r Nijfefji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vejja za tne leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3873 .1 GLAS NARODA S The largest Slovenian Daily in the United State*. 9 Izmed every day except Sundays £ Ust. slovenskih_ delavcevv Ameriki. i and legal Holidays. 75,000 Readers, Enters« ss 4 Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Office at Blew Terk, N. Y., ander Act sf •f March 1, 1S7* NO. 294, — ŠTEV. 294. NEW YORK. TUESDAY, DECEMBER 16, 1930. — TOREK, 16. DECEM BRA 193« TELEFON: CHSLMi Mil VOLUME XJLXLVLLL — LETNIK ZZXVUl ŠPANSKA V OGNJU NOVE VOJAŠKE REVOLUCIJE VSTAŠKI LETALCI POD VODSTVOM FRANCA SO METALI NA ŠPANSKO PRESTOLICO PROKLAMACIJE Proti vstaiem so bili poslani oddelki španske Legije tujcev. — Franco je s svojimi tovariši pobegnil na Portugalsko. — Kralj Alfonz bo danes odpotoval iz Madrida. — Vstaši kontrolirajo letalno polje. — Nemiri po vseh večjih španskih mestih. LONDON, Anglija, 16. deecmbra. — "DaiJy Mail" je dobil opolnoči iz Pariza brzojavko, da so dobile španske oblasti v Madridu poročilo, da se vstaja vedno bolj širi ter da bo kralj Alfonz še danes odpotoval iz Madrida in si poiskal zavetja v kakem bolj varnem kraju. Iz Gibraltarja poročajo, da je španska vlada pozvala iz Maroka vojake Legije tujcev, katerih se bo poslužila v boju z revolucijonarji. MADRID, Španska, 1 5. decembra. — Artileri-sti, ki so ostali zvesti vladi, so s topovi obstreljevali vstaške zrakoplovce ter po dve uri trajajočem obstreljevanju zatrli drugo vojaško vstajo, ki je tekom zadnjih štirih dni izbruhnila na Španskem. Kakih trideset vstašev so ujeli. Vstaški voditelj, R. Zamora je bil proglašen predsednikom špan ske republike. Vstaški letalci so vrgli na Madrid na tisoče iztisov te proklamacije. Vstaški voditelji so pozvali skupaj mehanike in druge člane letalske garnizije ter jim povedali, da je bila proklamirana republika. Kakih tisoč mož se je takoj pridružilo vstašem. One, ki tega niso hoteli storiti, so zaprli v hangar. Nato so še6t zrakoplovov prebarvali z rdečo barvo in odleteli žnjimi nad glavno mesto. Po vseh večjih španskih mestih se vrše nemiri. Generalni štrajk je izbruhnil v Bilbao, Santander in San Sebastian. V San Sebastian sta bila usmrčena dva policista, veliko demonstrantov je bilo pa ranjenih. M anifest vstašev je imel sledečo vsebino: — — Na Španskem je izbruhnila revolucija. Začela sta jo narod in armada. Poročila iz province javljajo, da je uspešna. Da se prepreči nevarnost izbruha strasti, da se zaščiti neprizadete in da se pokaže celemu svetu, da zamore španski narod sam voditi svojo usodo, je potrebno, da se pridružite revolucijonarnemu gibanju. Ce ne zaupate revoluciji, boste postali prva žrtev. One vojašnice, v katerih je ostalo vojaštvo lojalno, bomo začeli po preteku pol ure bombardirati. Ta pretnja pa ni bila izvršena, kajti kot rečeno, je artilerija letalce prej pregnala. TEKSTILNI ŠTRAJK PRED URAVNAVO Tvornice so odprle svoja vrata. — Voditelji stavke opon'rajo določbam. Policija pripravljena. DANVILLE. Ve., 15. decembra. — Voditelji 4000 stavkujočih urjijskih stavkarjev pričakujejo še danes odločitve v stavki, ki traja že več kot enajst tednov. j Tvornica je danes zjutraj cdprla vrata za nekdanje uslužbence, ki se hočejo 'vrniti na delo. Na velikem, zborovanju je bil odločno zavrnjen poziv prelsedn ka Fitzgeralda, naj se vrne delo ljudem. ki so brez dela ter se lahko izkažejo, č-j. jih je treba smatrati kot-uslužbence družbe. t — Stavka se je šele pričela, — so izjavili nekateri govorniki. Ojačene patrule narodne milice b?do stale ob Dan River preailnjci, in v mestu bo ojačena po'.icija za 90 mož. Dosedaj niso prišla še ni fraka poročila o izgredih, petem ko so v zadnji noči bombardirali stanovanje nekega neunijske^a delavca. Eksplozija se je za vršila pod spalno sobo L. L. Edwurdsa. Niti on, niti njegova žena nista bila ranjena. Policija preiskuje zadevo. _ NIKAKEGA SPORAZUMA _MED INDIJCI Zaman so bila prizadevanja angleškega ministrskega predsednika Mac-Dona Ida, d a uveljavi sporazum. LONDON, Anglija, i5. dec. — Prizadevanja ministrskega predsednika Mac Donalcfci, da uveljavi sporazum med ind.jskiirJ in moha-medanskimi delegati na tu zborujoči konferenci, so ostala brezuspešna. Zastopnik Indijcev. Reja Naden-dra Nath je rekel: — Napravili smo presenetljiv obisk v Cherquers ter uživali gostoljubnost ministrskega predsednika. Naša pogajanja so bila zelo prijetna, a doseglo se ni nikakeg-a sporazuma. V imenu mohamedancev je izjavil Sir Sayed Sultan Ahmed: — Obžalujem, da nismo mogli najti nikake primerne rešitve problema, kljub neprestanim prizadevanjem ministrskeka predsednika. Glavna točka diferenc med Indijci ter mohamedanci je bilo vprašanje normiranja števila sedežev v zakonodaji za ljudske rianjšir.e. Vprašanje je ostalo nerešeno. NAPREDOVANJE KITAJSKIH KOMUNISTOV Grozno klanje civilistov. Vojaštvo iz Kantona m kanonski čolni poslani za varstvo inozemskih misijonov. LAHI Š0 SE __PREMISLILI Vihar na Sredozemskem morju je preprečil polet laskih letal v Braziliji. Lahi govore in obljubu-jejo. ORBETELLO, Italija, 15. decembra. — Polet v Južno Ameriko, ki bi se moral izvršiti danes, je bil preložen radi silnih viharjev v Sredozemskem morju, na jutri ali sre-do. Tako je izjavil zrakoplovni minister Ital© E'Jtlbo. z Polet;? se moralo udeležiti 12 novih letal, katera je izdelala tvrd-ka Franchetti. Istočasno je izjavil Balbo, da predstavlja polet preko južne smeri le vežbalni poskus za polet iz Rima v New York, ki bo vprizorjen prihodnje leto z istimi stroji ter piloti. lalijanski zrakoplovni minister je opozoril ob tej priliki na govor, katerega je imel ob sprejemu ameriškega letalca Yunceaa po poletu iz New Yorka v Rim. Takrat je obljubil Amerikancem da bodo Italijani vrnili cbisk. Župan Giovanni Giuriati, generalni tajnik fašistovske stranke ter predsednik poslanske zbornice, je cbiskal letalce ter imel kratek,, pa-triotičen nagovor na 48 ni-ž. k: se bodo udeležili poleta. Gospodična Winifred Spoorer. angleška letalka, se je dvignila takoj po pozdravnem govoru, da paleti v Pariz ter London. za spreobrnete INDIJANCEV MONT ST. MICHEL, Francija. 15. decembra. — V starodavni benediktinski opatiji, ki leži na skalnatem otoku se bo vršila devet dni trajajoča pr»božnost i*a spreobrnenje ameriških Indijancev h katoliški veri. DR. MARUSIC BAN DRAVSKE BANOVINE Z ukazom kralja Aleksandra je bil imenovan za bana dravske banovine dr. Dragr> M-arušič, odvetnik v Ljubljani, in član državnega zakonodajnega sveta. * Dr. Draga Marušič je bil rojen leta 1884 v Solkanu pri Gorici. Gimnazijo ije dokončal v Gorici, pravo-slome študije je dovršil v Pragi, kjer je promovtral leta 1910 za doktorja Kot odvetniški pripravnik je služboval v Gorici. Med svetovno vojno je tal di ic 25. avgusta 1914 vjet na duski fronti. Iz Rusije je ocLšel preko Romunije v Srbijo ter se kot dobrovoljec umaknil s srbsko armado prelep Albanije, Dr. Marušič je bii kasneje prideljen srbskemu poslaništvu v Rimu in nato ugnik pri poslaništvu v Washing- ton u. Po svetovni vojni je bil leta 1919 v Parizu član j ugoslov&nske delegacije na mirovni konferenci. Tu je ostal do zaključka mirovne konference, nakar je bil imenovan za tajnika jugoslovanske delegacije pri reparacijski komisiji v Parizu. Leta 1924 je prispel v Jugoslavijo ter se nastanil kot advokat v Ljubljani. Politično -je bil pristaš bivšše samostojne kmetijske stranke. Pred dvema mesecema je/bil imenovan za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, sedaj pa za bana "dravske banovine. priseljeanje v brazilijo \ prepovedano! j RIO DE JANEIRO, 13. decembra. Za dobo enega leta je prepovedano vse priseljevanje v Brazilijo. Edino izjemo v novi odredbi tvorijo delavca, ki imajo že zdaj kontrakte za delo. jugoslovani protestirajo proti previsokim davkom LONDON, Anglija, 15. decembra. Sem je dospelo iz Zagreba preko Dunaja porečilo, da so se spuntali kmetje v jugoslovanskih okrajih Kovačič in Negotin ter da nočejo plačevati davkov. 