najinoj bodočnosti govoril V" zavrne ga Julika. Postane bleda ko zid, a častnika tako ponosno pogleda, da je moral oči povesiti. „Žalostjo sem uže davno premšljeval svoje stanje. A ko sem zopet na tvojej strani sedel, v tvoje oči zrl, pozabil sem vse in srečen sem bil ko sem sanjaril o tem, česar se je bil duh privadil in je srce želelo. A moja Čast zahteva, da ti odkrijem nesrečo svojo." „Nekoliko prepozno spominja te čast tvoje dolžnosti," odgovori Julika se globoeim vzdihljejem. Potem pak še pristavi: „No Alfred, kaj mi boš še povedal?" Teško je izgovorila te besede. „ Odpovedati moreva se dug drugemu, kajti svojega življenja ne smem ti ponuditi," odgovori Alfred hitro. Juliko oblije udeeica, a v druzem tre-notku postane snežuo bleda. „Ne bova se jeden druzemu odrekla,0 pravi Juliko in vstane, „kajti ne ljubiva se več. Tvoje dejanje svedoči malo ljubezni do mene, in tudi v meni vgasnila je vsaka iskrica Bosenski vstaši so dobili iz Srbije zopet nekaj »topov pa municije, kakor tudi mož, in so Turke pri Lijevnu blizu Dunave natolkli. Ruski podpiralni odbori vedno marljivo delujejo. Uže pred dobrim poldrugim mesecem je bilo v srbskej vojski 470 ruskih častnikov; potem je Černjajev poročal, da treba izšolanih podčastnikov in res je tudi teh zdaj uže 592, katerih je polovica okinčana z medaljo hrabrosti. Zadnje štiri tedne pa je prišlo tudi 1800 kozakov, ki imajo krasne donske konje. Iz Moskve pa je prišlo dvoje baterij mitraljez in dvoje baterij topov, najtežjega kalibra. Poročnik ruski, Musin-PuŠkin, sorodnik znanega pesnika jo razdejal most, ki so ga Turki črez Moravo naredili. Knez ga je zato imenoval za kapitana in poveljnika one satnije kozakov, ki bode telesna straža kneževa v glavnem taborišči. Grof Levašev dobo povelje črez ka-valerijo pri drinski armadi. Črez Kuni unij o je zadnje dni prišlo veliko municije, 12 zabojev sabelj in 22.000 pušek. Iz Niša se piše iz turškega taborja. aN-W. T." da hoče turška vlada Keriin-pašo odstaviti od glavnega povehništva turške armade, ker je dozdaj zmirom nesrečno vojeval. Na njegovo mesto utegne priti mnogokrat te-peni Muktar-paša- ali pa Ejub-paŠa. Turki se uže boje vojske z Rusi in ob Donavi baterije postavljajo, da bi ruskej vojski prehod branili. Vendar so še tako lehko-miselni, da pravijo da se Rusov ne boje, čeravno ni male Srbije nijso mogli oboriti, od Črnogorcev so bili pa zaporedoma grdo tepeni. Angleška. Najmočnejša prijateljica Turkov je Angleška, katero umazani interesi nap o tuj ej o k onega čuta. Življenja svojega ne moreš mi podariti, in zaničevati morala bi se, ko bi mi ta izguba le en vzdihi jo j iztisnila. Julika obmolkne, in hoče iti iz sobe. „Besedico, le besedico prijatelju moje mladosti v dokaz, da mu ne huduješ," prosi Albin v resnici skesano, in se Juliki bliža. „Hudujem?" ponavlja neznano zaničljivo in še pristavi: „ne, ne hudujem se ti, — ranil si me preveč." „Oj moja draga Julika, reci da mi odpustiš," prosi Alfred strastno. „ Odpustila naj bi ti, Alfred? Ne! Dvojno je, kar se ne da odpustiti: nečastni in malo vred ni čini. Povedi, kako si po svojih mislih z menoj ravnal? Do zadnjega tre-notka lilinil si mi ljubezen, koje nij si nikdar za me gojil, kar si nocoj dokazal. Vse bilo je torej — laž." S tem gre Julika iz sobe. Ko