Letnik XI.
Št. 3.


*XXXXXXXXXXXJl.XXXXXXXXXXf> ^	Izhaja po	s«
®<	dvakrat na meseo ali 24 krat	h
J5	na leto v Ljubljani, kedar ga	C
•< prebere in ne konfiseira >c M ‘ |	policij'a.	£
Vrednik Jakob AMotcc.
Posamezne številke se dobivajo, de jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji, Eljndanidarske ulice (pod mestnim trgom) št. 3 v II. nadstropji.
9JtJJtJiXXXXXXXXXXXXXXXXXXf> »<	Volji	>c
®<	celo leto 3 gld., pol leta I gld.	>°
^	50 kr. in četrt leta 80 kr. za	£
«( vsacega brez ozira na stan,. >« ^	narodnost in vero. ■ EVf
*xxxxxrxxr£
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval, ------------
„Brencelj“ — denarni minister,
Med vsemi ministerskimi sedeži je najbolj trd pri nas v Avstriji zdaj sedež denarnega ali finančnega mini-nistra. Zakaj ? Zato, ker so dohodki vsako leto manjši kakor stroški, in da mož more plačati, kar plačati mora, ne ostane mu druzega, kakor misliti noč in dan na to, kako bi več denarja dobil. Najboljše in najcenejše bi šlo to po novih davkih, ali kakih 20 do 40 milijonov se ne dd kar tako meni nič tebi nič plaČevalcem iz žepov stresti, če že tako nič ni v njih. Denar pa minister vendar le mora imeti, ker s praznim žepom človek še zabavljati ne sme; naš denarni minister, si toraj že več let pomaga s tem, da ga na posodo jemlje. To je pa sitno zč nj, ker vsak ve kako neprijetno je na posodo prositi; tudi ljudje natanko gleoajo, koliko je že dolžen, in nazadnje nič več ne posodijo.
Tako toraj ne gre dolgo, bo že treba najti drugo pot, po kteri se bo še kaj denarja dobilo. Eer dandanes ni nihče varen pred tem, da ne bi postal nazadnje še minister, se je tudi „Brencelj“ pripravil na to ih izdelal si sledeči načrt, po kterem bi se dali v Avstriji brez nadlegovanja'davkoplačevalcev in brez vednega na posodo jemanja dohodki povišati, stroški pa znižati. To bi šlo najbolje tako-le: *
1.	Minister dobi pokojnino le, če jo je zaslužil; dovolijo mu jo davkoplačevalci; če pa je zaslužil palico no, ni ravno tako draga. Pri tem bi se ravno toliko prihranilo, kolikor se zdaj potrosi.
2.	Isto velja o . vseh generalih in drugih viših osebah, ki vlečejo pokojnine čez 2000 gld. Prihranek velikansk.
3.	Strašno veliko stane naš državni zbor in to posebno zavoljo mnogih nepotrebnih govorov, po kterih se nič druzega ne doseže nego to, da se zasedanje nepremirno padaljŠB. Vsak govor se potem še tiska na stroške davkoplačevalcev, kar tudi. veliko stane. Tako gre leto zaletom več milijonov po vodi, ki bi se lahko dali prihraniti tako-le:
a)	vsak poslanec sme govoriti k večemu 100 besedi; če v teh ne pove kaj pametnega, tudi v 1000 ali 10.000
besedah ne bo veliko pametnega povedal; kar govori več, govori na svoje stroške, t. j. on plača stroške tiska govora in dnine poslancem toliko, kolikor časa se zavoljo njega zborovanje po nepotrebnem zavleče;, za vse to se mu pa prepusti njegov govor., naj ga prodd, kakor vč in zna; ;
b)	če poslanec brez veljavnega vzroka ne pride k seji,, ne dobi za tisti dan nič, kajti kdor ne dela, naj tudi ne je; razen tega plača.še primerno kazen;
c)	poslanec, kteremuse dd dokazati, daje ves čas v zboru sedel na škodo volilcev, države in domovine, povrne vse stroške in plača še polovico davka za vse svoje volilce ;
d)	kdor svoje poslanstvo zlorabi za to, da se na škodo drugih obogati, dd ves denar nazaj in dobi na, čelo posebno znamenje, da bo vsak koj videl, kak tiček da je.
4.	V sak uradnik dobiva le toliko plače, kolikor je zasluži. Kar jih je preveč, se odpuste in če šo pošteni in pridni ljudje, bodo že drugje kruha dobili.’ Preveč jih je zdaj vsaj polovico '— koliko bi se toraj dalo .prihraniti že samo pri njih!