11 AN KO V, Kitajska, 15. decembra. Današnja poročila pravijo, da ? > zavzeli komunisti dve mesti v provinci Hunan in da so povzročili ve likansko klanje med prebivalci Soglasno s poročilom z inozemoi:"i ladij, so zavzeli komunisti me ' > Ličov, ki Je eden najbolj znan: i krajev vsega Hunana, ter mei'. > Tinčin. Brezobzirno so pokl-ali vse preb,-valce. Kot se glasi, nameravajo komun -sti sedaj prodirati proti severu t* r napasti važno mesto Sansi v provinci Hupeh. Časopisje poroča, da so bile vladne čete zelo uspešne pri bojih s k« -munisti ter pozneje odvedle* vt ; prebivalcev kot talce. HONKONG, Kitajska, 35. de:. -Oddelek 150 mož Je bil danes posla i na otok Hainan na južnem K.: skem. da zavarujejo ameriške t< r angleške misijonarje, ki so ogroža - ni. PROF. EINSTEIN IN NJEGOVA ZENA 0sveta španske vlade Galan in Hernandez sta plačala s svojim življenjem za upor proti vladi. — Štirje častniki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. HUESCA, Španska, 15. decembra. Dva odi tel j revolucije v Jaca s tu bila obsojena od vojnega sodišča na smrt ter bila včeraj ustreljena. Usmrčena vstaša sta bila Feryn Galun ter Garcia Hernandez ter znana že dolgo časa kot republikanca. Bila sta že tekom diktature Pri- j mo de Rivere udeležena pri posku-! šenem uporu. Bila sta prejšnja častnika redne artilerije ter odpuščena iz aktivne službe radi političnih ro-varenj. Vsled tega sta se udeležila sedanje revolucije kot civilista ter sta bila tudi ustreljena kot civilista. j Usmrčenje je bilo izvršeno včeraj popoldne v municijskem skladišču izven mesta. Eksekucijski oadelek je obstajal iz dvanajstih mož pod poveljstvom nekega poročniku ter podčastnika. Moža so postavili proti zidu in po vsaki salvi .ie oddal podčastnik "milostni strel" po starem običaju. Katoliški duhovnik je bil navzoč ter izpovedal Hernandeza. Galan pa pe odklonil duhovnika. Obsojenca si nista pustila zavezati oči ter ša pogumno v smrt. Galan je mirno kadil cigareto ter prosil za svojega tovariša milosti. Rekel je, da je dezerter ter zisluži svoj-o smrt, da pu je Hernandez nedolžen. Njegove prošnje pa niso vpoštevali. } Kot zadnje dejanje je izročil Galan častniku eksekucijskega oddelka denarnico s 500 pezetami ter ga prosil, naj razdeli denar med reveže. Le par ■armadnih častnikov je bi- ( lo navzočih. j Prebivalci merta so izvedeli šele dve uri pozneje o izvršeni justilika-ciji. i Nikaki nemiri se niso vršili. To je bila prva justifikacija, ki se je izvršila na Španskem v petdesetih letih v zvezi z vojaško vstajo. Soglasno s poročilom kabineta, so bili štirje častniki obsojeni na dosmrtno ječo. svojo tasco je umorila Včeraj se je začela v Jersey City obravnava proti 52-Ietni Rose Ve- j nieri, ki je umorila svojo 87-letno' taščo Sadie Venieri. Morilka je mati desetih otrok. Umorila jo je baje zato, ker ji ni starka že dvaintri- ' deset let, — torej odkar je bila poročena, privoščila nobene lepe besede. Dolgo let je udano prenašala njene očitke in njeno godmunje, nekega dne jo je pa starka tako razjezila, da je vzela revolver in jo ustrelila. Na otok Hainan je dospel že oadelek 600 vojaštva in pričakuje : 2 kmalu zatrtja vstaje. nove kitajske tarifne DOLOČB I NANKNG. Kitajska. 12. decernbr . Danes je državni svet uveljavil nt -ve carinske določb? nur azne predmete. Najvišja carina je 42 od sto -kov ter se tiče luksumih predmetov in cigaret. Nove določbe bodo stopile v veljavo dne 1. januarja ognjecascem bolj zaupa V New Yorku se je moral rago-varjati pred sodnikom 60-letni Simon Glaster, ki je sinoči oddal požarni alarm, dasi ni bilo nikjer nobenega ognja. — V nevarnosti sem bil, — je rekel sodniku — pa sem poklical ognjegusce. — V kaki nevarnosti? — Moj brat mi je zapretil, da me bo ubil. — Zakaj pa niste pozvali policije? — Zato, ker ognjegascem bolj zaupam kot policiji, — je odvrnil. Sodnik ga je eprost 1. Te dni je dospel v New York slavni nemški učenjak prof. Einsten svoje ženo. Odpotovala sta v CaUfornijo, kjer bo isnH Einsten Pasadeai več predavanj. MORILEC FARMERJA IN NJEGOVE DRUŽINE. I POUGHKEEPSIE, N. Y., 15. dec, i Okrajni pravdnik John R. Schwartz ! pravi, da se mu je posrečilo izšle- | ' diti moža, ki je ustrelil farmerja. | Jamesa H. Germondu, njegovo že-|no, hčer in desetletnega sina. Danes bo pre.** Naroda" izhaja vaakl dan lzvzemii nedelj ln praznikov._ j rez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-i-> ajati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, ia se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. r.LAS NARODA**. 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone; Chelsea »78 I WWIHMHi iSHllliSlllll UMI i^'Tiriirflnwnfff1*1''""^^ KOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO V novem francoskem ministrstvu jv seveda tudi VriMtidg **riaud. Izza konca vojne j«1 imela Francija ž< >tirinaj>t ministrstev In v vsakem je bil gospod Aristide Briand. Kot v vseh prejšnjih, zavzema tudi v sedanjem Bri- ; and mesto ministra za zunanje zadeve. To mesto je najbolj važno v vsakem kabinetu. Tudi v sedanjem ministrstvu s<* zastopniki raznih tmneoskih strank, k ver jem, da je nekoliko 'bolj levičarsko kot je bilo prejšnje. Dejstvo, da so Briandu posreri v vsakem ministrstvu voditi francosko zunanjo poitiko, pa naj ministrstvo sestavi Paincare, Tardieu ali Hcrriot, jasno dokazuje, da ji* liriad brezvesten politik. Pri vsaki priliki >e zafMna za razoroževanje. istočasno pa podpira ogromne vojaške proračune Poincareja. Tardieuja in drugih francoskih nacijonalistov. Govori sijajne govore o možnosti trajnega miru, katerega bo trd mi hraniti z ogromnimi mornaricami in armadami* dva dni kasneje pa že grmi z istega govorniškega odra, da je tre- J ha meje Francije močno zastražiti pr<*d vpadi zunanjih sovražnikov, ki se bodo baje pojavili v doglednem času. Su eni strani poudarja pomen Lige narodov, češ, dr. i je največja garancija za mir, istočasno pa odgovarja socija- ; listom, ki glasujejo proti previskoinu proračunu, da samo j najbolj kratkovidni ljudje smatrajo Ligo narodov za garancijo miru. Možak, ki se je razvil iz radikalnega socijaiista v S navdušenega zagovornika sedanjega reda, je danes to. ju- i tri ono, kot par prilika nanese. i Francoski vojaški proračun je letos narasel do z-redne visoke vsote — do 19 bilijonov zlatili frankov. i Izza lanskega K^ta se je povečal za cela dva bilijona,, dasi je bi lani sprejet Kelloggov mirovni pakt, ki z vso j svetostjo jamči mir in izključuje vojno kot politično sredstvo, j Francija je dala za svoje vojaštvo, mornarico in zra-koplovstvo neizmerno več kot katerakoli druga evropska dežela, dočim ima vodja njene zunanje politike vedno !