bi bila plakala, ali ga prosila za vse, to bi se Alfred ne bil brigal; a njeni resni i temu, da hoče, naj onemogla mohamedanska država še naprej zverinski tlači svoje kristi-ianske podložnike Slovane. A motil bi se, kdor bi mislil, da ves angleški narod simpatizira s Turčijo, nego le vlada in njeni privrženci težijo po onem znanem „status puo" na balkanskem poluotoku. Da narod ne hodi z vlado, to je pokazal v raznih zborih, ki jih je obdržaval povodom orijentalnoga pitanja, in na katerih se je naglašalo, da se mora Slovanom na balkanskem poluotoku preskrbeti boljša, človeškega imena vredna bodočnost. Ti zbori so imeli biti ministerstvu ozbiljno svarjenje, in veljavni možje, kakor tur-koljubni Žid Disraeli, Derby, Northcotes so uže začeli drugače govoriti, nego jim je bil običaj. Žalibog pa so le — govorili, nekr-ščanske politike svoje pa nikakor nijso izpre-menili, in ničesar se nijso bolj bali, nego da bi jim v parlamentu o svojem vedenji ne bilo treba odgovarjati. Ko je opozicija to videla, je začela vse ostrešje govoriti. To kaže list, ki ga je Glad s to ne pisal predsedniku meetinga v St. James Hallu. Omenjeni državnik pravi v svojem listu, da je sedanje ministerstvo brez dvoma v protivji s politiko, katero hoče narod. „Prvi minister nadaljuje Gladstone, je celo sam priznal, da njegovi nazori vijso narodovi, in minister vnanjih poslov pravi, da se vlada nema ničesa kajati. — Vendar vlada noče z razpuščenjem parlamenta dati narodu prilike, da svoje občutke izrazi na autentičen način. Ako se ostaje vztrajno pri politiki, katero narod graja, in katere parlament ne pozna in ne podpira, je to dejanje, ki je v protivji z duhom konstitucije in ki v sedanjem slučaji poštenje in upliv Angleške jako manjša. Ako hoče vlada narod potolažiti ali zadovoljiti, naj mu da zagotov-ljenje, da se bode, kolikor zavisi od nje, narodu v Bosni, Hercegovini in Bulgariji dala samouprava njenih zadev z naredbami, katerih trajnost in veljavnost nij zavisna od čudi otomanske vlade." Dalje pravi Gladstone, da bode javno mnenje dobilo dosta konstitucijonalnih sredstev, da svojej volji zadosti, naj si vlada še tako prizadeva, da bi se stiskanim Slovanom v Turčiji kolikor moči malo dobrega izkazalo. „Reklo se morebiti bode, sklepa Gladstone, da napadam vlado. Dokler sem mogel, sem upal, da se jej bodo oči za resnico od- prle, a to upanje mi je popolnem minulo". — Tako piše veljavni mož, ki je pred dvajsetimi leti, za krimske vojske, mislil, da se zna Tur čija še preroditi in svojim krščanskim podanikom pravična bivati, a ki je zdaj uvidel, da se je motil in da taka država nema več pravice, da bi obstala. Mogoče je, da bode javno mnenje prisililo sklicanje parlamenta, ki bode pa gotovo odstavilo sedanjo vlado. Potem izgubi uboga Turčija svojega najboljšega, in kar je še važnejše, najmočnejšega prijatelja, kajti simpatije naših turkoljubov in njihovo psovanje vsega slovanskega — to jej bode kržkone prokleto malo pomagalo. Zopet reforme v Turčiji. Kadar človek vidi, da mu je pogubljenje gotovo, hoče naenkrat vsa mogoča sredstva poskusiti, da bi se rešil, a uprav ker preveč naenkrat poskuša, ne da se mu niti jedno izvesti. Ravno taka je z Mohamedovo zapuščino v Evropi. Da bi se gotove pogibelji rešili, poskušajo onemogli