><•-sedo "razoroženjc" na jeziku. Kot znano, je bilo Tardieujevo ministrstvo strmo-g lavi j eno vsled nezaupnice, ki so jo izrekli nacijonalisti ter je bila izrecno naperjena proti Briandu, ki se zdi francoskim fašistom preveč miroljuben, to se pravi •• domovini sovražen". Člani levice, to je meščanski rudikalci in soeijalis*i. bi zelo radi glasovaJi za ta predlog nacijonalistov, pa se jim je zdelo pod častjo, dasi so odločni Briandovi nasprotniki. Tragična smrt užitkarice. V Pasjeku, občina Polšnik, je na- . žla fcaJostno smrt 73-letna uiitkari- ' ca Marija Ktotiančeva, ki je v zadnjem času v Tr61covem mlinu gospodinjila, lesnim delavcem. Zgodaj VtOtnJ' }e imela opravka v pod-Ktsrtedu Uit, nazaj grečle pa ji je na stopnicah spodrsnilo in Je tako nesrečno padla, da si je pri padcu prebila lobanjo ln obleiala mrtva. Mrtvo starko m> natfi delavci, ki so prišli po upnrkJh v bila Xa&r miiffWiT as kmetih, tako tudi pri KodmMb ni Uk> mira da bi trta vala izgovorjeni užitek pri 'tujih ljudeh. V tuji hiSi je po nesreči tudi umrla in je šele mrtva našla svoje mesto ,v domači hiši in v svojem izgovorjenem kotu — na mrtvaškem odru. Njenega pogreba se je udeležilo veliko število vaš-j čan-ov, samo mlada gospodinja ni prišla na pogreb, t____„___ Chicago, III. _ } "Odrešena, Gorica '. Take plakate 'lehko bereš. saj so pritrjc : na vsa -' kom drevesu, ob drevo-redu, na. vsakem vogalu _n na premnogih hišah naše nesrečne Gorice. Odrešena si tako ti pojejo tujci, ki trumoma prihajajo iz Italije. Gorica je danes Italijanu mesto polno življenja, polno veselja, dela in jela. Nuj pride iz še tako daljn:-i Kalabrije aii Sicilije, ali naj pride iz Neapeljna, kjer si premnogi na cesti kuhajo in šivajo prav pa cigansko. In od teh strani jin prihaja dandanes v Gorico veliko. Gorica je zanje mesto, v katerem se cedi med in mleko, tukaj je raj za Italijane. Ko se rprehajaš po lepih ulicah krasne Gorice, ko vidiš živahnost mesta, veselje tujcev, se ti nenote ukrade misel: Kaj pa z domačini? Znana ti je vsaka ulica, vsaka hiša. Oni prijetni kraški vetrič te objema in beža kakor stari znanec, ki i ni v strašnih dneh pozabil nate; a kje ste prijatelji, znanci, sošolci?.... Krenimo v stransko ulico, kjer jej življenje bolj mirno. Poglejmo ob tem navideznem miru v srce in au- j šc demačrna tega mesta. Kakcr j vstopiš te sprejmetjo mirno. Nemi j so jim pogledi, tiho ti odzdravliajo kot bi se te bali. Žalost in potrtost se bere na obrazih naših narodnih bratov ln sester.. Na lastne o-ii sem videla, kako se j se sklepale roke k molitvi in se i solzne oči czlrala proti Sveti Gori. Videla sem tudi ;prsti, ki sc se sti-' skale; iz 'ooi so kapale solze, a usta so klele Italijana, ki jim je vzel vso pravico do svojega slovenskega jezika. do ene lep a .slovenske pesm'., ki je kipria z srca našega slovenskega ljudstva. i To sem napisala, ko sem ravno prebrala usodo slovenskega Alojzi-jevišča v Gorici. Slovensko katoli-" ško AlojzJjevlšče! Kako se te spo-. min jam! Saj :e kemaj minilo leto, odkar smo se sprehajal: po tvojih sobanah. Predobro se te še soorn,-' njam. ko smo kot ctroci prihajali i na tvoje poučne zabave. Slovensko I Alojzije višče, sladki ponostvsakega (goriškega Slovenca. i Prva misel po vojni je bila: Slovensko Ailojzije-višče. In res, z ve- ? lik an ski m trudom so Slovenci iz Go- ■ i 1 i rice in c kol ice prihiteli na pomoč. - !da so zavod zopet dozidali in cbno-, vili. Seveda so morali za to najeti ]italijanske zidarje in delavce, čeprav " j.ie bil denar njihov, in prepustiti vse ; j dele njih cskrbl. To je bilo tudi ] I vzrok, da se je jela stavba zepot ru- * !šiti. ker s:- Italijani pri obnovi ra-_ .bili najslabši materij al. Pred dve- 1 ma letoma so morali vse poprav--ije-no prezidati. Lahko si mislimo, kakšno železno voljo je imelo naše ljudstvo, era je zapet toliko žrtvovale. Veselje do Alojzijevišča jih jo prevzelo, in to veselje je premaga-' jlo vso cvire in tzžavc. j j No in danes pa berem, da je b i ves ta trud zaman. Danes berem, o ljudstvo slovensko na Goriškem, da je tvoj zadnji up končan. Kruta krvoločnost tufjca. ki vodi tvejo usodo, je iztrgala iz tvojih rok zad-t njo oporo, na katero se je nasla-_ ' njalo tvoje srce. Zadnji slovenski j zavod, slovensko Alojzijev'šče. ki je bil ponos vsakega goriškega Sloven-jca. so razpustili. j Tako je torej Gorica odrešena. Ne moremo so predstavljati, kako 1 more naše slovensko ljudstva vse to - mirno prenesti in gledati, kako jim privandranci, tujci, jemljejo vsake najmanjšo pravico in jim polnijo srce z -obupom.... "Železno voljo imamo — bolj ko železo kuješ, bolj '* je trdo". — Tako se je izrazil neki - mož. Ni minilo leto od tega, ko se je nroral isti. zagovarjati na goriški soditfji radi tega. ker so skupno prepevali slovenske pesmi. — Gorje domačinu. ker tujec si danes v svoji domovini. Ako nasprotuješ tujcu, obljubljajo ti otok pregnanstva. Marsikdo si misli: bojim se otoka ali ne. ne morem si pomagati. Otok ali tujina je danes sodba do-ma'itna v neodrešeni domovini.... Naj omenim še resničen dogodek, ki se je dogodil leta 1929 v Gorici. L. S. B.. kruti preganjalec Slovencev v Gorici, je dal nešteto sinov slovenskih mater izgnati na otoke.1 Mati vdova je živela z dvema si-! noma. Fred tremi leti so prišli po' stamfcta in «a odvedM. Do danes j toa doia ne ve nič o njspovi usodi in k«J se je s nJim vodilo. Leto po- sneje so prišli karabinerji ponoči in odpeljali najmlajšega. Ta kruti udarec, ki jo je zadel. — ni ga mogla prciooieti. Zbolela je na umu. Ak: ^reš danes v gcriilio umcbol-bclnico, vidiš na vrtu ženo. ki z raz-mršenimi lasmi hodi gori in doii po vrtu in vedno povprašuje po sino- j vili G! s iz pisma najmlajšega, kole-: re?:: -o odpeljali pred dvemi leti in : ki se glasi: " Mamica, ne skrbi zame meni se godi dobro". — ni te mamice več umiril. | Leta 1929 'je tudi zbolela mati te- > ga krutega preganjalca Slovencev. Na - r rtni postelji je prosila za duhov:. ka in ko je prišel, se ta ni mo-g>a v italijanščini spovedati, ker bila j? — Slovenka in njen sin — največji saovražnik siovenskea ljudstva na Goriškem. Žalostno je to. a žaiib^z resnično. Mary Janesh. Trinidad. Cal. j NajbUiye mesto cd tukaj je Eureka.! 300 milj severno-zapadno od San Fran ^a. Mesto šteje 15.000 pre-oivai v. med njimi dosti Italija-i nov. T idi SlOTenctv oziroma Hrva-l -.ov dosti. Večina teh Slovencev je dt.r.:a iz bližine Heke. Eur je gozdarsko mesto, kor ni videt: irirgega kot žage. Žage pri-'pada; j razn:m kompanijam. Ne-| >ater delajo 3—4 dni na teden. | druge pa počivajo. Rečejo, da ne gre le.-> to leto nič naprej. Plača je maj h: . tako da delavec težko izhaja. Tuk. v okolici je veliko camp. Zdaj --.nraij \*se štapajo iii je tudi n t ti- ■ ljudi, ki počivajo. Mc. Eureka stoji zraven morja. Na en. rani mesta je voda. na dru-g-: 5»trr. i: so veliki gozdovi. Po teh i .'.: je sam reed wood. Iz tega lesa dr: ije tudi železniške prago-v V5 'o l:-to jih naredijo na sto t: ,če. Pri tem delo so delavci do-br o ii. to leto je bilo pa tega dela i; po malem in majhna plača. Za-'ožim komaj za vsakdanje strešk Tudi jaz čakam boljših ča-so. vpriianie je. če jih dočakamo. i Om::.: i moram, da tukaj je ja-ko lep kraj bli2U m:rja, zdravo pod-neoje, ciubra voda in poieti ni vroči: -e. V ;x>letnem času leži megla vsak dan dopoldne, po zimi ie brez sn ga in zdaj je teplo, kot da je poletni iVinska Lrta je jako lepo B obiodila Mošta je vsepovsod do^ti ■ in je pcceni, $2.00 galon. Pri Italijanih je pa S3.00, Kake: e razvidno iz časopisov, so tul.aj iz Californije odposlali 65,000 . va ionov grozdja, to je 10.000 vagonov ve ■ kot lansko leto. To ni malenkost. Mislim, da je marsikateri va n z I tudi v državo Pe;nnsyi-vanijc. Opozarjam z./ince v Penn-syl anij:. da jste-s grozdje hudo sla::ko, d., ne bo katerega glava bolela Omeniti moram, da tukaj nas dela 20 mož. Slovenca nobenega. | Obljubil so. da se po novem letu dele* odpre, toda ne vem, kako bo. navadno ostanemo samo pri obljubah Ako se kaj izpreobrne na boljše bom pore ia 1. Pozdrav: Frank Volk. t Wayne, Alta.. Canada. Od povsod prihajajo vesti o slabih delavskih razmerah in splošni brezposelnosti. Tudi naša naselbina občuti trd: ! udarec svetovne krize in nezadovoljnosti. Tukajšnji premogorovi, kateri sc ' zadnja letu obratovali skozi celc | leto vsak dan, obratujejo letos 2—S i dni v tednu Zasluži se komaj za hrano in najpotrebnejše. >Ta zabavo in razvedrila ni niti misirti. S strahom zremo v bodočnost, kej 1 plače ream nižajo, dela ni nobenega cene živilom in obleki stoje vedne enako visoko. p0 mestih je na tisoče brezposelnih, kateri dobivaj c podporo od mestnih občin. Remi tatvine in vlomi so na dnevnem redu i kar je bilo do sedai redkost v Ca-nadi. Upajmo, da nam novq, le:o ori-^nese boljše čase, boljši zaslužek ir j več za dovolj nosti. Želim vsem čitateljem in citate-ljicam sirom Amerike in Cansdi Uresefe boiične praznike ter sreči* Novo leto! I . John Bayuk DRUŠTVA ki nameravate prirediti VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Pariški "Liberia", organ Italijan- i škili emigrantov, ki ima o položa- \ ju