Turci zdaj reforme uvesti po vstalih provincijah, zdaj odpuščajo davke, a namah zopet s svojo krutostjo hote doseči, kar se jim ne da s puhlimi obljubami, katerih spolniti ne mog6 niti nečejo. Zadnja bilka, za katero se poginjajoča otomanska država lovi, pak je narodni zastop s katerim bi Turki v svojej agoniji zopet radi pretolkli nekaj trenutkov, predno se popolnem pogreznejo v brezdno zgodovine. Uže naslednik zadavljenega Abdul-Aziza, Murad V. ki uže zdaj nekaj dnij ne more niti živeti niti umreti, uže ta naslednik pro-rokov je hotel z enim udarcem reformirati in okrepiti turško državo, ksterej se od dne do dne ilovnate noge bolj krušijo. Hotel je pred vsem za oliko in bodočnost nezmožnim moha-medanom in njihovim tlačenim sodržavljanom dati nekak parlament po šabloni drugih evropskih drŽav. No Murad svojega načrta uže poradi tega nij mogel izvesti, ker je prekmalu — znorel. Zato se ga je lotil še njegov naslednik misleč, da parlament poda nove stalnosti njegovemu skozi in skozi trhljenemu prestolu. Abdul-Hamidov minister Midhad-paša izdelava načrt za turško narodno zastopstvo; ta mož je baje prisegel na „prorokovo brado," da zapusti dežel, ako s tem receptom ne ozdravi bolnika, nad katerim je uže vse zdvojilo. Kakor se iz Carigrada poroča, glasi se Midhadova osnova : da ima občen zbor sniti se v Carigradu, katerega članovi se bodo volili po vseh vilajetih in tudi v Carigradu. Ta zbor obstoječ iz muzelmanov in kristiianav.bo imel zasedanja t ri mesece v letu, bode glasoval o zakonih in davkih ter bode premotrav^l državni proračun. Nek drug zbor, katerega članove pak imenuje država, bode imel nekoliko omejene lastnosti senata. Neka druga postava, ki se tiče uprave in reorganizacije provincij, bode postavila volilno pravico po vilajetih na široko podlogo in bode ob ednem obsegala one reforme, ki jih je Turčija hotela uvesti v Bosniji pa Hercegovini (in ki bodo zdaj toliko koristile, kakor takrat. Ur.) Generalni sveti po provincijah bodo imeli nalog, da čuvajo ob izvrševanji teh zakonov in naredeb, in da eksekutivna oblast ne ostane brez kontrole, bode ta nalog ob času, ko ne bo zasedanja, pripadal administracijskim svetom, katere bode tudi narod volil. Ti morajo ne to gledati, da državni agenti ne prestopijo zakonov in naredeb, in imajo dalje poboljšati davkarski sistem in pobiranje vsakojakih davkov v celej državi. Oni imajo pospešovati razvoj občin, policijo reorganizirati, z eno besedo, povsod napredek uresničevati. To zveličanje ima priti zdaj otomanskej državi. Koliko reform Turčija uže nij zvlekla na dan, koliko obljub uže nij storila, a vse je bilo ničevo, kakor tudi ta najnovejši Midhadov elaborat gotovo ne bode preživel dosta več časa nego ga je treba, da ga vlade na znanje vzamejo. Turčija je odživela; v njenem organizmu je le nekoliko sokrvce Še, iz katere se pa z nikakim receptom ne da narediti taka krv, ki je pogoj za življenje. Najboljša reforma za Turčijo je sigurno ta, da se porine tja črez Bospor in pred tem jo bodo njene lastne reforme ravno tako malo varovale, kakor bedaste simpatije naših nemških in nem-škutarskih turkoljubov in dunajskih „Mojzes-lebnov." Politični razgled. V Lj ubijan i IG. oktobra. Na l>nint}i sta dva „demokratična" državna poslanca imela volilne shode. Dr. Schrank je dejal pri tej priliki, da ga njegovo nemško demokratstvo bolj na turško stran obrača, ker „sovraži Rusijo kot protivnico nemške kuture." To je demokratizem. mirni dokazi, združeni s tolikim zaničevanjem ponižali so ga tako strašno in uničili, da se je v resnici kesal, ko je ves obupan bežal na prosto. V. Za jutra druzega dne, sedela je Pavla na svojem nevadnem prostoru, ter šivala. Tudi Albin zasedel je zopet svoj kot na zon. V roci držal je Časopis, a videlo se je, da nij čital. „No ljuba Pavla, kedaj se bosta zaročila?" vpraša Albin. Teško uže pričakujem onega dne; tačas se bom vsaj naučil, kako se bodem imel vesti kot ženin, kadar bodeva šla mi dva k oltarju." „Slušaj Albin, ali res trdiš, da si pri zdravej pameti?" vpraša Pavla smije se. Bila je denes Albinu bolj prijazna. „Tega ne trdim le, temveč hočem tudi. če zahtevaš, dokazati. A vprašanja mojega še nij si rešila." „Vprašaj strijca, a ne mene," odgovori Pavla hitro. „A dokaži mi, da so tvoji mo-žjani zdravi." „Prav rad; a povedati mi moraš preje radi česa Bem obnoril; radi tebe sigurno ne." „A vendar se tako kaže," odgovori Pavla, ter ga smehljaje gleda. „Ne govori tako vsakdanje, ma chere, — a odgovori. Kdo ti je pak povedal, da mi je malo manjka?" vpraša Albin s komično resnim glasom. „Povedal mi sicer nij nihče, a jaz sodim tako: če praviš, da se hočeš od mojega ženina vedenja učiti, da se ne bodeš blamiral, kadar boš t: moj ženin, — je to dokaz, da se ti malo meša. Moj bog, kako milovanja je potreben človek, ki tebi jednako kvasi," šali se Pavla. „Ne veš li, ljuba moja mala sestričina, da tvoj ljubeznjivi Častnik, ker se je s tabo zaročil i moral svojej pravi ljubezni se odreči, lehko žalosti obupa, umre, potem si vdova, in jaz bom tvoj ženin, in vem kako se imam vesti in......" „In takrat boš, kakor vedno, nestrpljiv." „Boš uže druzih misli j t ko pride pravi čas; da pak pride, to ti zagotovljam, i ko bi se moral z ljubico tvojega ljubimca poročiti, i potem še le s teboj." „Smem li prašati, kaki pomen imajo te besede," vpraša Pavla i zarudi. „No, le nikar ne bodi tako hitro ljubosumna", tolaži jo Albin na roko naslonivši se. „Vsaj tudi nijsem, ker dobro vem, da edino le mene ljubi, in nobene druge", zavrne ga Pavla živahno. „Je-li to dobro veš?" vpraša jo Albin a tako zbadljivo, da si je Pavla želela srce častnikovo okoli in okoli zasukati, da bi Albin lehko v njem čital, kako strastno jo častnik ljubi. „V resnici, ljuba Pavla, ti ne veš ničesar", prične zopet Albin. „Če pak hočeš na vsak način slepe miši loviti, — mi je tudi 15.385 prebivalcev, za koje obstoji 136 go-stilnic! — Pri tej priliki naj še omenimo nekoje nesreče, pripetivše se ove dni na Koroškem. Smrt nemila nam je baš zadnje tedne mnogo vrlo znanih mož pobrala, mej drugim tudi 11. t. m. župnika Globočnika in Potočnika; zadnji rodom Varaždinec. Pred trem tednom je povsem izginil o. benediktinec R. Gsthrner, bivši učitelj v št. Pavlu, 11. t m. so truplo njegovo našli 1/, ure od Ebersteina v vodi. Ali je po nesreči v vodo padel, ali pa je tu zločin, se ne zna. — Topničarski stotnik VoleriČ se je na lovu blizu št. Vida po naključbi sam obstrelil in je takoj umrl, in istega dne se je major pl. Bartels, ki je po nepopisljivej melanholiji trpel, v milštad-skem