v Italiji zelo dobre informacije, J objavlja nove ran nuve podrobno-sti o obupni borbi fašizma z notranjo gospodarsko in politično krizo. V zadnjem dopisu iz Milana se ba- ] vi list z "očiščevalno p;litiko", ki so jo pričele faš.stižns oblasti po najnovejših navodilih samega Mussolini j a po njegovem znanem s-ovoru ! cb ;bletnici iasizma. Lr>. poroča, da ' se še vedno vrie aretacije na debelo. To pa. prav: list. kar do-gaja v Milanu, niso več aretacije, kakcr se ^plcinc pojmuje v pravnem svetu, marveč čisio navadne ctmice. Vse "operacije" vedijo poL-oijski organi, ki so v ta namen posebej poslani iz Rima. Dnevno izginjajo ljodje, znane osebe in neznanci. Vsakdo, kdor kaže le najmanjše znake protifašlzma ali ga osumirijo, da se ne strinja z režimom. je v nevarnosti, da ga sredi non dvignejo iz pos:el;e in primejo v ječo. Zapori požirajo cele množice. Meščanstvo se je na vse to že nekako privadilo in postaja t m dalje bolj indifereatn; do vsega tega. Priznati je treba, da kaže mnogo hladnokrvnost! :n junaitva. Splošno prevladuje mnenje, da to ni znak moči režima, marveč nasprotno. zn3k nove zere, ki se pojavi in na političnem obzorju Italiji1. V Milanu jc nad 200 ljudi defini-tivno aretiranih, to se pravi, da pri- . dejo pred izrc-clni tribunal, docim je skupno v z.i{xirih več Usoč ljudi. Hišne preiskave se vrše ob vsakem času, po dnevu in ponoči. Oblasti išiejo sledove o nekaki veliki protifašistični zaroti, ki je imela baje [svoj center v Veroni. Mnogo areti-ranccv iz Varčne je bilo že odpre-mljenih v Rim. kjer se bo v kratkem vršila preti njim razprava. V Milanu in ostalih mestih severno Italije je poostreno nadzer-tvn nod vsemi. Iti niso fašisti, pa a: d i nad onimi fašisti, ki n:so dovolj oanes-)jivi. Faši:0i po novem sistemu prav za prav nadzirajo drug drugega in denuncijacije so na dnevnem reci a. Diaz de Palma, \ odja fašistov v Or-betellu. je bil izključen iz stranko ter še istega dne ebsojen na p: let kcniinacije. Kljub temu pa mu je uspelo, da sporoči M us solini ju -zelo važne stvari". Posledica tega je bila, da je duce takoj razveljavil obsodbo ter je bil Diaz izpuščen na svo-vodo. To se smatra ?a čekaz. do je v fašizmu nekaj gnilega in da je po-lcž3i fašizma zelo nevaren. Med enimi, ki so pod strogim nadzorstvom polici je, je mnogo bivših fašističnih in prejšnjih ministrov, D'An nunzij e v i h pristašev, genera-'lov in maršalov. Splošna je sodba. ; da ,je :o največji val reakcije in per-sekucije. kar jih jc bilo doslej pod ! falističnim režimom. Fašizem se boji vsake sence. O tem, kar se dogaja v zaporih, se pripoveduejo straš-ine podrebnesti. ! Strogo nadzorstvo se izvaja tudi j na borzah. Vsi borzni mešetarji so 'postal režimu naenkrat sumljivi. O-Fumljeni so. da podpirajo emigracijo v inozemstvu in da pospešujejo beg kapitala* iz Italije. V finanč- nih krogih so izzvale veliko vznemirjenje are.aci.e ccUičnih borzi-jancev. ki so bili aretirani na borz: ! sredi poolovan/a. j 1 Fašistični tisk se pritožuje tudi nad nazadovanjem zanimanja pu- j blike za gledališče. Ne omenja pa.!, da je to posledica policijskega reži- j n.a. ki vlada po v c-j državi. M no- 1 gokiat se do^aj,.. aa aretirajo ljudi . zaradi privatnih razgovorov v ;av-3 * i nih lekalih. ki jil^ po lic. j sin ogle-:, duhi razumejo in napačno tolmačijo. Zaradi tega ostajajo ljudje ra- ! je doma. T^jni protifašistični list. k. izha- ' ja v Italjji in se mnogo čita. opisuje v opozorilo javnost:, kakih metod se poslužuje policija, da odstrani ljudi, ki ji niso všeč. katerim pa ne ! mere ničesar dokazMti. V Milanu je j bil na pr. aretiran odvetmk Loren- : zoni. ki je prišel po svojih opravkih j iz Torina. V njegovi odsotnos i so ; v njegovi pisarni v Turinu izvriil; ; hišno preiskavo, ki pa je bila seveda j brezuspešna. Ko so se polici -ki j rgcn.i baš odpravljali je prišli vi ^;:ar:io neki človek .'n prinesel neko pismo za Lorenzona. Policijski a. en- • ti so pismo odprli in našli v njem , — kompromitiraj oči materija:. Ra-j zume se. da je vse to aranžirala po- j licija nn enak nač":i. kakor je predi dvema letema podtaknila sloven-k j zastavo tržaškemu -odvetniku dr. < Čoku. Sedaj, ko je novi generalni ta j- J nik fašistične stranke že v ceiot: | prevzel svoje posle namerava pričeti s čiščenjem v hijerarhiji fašizma, Iz poučenih krogov se izve. c;.1 oo pro šlo do velikih izprememb v sami vlad!. Že se -javljajo novi kandidati za ministrska mesta. Med drugimi bo zamenjan ..udi lirrančni minister Mosconi. Kot njegov naslednik imenuje odvetnik Para-toro. Prometni minister Ciano b: imel prevzeti notranje ministrstvo, ki ga ima sedaj Mussolini sam. Roberto Farinaci bi prevzel premetno ministrstvo, ker kaže. vedno večji -apetit". kakor mu cMtajo v fašističnih krogih. Italijensko javnejt zjinlma lull velik škandal, ki je prišel v javnost, dočim je cela vrsta drugih siičruh škandalov estala tajna. Ti škandali dovolj jasno pričajo o nizki morali fašizma. Sfcrahirala je "Delavska . blagajna vojnih slepcev', ki o jo . vodili fašistični administratorji. Fašizem, ki je "valoriziral kult vojnih vrednot in žrtev", je enostavno materij a lno upropastil to institucijo. 1 Fašistični upravitelji so pokradli ■ •nad 3 milijone lir. General Rossi in neki Italo Novelli. ki sta nazadnje • vodila organizacijo, sta bila izročena sodišču. I j Pred izrednim tribunaiom v Ri- - mu se je te dni vršil večji proces ■ preti komunistom, ki so obtoženi, da so poskušali osnovati v Rimu I komunistično organizacijo. Obsoje-> ni so bili na ječe od 2 do 12 let. Sori- - ba je bila izrečena v času. ko je ita- - Iijanski poslanik v Moskvi zage- ■ t avl j al Stalinu večno prijateljstvo - in zvestobo Italije ... I Peter Zgaga I jHgft.- —sssmj. Zaljubijenri so res ljudje, brei nisli in preudarka. Ubog študent je sel čakat svojo gubico. Prišla je, in kmalu naU» ie začelo deževati. Srudent je pa držal mareio port pazduho. — Tak odpri vendar dežnik. —• tnu je rekla ljubica. — da bova na suhem. — Ne bo nič pomagajo, tudi če b.a odprem. — je odvrnil, — ker je ves preluknjan. — Zakaj si ga pa vzel seboj? — Zato. ker se mi je zdelo, da bo deževalo. * Neki pr:fr je nevesta edina ženska, katero ženin ljubi. Po poroki "je pa v marsikaterem slučaju žena edina ženska, katero mož sovraži. ,y. - Boljše je .meti :;areč ogenj v pe-[či, kot pa žareč pogled v ženinih | očeh. Marsikateremu moškemu se godi v zakniu tako ko: človeku, k: je napaden na cesti. L pov, ki - ■ ustavi ponoči na, ulici, ti reče: — Denar ali življenje. /iona nima te navade. K tebi sc* Ukloni, te objame in poljubi Objemi in poljuoi so njeno na;močnejfeo :in najnevarnejšo crov ■ i In ona ti ne pravi: - Denr.tr ali življenje! — ampak samo žalcs.no-! prijazno te gleda. Ti .->e pa moraš ■vdati v božjo %'oljc in vprašati: — No. kaj hotes: obleko aL klobuk? Živel je človek, ki je bil pred pro-. hib-cijo velik revež, med pr jhibicijo je pa nakupičil težke tisočake. Nekoč mu je zbolela zena, katero je ljubil iz globine svojega srca. Nihče ni poznal vzroka, kar omedlela jo in je ležala nezavestna. Pjklical je tri slavne zdravnike, ki jo preiskali in se nato posvetovali med s oboj. In slednji, so sklenili. da bo treba poskusiti z umetnim dihanjem. j — Ah, kaj z umetnim dihanjem! :— je ugovarjal suliaški veljak. — I Kar s pravim dihanjem pričnite, kar s pravim, pa naj košta, kar ho-!če. Saj. hvala Bogu. lahko pLačam. , Včeraj je objavilo časopisje, da bo II dvanajst, ali koliko, italijanskih zra-i koplovov poletelo iz Italije v Brazilijo. i V zadnjem Jnpu so se pa premi- | siili. Najbolje je tako. Ce bi se bii No-i bile pravočasno premislil, bi bil prihranil sebi in Italiji veliko sra-I moto. j. Nemški predsednik Hmdenburg je odklonil vabilo naj postane častni CLan konference za varaos/. v zraku. Kot se je zadnja leta pokazalo, je Nemčija v zraku precej varna. Dosti bolj kot so Francija. Italija in ; Anglija. * i Svet stoji pred nad&ljno zagonet-,ko: v deželi, kjer je vsega v izobi-}lju. je na milijone ljudi, ki nimajo I kaj jesti. * Rimski papež je dobil svoio drža-; vo. svojo železniško postajo in vlak, brezžično oddajno postajo, krasen .avtomobil, in zdaj pravijo, da mu bodo dali tudi aeropian. ki bo menda nekoliko drugačen od tistega, s katerim se je Elija vozil po zračnih in nebeških višavah. NEW YORK. TUESDAY. DECEMBER 16. 