jezeru sam vtopil. — Tudi po ognju je naša kronovina zadnje dni na raznih krajih trpela. Trg slovenskega prebivalstva Železna Kaplja, južno od Doberlevnsi je 11. t. m. po požaru silno trpel in je bil povsem v nevarnosti, kajti mnogo hiš je z deskami kritih in goreče deske so po vsem trgu švigale. Do tal zgorelo je 7 hiš. 14. t. m. je v ovem trgu zopet gorelo, a požarna »traža je kmalu pogasila. Tako se včasih nesreča po nesreči v kratkem teku malih dnij vrši! Naj končno še omenimo občno govorico, da baje namerava sedanji deželni glavar gf. Goess svoj cestni posel odložiti in se v privatno življenje podati. Kot njegov namestnik se uže imenuje celovški župan Jessernigg. Koliko je na tej govorici resnice, hoče nam kazati bližnja prihodnjost; torej, kakor povsod, potrpljenje! Hk Trwt*» 13. okt. flzv. dop.j Znano vam je, da se posebno zadnji čas po italijanskih listih mnogo piše o aneksiji južnega Tirola ali Trentina, pa Gorice in Trsta k italijanskemu kraljestvu. S tem mislijo Italijani svoje popolno narodno zjedinjenje doseči. Misel ta je, objektivno premotrena, jako lepa, kajti kateremu zavednemu rodoljubu zjedinjenje enega naroda v eno državo nij uzor? A nam, ki smo dobri Avstrijani, in nam je celo-skupnost naše države gotovo bolj pri srcu, nego onim nazovi-domoljubom, ki pod krinko iskrenega patrijotizma svojo domovino rinejo v žrelo tujemu Molohu, nam to ne more vse eno biti. Katerega, ki je naših mislij, hi dakle ne žalilo smelo pisanje po italijanskih listih in načrti, kako nam Italijani hočejo ugrabiti prelepo Gorico, slovanski Trst in južno Tirolsko! Ker veČina vaših bralcev italijanskih listov ne dobode v roko, hočem vam posneti le jeden aneksijonistični članek, ki ga je prinesel eden največjih italijanskih listov „Opi-nione". Ta časnik mej drugim piše sledeče drzne besede: „Mi znamo ceniti prijateljstvo Avstrije, dokler ta Avstrija ostane — v dosedanjih svojih mejah. Mi priznajemo, da nemamo m-kake pravice, niti na Trentin, niti na Trst ali Gorico. A mislimo si, da si Avstrija priklopi Bosno in Hercegovino, ali bi potem ne pokazala le svoje politične previdnosti, ako Italiji odstopi to, kar jej po naravi pripada: Trentin, Trst, pa mejno grofijo goriško? Ako nam avstrijski listi predbacivajo, da smo od "Francoske Lomhardijo, od Prusije Benetke, od Nemčije pa Rim vzeli v dar, no, zakaj oi si mi ne dali tudi oponašati, da nam je Avstrija podarila svoje italijnnske provincije? Naša terjanja so, ako se Avstrija povekša, veliko bolj zakonita, nego li njena; kajti mi zadostujemo s tem le narodnostnemu načelu, po katerem smo se v Italijo prerodih, v katerem živimo in smo. Mi nečemo ničesa upleniti, mi si hočemo le komplikacijo evropskih odnošajev ukoristiti ; ako Avstrija kaj dobi, ne umejemo zakaj bi nam m rale roke prazne ostati? Mi smo v krimskej vojski dosta milijonov darovali, in mislimo, da imamo pravico, da od vzhod njega vprašanja tudi kaj zahtevamo.'