1930 At LARGEST S LOVERS DAXLl Iz Slovenije. MANIC A ROMANOVA Težko bi biio najti bolj skopega in lafcomnega človeka kakor je bil i turi bajtar Groga. Bil je suh kr- kci trska: ni čuda. ^aj si suhega kruha ni toliko privoščil, da bi a* na lili. Oženj en ni bil. Kako tud1! Ženi bi bilo Ueba obleke, jedla b' v*ak dan, ej, to pa velja! In če M prišli še otroci, kdo jih bo redil? Ne ne, žeaLtiv ni b:la po Grogov! " o plavi. Ker pa sam ni mogel vsegj ojjft -.podarili Ln ogospodinjiti. je dal zemijo v najem. s-am pi je ži oil na dmno. Vina si ni ni privoščil nikdar kapljice, ker se mu ;e zdelo predrago. Zato pa se je vsakomur čudno zde.o. ko je nekoč pretkani Grogov to d Anžek naredil s svojimi sosedi stavo, da pripravi Orogo do tega. da kupi ne le seb:, ampak :u di drugim tolike v;na. da bo teklo od mjce. Groga je imel poleg svoje skopo-stl tud: to slabe-t, da je bil zelo radoveden. Zaraditega je hodil redno vsak večer v vas k Porenti1 kjer so se navadno zbirali možakarji vse vasi ter premlevali novica *z \seh krajev. To priliko je porabil zviti AnžHc. da doseže svoj ne. men. Nekega večera pr*de k Porentu vzume iz žepa dve srečki ter pra- SKOPI GROGA ji z G rogom vred zopet zoran: pri Porcntu. Kar naenkrat pa trešči med nje Anžek. razoglav m razkuštran iti z.ir;ove: O jaz nesrečnež! Zakaj rr. dal srečko Grogi! Groga je z, -dei. jaz pa nič — nič! Gro-^a je široko zazijai, potem pa manj glasno kakor Anžel; zarjui — Trideset tisoč kron. trideset tisoč kron! Nato je skočil kviiku in samee;; \e-elja skakal po sobi kakor otrok. Kdo ve. doklej bi bil še srečni Groga norel po sobi. da ga niso možakarji odbstopili in kričali vse vpre k: — Grojia. pijačo, za pijačo* N'.' zabi, kar si obetal. — Da. da. to pa to! Alo. vina gori* je zavpi! Groga in vrgel n mizo ves denar, kar ga je imel pr. seoi. Kmalu potem je bila miza obložena z vinom Pili in peli so kaker na svatbi. Ko bi Groga ne bil tako v tisočake zaverovan, bi se mu moralo vendarle malo čudno zdeti, ca je Anžek tako hitro pozabi1 svojo nesrečo, kajti i^med vseh je oil sedaj Anžek najbolj zidane volje. A Groga ni videl nič uruge^a katc^r denar. Ko je bila zabava v najlepšem tiru. stopi v sobo vaški pismonosc. k; je bii z zvium Anžkom natanko tic-menjen. in pravi: Hej. sosedje moji! Vi se tukaj dobro zabavate, pa ne veste.da. se , je vrinila med denarnimi gospodi tam na Dunaju velika pomota. -Prav zdajle je naš poštar dobil brzojavke. da ona srečka, številka &i*370 je menim, ni bila dvignjena, urrpak številka 998711. Vse skupaj je pomota, velika pomota, za eno številko so se zmotili. To sem prišel povedat, da ne bo imel oni človek nepotrebnih potov. Ob tuj kruti novic: je ubogi Groga kakor od strele zadet omahnil na mizo in razlil pri tem par litrov vina po tleh. Obraz se mu je spa-či! kakor človeku, ik ga muči grozen krč. nato pa je s strašnim glasom zbežal v temno noč. Vsi navzoči so uvideli, da je bila ta šala za Grego mnogo pregrozna. I Hiteli so za njim, a tisti večer g:. ! ni dohitel iiikdo.... Drugo jutro so ga našli za vasjo na vrbi obešenega. oEZNAM KONCERTOV: j 28. dec.: Radio-koncert WJAY Cleveland Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovee Svetozar. 93:: E. IK". St.. Cleveland, Ohio. Na nseji za^ača-na zloiinu Is: t 12 novembra v Jampp ' Meui -.«.* v Belgiji ukradla sv rcja::u S*.ipl Dumjaku k 57 t>:ač frank j v neki Pop j .-lč ■ B.-čič cb:i sEZonsk-a delavca iz D ma-cije. Nesrečni Durnjak je mu l J Poprej proaul . vojo hišo in zlcvn~a k: sta se :nu poprej predstav.-a k-1 dobra zr-anc:* ukradl vse d •• zadnjega 'x*i: l*a. P • sta lukoj pobegn.la preko H -ar. -dijc. Nemčiji, .n Avstralije. v' kom -ta po .o vila do B?Ijaka, o tam pa sla se napotila z a v. .nob: -lom na Korensko sedlo. Jaa. ;>a-so bile potom tiralice epozor ■ :ie n zlciiiu-a in so skrbno straži i ■ mejo. Kcnčno so ci;ž:iik: in g r .---ar le zasačili cba zločinca ob m- :■ 2.1i-činca sta potovala pod tujim: im* 'ni ter f-Ttva cdloino zanik a. d-bi b:i edetn Milcrad Popovič ar -: let iz Bradice v .-;rezu Lozni drv • gi pa 37-letni Mate Bačič D: -nov^a. cbčina Drnis v D ac j Trdilo :ta cba. da nist-a bila ni'-tda: v Belgiji, ampak da prihaja: iz A -jstnic. Op s in fotografije pa so j popc'ncnw ujemale in tak sta 'morala tudi zločinca vdati p.a te? -dekazov. Na noben način p no:- -I :a povedati, kam sta .skril-.: v krač- -'ni denar. Pri sebi sta imela !• mar. -šo vsoto v rrznih valutah. Obrne .. varftcstni ereani «o ?asač n vi -m ica : dpremiii v vapore i" bi'a -skega sodišča. Smrtna nesreča in prelep. Lt n i trgovec m lfi?:nik v .:i;- .' -ge Martin M a len se k iz Č.:nošii je :rakupil bukove hlode. k. mu - n je izpod Maharovca dovažal na nje- ■ tiovo žago peleg drugih tud: pest- .-Ja.iez Č merniančič vu.. . Maver .?. Jurne va.si. novembra o-krog 23. je dospe; težko na.cvtv -enim vozom iz Poganskih gozde . po vozni cesti na dri-avno cesto pri PoganIkem mlinu. Ker je cesta v sedanjem času precej zastavljena s kup: gramoza, so konj: krenil: na skrajni levi rob cesle in zade'i s sprednjim delom voza v obet t ni k, men. cdkoder ni-o m uli :.:.-makniti. Chnerman jič je pv^-lai svojega 1*1 —letnega iina Jožeta po dru^ vez. da bi preložil t over s com o- -jo ostalih voznikov. Ko je pričel C.-mermanclč z drog:m c'ovija ': verige, so se hlodi, težki par tisoč kilogramov. zvrnili nanj icr mu zd:obili i oprsje in gl-avo. Obležal je na me->;tu mrtev. Njegov s'n. ki r-a je pri delu pomagal, je dobri samo lažje peskadbe. Žalosten je b:l prevez |.smrtno ponesrečenega na njegov dom, kamor so ga pripeljali okoli 'J. p meči. Pcl*ojni> je bil deber p .-cestnik lrr cbolniki ocibornik c'o:-ine ' Šmihel-Stop'če. V Pangerc grmu so pri Gorčeto-[v:h imeli mrliča. ke~ je umrl go?p:-i dar. Prill: so t jo fantje iz Gube rja 'in Grma ter drugih 40-Ietr.i j dninar Josip Krv?t iz V-":aje v zup-: ni ji 3rusnicah. Sorodniki pokojniku so po običaju dali pojetnikom pi-jti in jesti. Hrva* je zapustil j kmalu za njim pa tudi fantje, ki so p:stali na cesti precc" razbor:.: K > -o srečali Hrvata, ga niso pur.:., v: I miru. temveč so so začeli va v va-, le tavat:. Kaira l u . de j: i Hrvat sti-rivogiatim remeljnikam udarec rrlavi. da se je zgrudil n*zave-teiv B O Z I C v D O M O V I IN I Pojdite to leto! Noben Bv/ii- ni tak kot sj> starodavna praznovanja v stari domovini — domači prizori, /liani obrazi, znani običaji in veselo praznovanje. Za hitro, ceneno, veselo vožnjo potujte r. našimi številnimi izleti pod osebnim vodstvom. vključno na največjem parruku na svetu. Po najkrajši morski pot v Cherbourg- Odtain pa z ekspresom v vaši sta-ru domovino. Soslasno s pravoslavnim koledarjem Par»ik OLYMPIC ODPLUE 12 NEW YORK A 27. DECEMBRA Pod osebnim vodstvom Mr V. M. (irigoroffa Vprašajte svojega lokalnega agenta za vsa pojasnila. WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY Ljubi sosedje, dve srečki eefa kupil. Vriaka velja št:ri krone. V par dn?h bedo srečke dvlgn'en^. Ce bi morda tudi izmrd va> kdo rad srce ko kupil, mu tno prav rac? od topim Oro^a. . » -je dejal ter s? obrni! k njemu kupi ti — Beza be/i. Anžek. — je jecljal O • >?ra — to je en' velik denar. N* morem, naj jo kupi kdo drusri? Toda Anžek ni odjenjai. Oroga. kup. ji ne bo i; ža1. T; ekset tbač ti pnnese ta papir, ti pameten in kupil No. pa č .e ti zdi rfs že preveč odileu t^te ub ^go .štiri krcnlee. pa ca i tu -o -'eecin za par litrov vir.a hi ju/ t. dru^o pa je tiščal v žep - nič t;^ tiam, nič! Ves. zato ne dam. ker n: .fotovo, da bi bi3a ta sre-uta zares >r. čna Nic ne piacam. nič' Vza-mrm jo pa. vzamem! ln če na to srečko res kaj zadenem, dam vam iol;i civmniU visoke nad zemljo. Vsi so ugotovili, da »j izgubili v ?ra-> r.ih višavah oblast nad udi tako, du inv mogli niti z.ibe!«=ž:ti svojih o-pazovunj. To .se zgodi že v višini 5000 m. Zato je napačna Humbold-' tova trditev, da e krcžiJ kondor nad šlmb'..-ras.,:n v višini 7000 m '--j hi tako vi s j ko b; se bil zadušil. 'n; ! p :*ni g I; > , ne dvigne nad 5000m tako. da lahko trdimo, dr. • 52000 m ::au zemljo sconce vse- .; življenja. O u.m sta -t- prepričala Anglež.. Glarsher in CoxweU. ki ata trdila da sia se dvignila 5. septembra 1P72 z balonom 11.277 m visoko. V v.-ini 5000 m .so nastale ovire v d.hanm. Pribhžno v višini Moan*. Everesta nista mogla več gibati z udi, potem ata se pa so'^h cnesve-^t ila. Zavedla sta se šele. ko sta . spuščala nazaj. Toda pcmeje so izračunali, de. sta se bila dvignile: največ 8S20 m. Šele leta 1901 se je dvignil nemški profesor Berson r balonom 10.800 m visoko, toda imel je s seboj že moderne dihalne a-. parate. Predlanskem se je dvignil American Gray z balonom 12.945 I m visoko. Zadnji dve leti si pa ljudje pii-. zadevajo priti v stratosfero s pomočjo leta!. Toda aeroplan mora biti konstruiran tako, da lahko le-| ta tudi pri 50 stopinjah mraza in v trikrat redkejšem zraku, kako: je na zemlji. Prvi rekord je dose -gel 28. maja 1928 nemški pilot Neuenhofen na Junfeersu. s katerim se je dvignil 12,739 m visoko j Kmalu ga je pa prekosil ameriški ; Ceh Souček, ki se je dvignil 13,157 ! m visoko. O razmerah v najvišjih t plasteh atmosfere nas informirajo j registracijski balončki, ki so se j dvignili 15 do 30,000 m visoko, kjer pa zaradi preslabega zračnega pritiska podijo. Ta merjenja so zelo , draga, so pa velikega pomena fea I letalstvo. Dva poskusa prof. Pic-carda dvigniti se v stratosfero sta se izjalovila, tretji je bil pa prelo-. žen na pomlad. POZIV ! Vsi naročniki katerim I je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — IS Uprava liata. MODERNI NAM1ZN! GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vr.m bolj živahne in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na k? , terem živimo, poveča zanimanje zrakoplovne polete, potevania. in ekspe-diciie. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LE?C NAPRAVLJEN GLOBUS kaze pi: vera razmerju vodovje in suho lemjo, na njem so vse izpremembe, ki s"< Oiitdica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodhi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah_ sv vzgoje in zabave "K * Se na i.i'.jh kž»;l.t so fa:ujo ; .tko ' pretepli, aa j mu pri ade<: tn vt- , like rar.e ra gin-, i, pol imili :.:.: d*s-na rebra i:i p;v. ^iill v-: .i.< . ru- I no na dt snem iiru. Neznane uro-1 vC7" za.-lecljie ivA ■ vo t\ii:i Pipan umri. V tort k 25. :: •. " . umrl v Gcrtnji vasi v Poijan .: dolini vpcko.ieni nadu i.el! I; Pipan, .star 13 le.. Z njim ie 1: . el v yroo ; v den -ta:e u::teij--.s;e itarc-.- k. ic- orala ledino šolskem in pro->vetnern polj u med na ' i m ljad- P.i Ker. - ni sred.;;, to.i .-.• e vp.-sa! na fllczof?ko fa!*ul" Tt na Du-iu u. Raai pomanjkanju cicmaruih ji.-fcist- v je mc-.v. epustiti šMidi-Posvet, s ■ jf* • ud-k<. 1 ' m; : tno in vi»sejj. m. Bi. - v ak. m . - gltdu 1 u..': - jlja. F-jIl*^ .*- . vanja -e . • o-? vil : ? s sadfere > in vr.nai"-."" m if t f ill H II POTREBEN V VSAKEM DOMU ! SOLI ali PISARNI Prednosti globusa V premeru meri globus *» mre v Visok je- 10 isi("*c*v Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane **art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KVLTVRSK VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli £a bodo obe ud ovali, vi in rlani vase družine se boste dosti naueili iz njecfft. Cena s poštnino vred $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NAKOPA 75 OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA A • GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. p ■ • .•.. Za-'.cdovaii mednarodni tat. Ore; o .-ki v ■ *.>!:•. So..arija a-.>4-letiv-?i Franca Wer-daua, po poklicu cirkuškega giuina-ča. k: je doma .: Š\ Jur a co južni 'železnici M- z:' . je že dolgo zasledovan i.01 medlij.rodiii tat, in ima ! na vesti : ii: *. vlom, ki ga je izvršil v .-r*:.k - •• % Šoštanju. 1'ožari v okolici Kranja. Iz Kran.a pi- 'o: Skoro nv milne teden, da ne bi oil požar v kaki vasi. Ni se dolgo, ko je deloma zgorela lesena hiša kočarju Bukovni-: ku v bližini Velesovega. Ogen , ni • oil podtaknjen. Ugotovilo se ic. da ■ je vnel krmo. k: bila v oližnii pia-men, ki je .švignil iz razpoke dimni-; ka. Nekaj ur nato je nastal požar v j bližini Cerkelj. Mariji Anžičev: iz jSiaraža sc zgoreli hlev poln krme. j svinjak in šupa, natlačena z li.sticm. Ogenj je nastal tako nenadoma da j so komaj rešili živino. Huda otroška nesreča {se je pripetila v ^ntolu. oblina Pre-I dcslje. Maia fantička Fende Joško j in Sedlar Lojze sta se igrala vrhu j lesenih stopnic pri Fende to vem go-;spodarskem poslopju. Ko je nekdo i izmed domačih privezal konja k j stopnicam, sta nagajivčka začela ži-ival držiti in vpiti n-ad njo. Konj pa :se je splašii in izpodnesel stopnice, j Otrokoma je zmanjkalo tal in pad-; la sta skoro 4 m globoko na tia. Jo-Iže si je. kaker trdijo domači, zlomil hrbtenico. Lojze pa roko v za-j pest ju. POCENI ! SE DOBI MALO POSESTVO med staro in novo državno cesio v St. Jernej na Dolenjskem, nekdanja gostilna in mesarija '*Pri Bnidarju'.\ Kdcr se zanima, naj se oglasi: Joseph Cvelbar. 50« Wilson Street, Sharon. Pa. iz Jugoslavije. Ilajprava pr«»ii 74 tolovajem. i' m v P »r- . cu >e nji iia da:in. • .im i r .h 'vcj. *oi-r.i ma na % . cr: vi-ti zločinov i'- d- •-•"••'aj.t: ii p;.rade - ir u se je va:a. "lim c:-.»non- p3.reo.io da .v. • .:;. . .. i. •. .: pol - vili. Na /o : . n; ki p. 7! članov te tolpe, a na razprav • ptvvanih tudi c krog 800 prič '.ako d .c to menda eden na j ve.; h prt zv. -:ar s-e jih e kdo! vršilo v n: d:/av. /.atjrcti ima «>1>"J '>1.000 dijakov. Kakor javi o /.. • • ::. na t - mita' ; 111 . *:i-h ^a'.oditi v t' -k. .m i- .--'.ni It tu 3t*.33;i dijakov 1.. iu*. :..•• v m <.c• - v ljudskih i.Ui 11 555 n.t oor.un: .s.-aii 3850, rut .mi in -'. c vn.'i šolah 10.250. ,... ' M : -K .'il.-ni fa- ^ ii li t i i:.«. .... 171. na me-:• . . HO n. fil. ■ . > 1 ;G9. ru\ 4 n. ^-ii \ . 340*. na ekonomsko-k. aiercijalni visoki šoli 512. na drža . :n umetniški >oli 59, na visoki šoii državne glasbene akademije pa 77. Nesreča Slovenca v /.a^rebu. LtHa 1906 v Laškem rc eni šofer Mihael Senica se je peljal po Hutze-jevi uiiCi z motociklcm. k: mu je na ovinku v Petrinisko ulico pro-vinil. ker je bl^a ulica mokra. Seni-ca a; je pri padcu takj poškodoval. da .>0 iia prepeljali v Zakladno bolnico. Za študenta st- jt- i/dajal. V Zagrebu se je javila Fanika Pre-meč policiji, da je pred krakim prišel k nji na stanovanje v Mesničko ulico še mlad človek, ki se ji je predstavil za študenta Viktorja Roliča in se pc^odil z njo zu meseono sobo. Takoj je t udi zahteval prijavnice ki je vse izpolnil. Gospa Premelč je odnesla prijavnice na policijo, ko " je pa vrnila, je pa opazila, da z njenim novim stanovalcem, odšlo tudi več obleke v vrednosti 3000 dinarjev. V ADVERTISE IX "GLAS KAR ODA» KRATKA DNEVNA ZGODBA Le za zunanjo uporabo pri ^ Eokiih mišici h Prvctnir prehlaaili E. Bclečinsh v prsih Okcrclc-n tilniku ^fe Lolecinah v hrbtu r Polu't- TvHctr.rtn' ANCHOR J h trgov .k;: irjaiti na všokem zavoju F vas zavaruj.. A B Kn*irica. V! nudi poh:a mvodita }■ t t iT iwvift - PAIN- m P EXPELLER ji, je vr^ki A Th* Lmborvfon'** of m F.Ad. HICHTER t< COi I BEBflV AND »OlfTH rirrn »TJ. QROCKLYN . N.V € «>!