* Kaj ne, to govorjenje je tako odkritosrčno, da? ne more bolj biti. To se ve, naši italijanisinii tukaj v Trstu, kakor sigurno tudi drugod po onib delih našega cesarstva, kjer prebivajo Italijani, delajo kolikor mogoče na to, da bi sad, ki zdaj tekar cvete v domišljiji Italijanov, kmalu popolnem dozorel. Mogoče pa, da dozori še prekmalu, in tako sadje nij zdravo. Lehko bi se primerilo, da ga nadzorniki političnega tržišča kot škodljivo vržejo proč, in sicer na tak način, da bi si kaj enacega Italijani in njihovi zavezniki ne drznili več poskušati. Im I« li si jo 11. okt. [Izv. dop.] Čitatelji „Slov. Nar." poznajo uže po mojem jed-nem dopisu rusko korespondentko vseslovan-skega velicega peterburškega lista „Nov. Vr." v Belgradu gospodično A. K. V poslednjem svojem dopisu poroča ta hrabra in talentirana Rusinja v kratkih besedah posneniljem za to, kar prelepo kaže ruski upliv, položaj ruskih Steudel se je bolj o nagodbi z Ogersko pečal. Oba sta proti večjemu obteženju te polovine. f» kralj je prišel 15. t. m. na Du- naj. Prizadevala si bode dunajska diplomacija sigurno kaj vplivati nanj. fmt'*t.iki mestni občinski zbor je sklenil brez debate resolucijo, naj državni zbor vse one terjatve Ogrov pri novem sklepanji nagodbe odbije, katere bi tej polovici države večja bremena nalagale. ViiunJ«* drxave. Si-hski minister Ristič je angleškemu konzulu 14. okt. povedal, da Srbija ne more in neče od turške strani ponujanega premirja na 6 mesecev sprejeti, temuč ga odbija. Turčija se je prej branila, za kratek čas premirje dovoliti, če ga zdaj hoče za tako dolgo, je to le dokaz, da se boj i črez zimo vojevati, za kar je pa Srbija pripravljena. Od n§*ke meje se piše „A. AUg. Ztg." Iz vsega kar ruska vlada dela, vidi se, da tu na premirje še ne mislijo. Vsak dan pa se bolj vidijo priprave za vojsko. Po-klicanje finančnega ministra Reiterna v Liva-dijo k carju je v zvezi z vprašanjem, kako denarja za vojsko dobiti. Najbrž se bode v Rusiji sami razpisalo prisilno narodno posojilo. Glede rusko-itiubra IH7H. Prošnje naj se izročijo pri krajnem šolskem svetu v Kostanjevici. €. k. okrajni šolski svet y Krškem, G. oktobra 1876. (323—1) Predsednik: SchUntvettev. Za plesne, mrtvaške i druge godi)« i za Ljubljano i zunaj Ljubljano se priporoča (32i-i) Ivan Zorner, učitelj godbe, gledališka ulica št. 42 stara, 8 nova, pri tleli, zadoj na dvorišči. Zobozdravnik dr. Tanzer ordinira vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer v Ljubljani, hotel Elefant, sobna številka 35 in 36 (II. nadstropje nad hišnimi vratmi. (318—2) Sirovi loj kupnjula Tukl U» po najrlajl cent Kari Pamperl-ova sina, Toplini«* u loj. iWarlja In inllarnlea. zalaga Tilg-alnth, ireUlnih In mUčobnlh trarirt vCELOVCI na Koroškem. (29—10) Franc-ove esence za življenje. Gotovo in Bk ušu m i sredstvo proti večini bolezuij z vspesnitn učinkom in sicer tako, da bi mora'a vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—27) Jedino pravo dobiva ne pri Gtabriel Piccoll, Irkmju, na dunajskej cesti v Ljubljani. t* «6 vzajemno-zav arovalna banka v Pragi. "Vsem svojim zavarovancem in udeležencem naznanjamo, da smo svojemu dosedanjemu zastopniku v Mariboru, gospodu Vekoslavu Raiču odvzeli pooblastilo; da tedaj uema več pravice, za nas zavarovanja sklepati, niti na naš račun denar inkasirati. V prihodnje nas bo v Mariboru zastopal gospod SE« Fevjan« na katerega prosimo se v vseh zavarovanja se tikajočih zadevah obračati. Glavni zastop vzajemno-zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani. (325) mm Izdatelj in urednik Josip JurCic, LuLsuiuiu. ui usk. -iNajudue tiskarne" 2U