• ft*B«9l< NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER I«, 193« UMHf ILOTIRB DAILY Carovniško zlato. ROMAM iz ŽmjnUA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje* Biie so odi tvojega očeta, bila si prava Ravenauka. in nobena stvar m spominjala na tvojo mater! Ali veš, kako hitro sem te poslal v tvojo sobo po prvem srečanju? Tvoj po,'c Id me je namreč tako pretresel, da sem čutil prihajati srčni krč ter te nisem hotel prestrašiti. Kaj je sledilo nato? Otrok, bilo je. kot da je prišla pomlad v zemljo, ki je bila dolgo časa ukovana v led! Tvoj zakrnjeni, stari oči se je naučil zopet uživati življenje, kajti ti si dajala dosti prilike za to! Gledal sam, kako je pričelo brsteti med teboj in Goetzom nežno nagnenje. Ti so spoznala njegovo vrednost ter obenem tudi upanje, da bo dober mož! V par dneh boš, kot upam, njegova nevesta! Njegovao pošteno priznanje te ne sme strašiti. Jaz bom stal poleg ter blagoslovi j al vajino zvezo! Ti boš postala mati novega rodu, ki bo kraljeval v Ravenau-u! Bog naj blagoslovi ta rod, kojega mati je bita Ravenau! Bodi srečna ter ml odpusti, da nisem vlil veselja v tvojo mladost! Moja ljubezen in blagoslov naj bosta vedno s teboj! Tvoj stari oče Rudolf Ravenan. Juta je čitahi to pismo z rastočim razburjenjem in ginjenjem. Vroče solze so ji tekle po licih, in morala si jih je zopet in opet obrisati, <3ti Je lahko prebrala črke drugega pisma. Preveč mogočno je bilo ganutje radi ljubeznjivih besed starega očeta. Konečno se je pomirila toliko, da je lahko prečitala p smo. Z nepopisnimi občutki je spoznala pisavo Goetz Gerlachah.au- sena. To je bil odgovor na pismo, katero je grof naslovil takrat na Goetza. Goetz je vztrajal pri tem. du mora Juta izvedeti, da sta se g-rof ter on dogovorila glede poroke, še predno se je Juta vrnila domov. Bleda in z nasiroko odprtimi očmi je štrlela Juta v pismo, ki se jej treslo v njenih rokah. Ustni sta ji trepetali kot da hoče zadušiti vzdih, ki se ji je hotel < izviti iz prsi. 2 zamolklim vzdihom je spustila roki na mizo. Spoznanje, da jo ljubi, jo je pahnilo v bedo uničene življenjske j sreče. Ooetz Oerlachhausen jo ljubi — 'n ona ga je žalila kot zlobno dete. j Ponos ter trma sta jo dovedia do tegu bedastega koraka! J Sedaj je bila nevesta drugega, katerega ne ljubi in ga ne bo nik- J dur ljubila, ko bo vedela, kako je Ooetz trpel zanjo! Skotila je kvUku ter drvala razboljeno glavo z obema rokama. — Kaj sem storila — sveti Bog. — kaj sem storila! — je stokala brez prestari*a. Velike teike solze so jf tekle po licih, a solze, ki niso prinesle nika-keea olajšanja Odpusti mi. Ooetz. odpusti! Kako hitro je izgubila vero vanj — ker ga je mati obdolžila ter je bil on preveč ponosen za vsako obrambo! Ona bi ga morala braniti pred vsem svetom, kajti poznala ga je ter vso njerovo čisto, preprosto dru.V)! Materi bi morala reči: Ti se motiš ter si napačno poučena Ooetz Oerlachhausen je po-fcienjak Ljubim ga ter verujem vanj! Kako bied in teman je izgledal ko je bil zadnjikrat v Ravenau! Ah nt «tt&al& v oni uri glasu svojega srca? Takrat pa je bilo že prepozno, kajti bila je že vezana s svojo bese-Cc dano Herbertu' Dano besedo pa je treba držati.čeprav je to skrajno težko! Nlkdo je ne more rešiti besede, kot Herbert sam! Vsa bedna se je vrgLa na divan. V njeno gorje se je mešal občutek nezaupanja do matere. Zakaj je Izrekla grde besede ravno proti Goetzu? Vse je bilo tako skrivnostno! Zakaj 'e zasledoval start oče njeno mater s tako neizprosnim sovraštvom? Bil je vendar preveč plemenit, da bi mogel žensko, ki nima nikake krivdee zasledovati tako okru to! Zakaj se je spominjal do smrtne ure s takim gnusom? Goetz ji je hotel izročiti dokument, ki bi ji pojasnil vso to stvar. On je gotovo pričakoval, da ga bo našel v tajnem predalu in se je prestraši, ko ga ni bilo več. Kje je ta dokument in kaj Je vseboval0 V njeni notranjosti je bilo vse zmedeno in raztrgano. Bala se je življenja kot otrok v temi, ki je izgubil vodilno roko! Njene misli «o pohitele v Oerlachhausen. Kako ljubenznjivo je bila tam sprejeta od Goetza ter njegove matere! Kako slabo je mislila o njih! SovraJtvo ter trpkost sta morala občutiti proti nji! Bila je skrajno nehvaležna! AU bi ji vse odpustili, če bi vedeli vse? Sramovala se je do obupa, ker je mogla dvomiti o Goetzu! Vse pa se ji je zdelo sedaj prepozno, — dosti prepozno! Izza enega večera je postala Juta drugačna. Tiho m mirno je hodila po svojih potih, postarana za leta! O Božiču je prišel Herbert. x V njegovi navzočnosti se je zelo dobro obvladala ter mu prihajala prijazno nasproti. Čutila pa }e, da ji postaja od dne do dne bolj tuj. Tudi se ni imel tako več v oblasti da je sem pa tam proniknila njegova prava narava. Vedno pa ji je znal razkladati svojo ljubezen ter jo napotil s tem. aa ga jc trpela v svoji bližini Nekoč jI je reke!: Juta. 6e bd te moral sedaj pustiti, bi ne mogel več prenašati življenja Raj še mrtev kot iiveU brez tebe! Stresla se je ter prebledela. Čutila je vezi. la si jih je naložila pro-tUmljMil Juta nj nikdar več videla Goetza. a njene misli so ga neprestano nUflftM*]*. Svoji materi se je morala h lini ti, še v večji meri. Ni se namreč mo-znebiti suma, odkar je čitala pismo starega očeta. Da je postala •■daj tiha ln adržna, ni njena mati opazila, ker je bila že itak tiha ter * S? i komarji in plav0lasc1 Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Ne samo možje, ampak tudi komarji dajejo prednost plavim lasem, trdi ameriški živaloslovec Herman Horning, ki ga smatrajo za enega najboljših poznavalcev teh žuželk. Opazoval je, da se neprijetne živalice sploh ne brigajo za osebe s temnejšimi lasmi, če so rmeno-laske in seveda tudi rmenolasci v bližini. "Na tem ni nič čudnega", piše Horning, "kajti žuželke so zelo obučutljive za svetlobo in vse svetlo i jih privlačuje. Že cesto so o-pazili, da napadajo v orientu belo-kožce neprimero raj še'nego temnopolte domačine. To so doslej razlagah s tem da jim prija "nova kri". Pa najsi jim prija ta kri ali pa jih privlačujejo svetli lasje in koža, vse-kako je dejstvo, da trpijo plavoJa-se osebe poleti radi komarjev bolj nego brinetne ali celo črnolase Kretan je Parnikov — Shipping N«wa — ono svedrup umrl Norveški polarni raziskovalec O t to Sverdrup je v starosti 76 let umrl. Zadela ga je srčna kap. Baš ko so novine vsega sveta poročale o oficijelnem koncu poti slavne ladje ' Fram" v velikem pc-larnem muzoju. ki bo zgrajen nad njo, je za vedno zatisnil oči tudi njen kapitan Otto S vedru p. ena najmarkantnejših postav žilavega znanstvenega boja z večnem le -dom iz konca preteklega stoletja. Za Amundsenom in Nansenom je odšel tudi Svedrup. Iz očetove hiše v Haarstadu ga je vodila pot k morju in neprestano proti severu. Že kot 17 letni deček se je vozil po Severnem morju, kot izkušen mornar je postal s 25. leti krmar in kmalu tudi kapitan. Na prvi ekspediciji z Nasenom na Grenlandijo je bil kapitan podmornice, kmalu po Nansenovi ekspediciji se je pa vrnil na sever. Ni Nansenovo prošnjo je vodil gradnjo ladje, določen za slavno ekspedici-jo na severni tečaj, ladja, ki je postala s svojo borbo z večnim ledom simbol največjega junaštva ljudi severa. niti krajev. Leta 1903 je odpotoval na Kanarske otoke, od 1. 1905 je bil pa ravnatelj švedskih plantaž v zapadni Indiji. Z a drv J- leta svojega življenja, baš v času, ko so zahtevali severni polarn. kraji toliko žrtev med njegovimi nasledniki, je živel Sverdrup ko: starec v miru in švedska vlada ga je do smrti podpirala. vraže J Zgodovinar Wahrlich je napisal j debelo knjigo o "Prazni veri in njenih izvorih". V njej se nagiba k mnenju, da so imeli sedanji babje-verski predsodki v sivi davnini svoj verski pomen in doadevno koristen smisel. Lista glavnejših predsodkov, ki jo je spisal avtor, obsega 50 drobno tiskanih strani. V vseh primerih mu seveda ni bilo mogoče pojasniti, kako je nastala prazna vera, deljanja se zdijo prečud-na, da bi -ih bilo mogoče raztolma-čiti. Omenimo samo, da vržejo ponekod ključ od vrat nove hiše v reko in to smatrajo za najboljše 1 sredstvo zoper požar. Po balkan-; škili deželah zakopljejo med poža-1 rom ključe v zemljo in baje to tudi pomaga.^številko 13, ki je tako ! obsovražena pri belih narodih, šte-i jejo nasprotno za sveto in srečenos-I no pri Mongolih in južnoameriških jegulje zamašile kanal V Calaisu so opazili, da odvodni kanal v morje slabo deluje, zato so poklicali na pomoč požarno brambo, ki naj bi s svojo orjaško motorno brizgalno izpraznila prt kanal, da bi zvedeli, zakaj zastaja odtok. Brizgalna se je krepko lotila dela. Predno pa je bila polovica kanala izpraznjena, so opazili, da meče brizgalna v morje nepretrgano množino jegulj. Ves odvodni kanal je bil zatrpan s temi živalmi, ki so jih cenili na tisoče Za obistno ali mehurno draženje Tisoče ljudi, ki s<> trpeli vslt»d bolnih obisti ali mehurju, so morali vstajati ponoči za puačanj« vode in ki s n vfivali Nup.i-Ti ne j.- dobilo hitro |>omo£. Ta izvrstna zmes kaj h,tr>» r.dž.iv? r/iisti in mehurno draž.nje. 1,4- nekaj dni !>•>-skušnje vas prepriča, da NuRa-Tone odpravi obistno in mehurno draženje, ti! vam povrne sveže počitno sp-inje. N upa-Tone hitro izboljša zdravje ^ tem, da r.jača živce mišic« in drus- or* K^ne, stimulira bolna jetra, oditf-ne plir in Rappt'">sti iz želodca in <"rev, odpravi zaprtnicn« glavobol, omotico, prime i>«»-ritno osvežujoče spanje in povrne zdravo me.-*} na suha telesa* , N'i ie še bik* boljSe zmesi iznajdene za »t;irej5e, bolehne, tlaj«- silo in m♦■ (jras'e, Havre Cleveland, Cheromirg. Hamburg G. Januarja : New Amsterdam, [foul'tjne Kur Mei Rotterdam 7. janu-'rja: LJeutschlund. Cherbourg, Hamburg 3. januarja: S.uurni.i Trst 10. j.moarja: Majestic, Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg 12. januarja: Euiopa, Cherbourg, lire men 14. januarja: Auguatu«. Na poll. Genova Leviathan. CherLourg 15. Januarja: frtuttgai t. Cherbourg, Bremen 28. Januarja: Itochambcau. Havre 29. januarja: Kuropa, Clter&ourg. Uremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Uremen 3. februarja: 1 >e tint war. Havre ltoma. Napoll, Genova 4. februarja: ■ 'resident Itoosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 6. februarja: lie de France, Havre 7. februarja: Aquilan:«, Cherbourg 9. februarja: Bremen. Cherbourg. Ilrem^n 16. Januarja: Paris Havre ^t Louis. Cherbourg, Hamburg 17. januarja: Aquitanio, Cherbourg IVetident Harding. C'. ei bi urg. Ham burg 21. januarja: Bremen, Cherl»ourg. Bremen George Washington. Cherbourg, Ham burs Albert Bitlin, Cherbourg, Hamburg 23 januarja: J'eiin'ai'd. Ch^bourg. Antwerpen 11. februarja: America. Cherbourg. Hamburg New Vo:k. Cherbourg, Hamburg 12. februarja: .SuUgart, Cherbourg, Bremen 16. februarja: l-.ur .pa, Cherbourg. Bremen 17. februarja: I..J.I > ette, Havre Augustus. Napu'i, Cen< va 18. februarja: President Harding, Ciierbouig. Hamburg Albeit BaJlin. Cherbourg, Hamburg 19. februarja: Lteriin, lk*u!ogne s'ur Iter, Bremen Satulnia, Trst 20. februarja: I'a ni Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: New Amsle: datn, Bou'oglid Sut Mer Butt« rdara 25. februarja: Bremen, Cheibouig. Bremen Georg.i Washington, Cherbourg. Ham burn 26. februarja: Dresden, Cherbourg 27. februarja: !h de Frame. Havre St. I>»uis. Chcrbouig, Humbutg 28. februarja: Aquitania, Cherbourg 22. julija 1893 je odplula sla\Tia ladja "Fram" jx>d skupnim Nan-senovim in Svedrupovim vodstvom iz Vardoe v sibirsko Ledeno morje. 14. marca 1895. ko je Nansen zapustil ladjo s svojimi psi in se napotil proti severnemu tečaju, je postal Svedrup poveljnik ladje. Sko-ro leto dni je bil jetnik polarnega ledu, vendar se mu je pa posrečil} reiiti jo. Potem sta se z Nansenom zopet sestala v norveškem pristanišču Skjano. Pozneje se je udeležil z isto ladjo druge polarne ek*-pedicije, ki je bila velikega pomena za poznejše razikovanje polar- Indiiancih. če imajo na Španskem sušo. kmetje ne gredo spat, dokler zope: ne dežuje. Baje še nikoli ni-bdeli več nego 10 noči zaporedoma. Razmeroma malo vraž ima res mednaroden značaj in uživa povsod priznanje. Med njimi so n. pr. tri v isti sobi prižgane sveče, ki pomenijo nedvomno nesrečo in smrt. To velja baje ,pri Kitajcih prav tako kakor v Evropi. knjige VODNIKOVE družbe za leto 1931 SO DOSPELE fli Herbert in Ovendelina sta že pričela delati načrte za poroko. Juta Je bila pri tem skrajno tiho Nekoč st?4 debatiral*, it bo mladi par živel v Ravenau ali v School-fxle ^ Herbert se )e zavwrl Schonnode. (Dalje prihodnji?.} Zbirka štirih želo zanimivih knjig stane i $1.35 knjigarna "glas naroda 21« W. ltth STREET NEW YORK spomenik molzni kravi Francoski novinar Rene Pauax se je vrnil nedavno s pootvanja po Ameriki ter poroča med drugimi zanimivostmi tudi to, da je v ameriškem mestu Seattle, ki ima več nego 320,000 prebivalcev, opazil prelep spomenik — kravi. Na podstavku stoji krava v nadnaravni velikosti, v kamen pa so vklesane tete besede: Tu je živela in izkazovala dobroto ljudem molzna krava Segis, šampkm sveta v dajanju mleka. Rojena 1013 — umrl 1925. Imela je dve leti svetovni rekord, ker je vsako leto dala 18,700 litrov mleka in 700 kg masla. Od nje izhaja nekoliko telic, ki so imele vse izvrstne lastnosti svoge matere. Pleme, ki se je zaplodilo iz te krave in bika holandske pasme, je dobilo časten naslov: Hranitelj človeštva. Spomenik tej vrl živali je postavila mlečna in mesna'industrija mesta Seattle L 19*8 Kako se potu ! je, v stari kraj m oaza j v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v start i kraj, je potrebno, da je poučen potnih listih, prtljagi in rasnib dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi lameremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prrovvsine brco-pamike. Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wasb-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesecev in Isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cdpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim poilje ns Barge Office, New tork. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljence« letno, a kvotnl vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki Ima ji prednost v kvoti ln ti so: Starto ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1 juniju 1928. leta poročili; žene is neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovici pa so opravičeni žene tn neporočeni otroci Izpod 21* leta onih nodr-; žavljanov, ki so hm postom pri-pnžčenl v to deželo za stalno M- j vanje . Za vsa pojasnila se obračajte as j poznano ln sanesljivo SAKSER STATE BANK §8 CORTLANDT STRUT NSW TORK 6 DNI PREKO OCEANA Najtcrajša ir. najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih: PARIS 24. dec.; 16. jan. (4 P. M.) (6 P. M.) (le de France 6. feb.; 27. feb. (7 P. M.) (4 P. M.) Najkrajša p<>t [•■» železnici Vsakio Je v p'>srbni kabini z vst-mi nvulernimi udobnostmi. — 1'ija.ra in Hlavna. francoska kuhinja. Izrt-dn-/ nizi e ci-nr. V (■raSajU' k.ittr^Kuk'»ll fHiobliijJCenetfa. agt-ota FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V. HITRA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO Prihodnja odplutja SATURNIA 21. feb. VULCANIA 11. mar. SATURNIA 28. mar. Oba pamika odplujeta ob 0.15 zjutraj. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, Poslužujtno se vsi bres Izjeme, to stare tn stanovitne domače Sa.turT.ia in Vulrunia *>■- meil Bvet«;v nimi parniki odlikujeta po razkoftju udobn"«iR'l'i ter nudita najboljšo službo za Evdihi. Posebne c»-ne za tja in nazaj. L»ufti novosti na t«*h nio turnih ludjah, mtd temi tu'!l bazen ta piai-anje v druff»*m razredu COSULICH LINE I 17 BATTERY PLACE NEW YORK h01land-america.line Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam SI A l-lUUl.'IiUKNA PAliN'IKA TE DRCŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur Mer Potovanje & j.arniki Holland-Amcrl'-a Line p»meaji udobnost. domaČe ra»-t«>loiet.Je. neprekoHljivo kuhinjo in p^-BtrežlK>. TtKlensko .>dp]utja. — Za 10-drobnosti vpra&ajte svojega lukalnega amenta all — holland america line 24 STATE ST. NEW YORK CITY 1 mzi' »Jiia ajsamnanz!! iiiViffiiL: •: i^^Sis fa Naj bo vesel Božič % Mali Oglasi imajo velik uspeh ■i ii Prepričajte se!