5.	O mirnem času se pusti lahko polovico vojakov; domu; tako ne žive le na stroške davkoplačevalcev, mar-, več si z delom tudi kaj zaslužijo in država dobi več davka. Saj se ni bati, da bi nam kdo kakega generala, vkradel, čemu toraj straža pred njim!
6.	Davek bi se dal povišati pri vseh sleparskih pod-; vzetjih, velikansk davek naložiti na-slabo, narejeno vino, na žganje, sploh na vsako slabo jed in pijačo, po slovenskih deželah na renegatstvo itd. Razen tega’ plača vsak vradnik, ki po nepotrebnem kako reč zavleče, kazni vsaj toliko, kolikor vleče na mesec.
S takim načrtom si upa „Brencelj“ kot denarni minister ^ne le prav dobro izhajati, ampak vsako leto še prihraniti toliko, da bo Avstrija v 10 letih brez vseh dolgov, davki pa na polovico znižani. Ce ni res, naj ga kar pajk požrč.
kuharca.
. „No, tako je, če ima človek pekantarje po vsem svet! K’ sem ta zadenj bart pustila po „Brenceljnu“ ven sklicat, da sem vakant, sem po tist reštant - pošt dob la tolk šriftleh prifelcov z antrogi za dinst, de že ne vem z glave od vseh, od kod so bli. Na vse kraje ne morem iti, raz-taljat se pa tud nočem na več partov, zato sem votla probat spet enga belj fajn gospoda tam na Stajarskem bliz Marper-ga, k’ so mi jo kar aro in cerengo že naprej cu-štelal; šrifta se m’ je belj ženska zdela. Pa kaj men to am gre, šrifta je šrifta, de se le more poštabirat.
Tok sem pa spokala svoj gvant in se po ajzenpon pustila postavit ke pred Marperg, polej sem pa šla cfus še enmat naprej ke v Poharje. V pismu je stal zašriban, de nej le poprašam po tistem „pavrskem grof,“ pa mi bo vsak otrok povedal za njegovo grajšino. Pišejo se pa za „Lešnikarja“, pa s’ tga nisem mogla koj zamerkat, k’ je toko tajč ime.
Na pot me doide en pavrsk človk precčj debel pavr-ski oblečen in me praša, kam de grem. Jest pravim, de k’ enmo gvišenmo pavrskmo grof fon Bergintal, na to on reče: „no, je pa glih prov, sej grem tud jest ke.“ Tok sva pa šla skep in k’ je glih pogovar nanesel, ga prašam, kaj za en kšeft ima.
„Jest sem tist pavrski kmet,“ je njegova antvert, ,,k’ me že ves svet pozna, pišem se pa za Brenceljna.“
Jest ga na to belj natank pošpegam, pa rečem : „Ej, pejte no, kaj mislite, de se jest pestim naplavšat? „Vi niste Brencelj, tistga jest dober poznam, v lbljan je.“
Pa me toko ferdohtno pogleda in bara: „Pa ne, de b’ bla ti tista Rešpehtarjova kuharca?“
Jest se nisem otla izdat, ker b' blo morbit vse fer-derban, zato rečem: „O, tisto dobro poznam, do zdej sem bla zmirej ž njo skep.“
„A, toko,“ reče, „no, je že dober. Povej ji, de če jo tist Zajtl, per kterem je enkrat bla v dinst, v pest dobi, ji ne bo dober šlo.“
f! Čez en pol ure sva pršla res ke in moj peglajter reče, de je tukej pavrski grof. Na prag pridejo naprot ena frava, jest jim nardim koplement, kakor se sika za eno gepildet pršono, in baram:
„Al so on tista pavrska grofnja, kamer imam prit v dinst?“
„A, tok ti s tista, po ktero smo v lbljan o pisal?“ reko frava.
K’ jest rečem, de sem, me kar peljejo v kamro in k prašam po gospod grof, mi reko, de so šli glih k gmajn-šribarji, k’ bodo peršli nazaj, mi jih bodo že forštelal. Res so peršli prov luštni, se je vidlo na obraz, de niso za suho mizo sedel. Frava m' jih forštelajo, pa jest nisem vidla nič grofovskega na njih, pa sem s’ mislila, bo še bolj, k’ so toko belj gmej in se po pavrsk nosjo.
„Al znaš tajč?“ so me koj baral. Jest rečem, de znam, potlej pa reko: „No, to je prov, per nas je vse tajč, tud v kuhnji.“
Polej sem pa šla s fravo, de so mi odcajgalmojede-partimpertinente, koker se tajč pravi, in sem začela se
ajnrihtat, k' so m’ frava rekli, de imam zdej še frej. Polej sem pa šla mal ven našpeganje, kar zaslišim štimo: „Irgec, bo muta? Irgerl, ruf muta.“ Jest tga nisem zasto-pila, pa zagledam tam eno frajlco in k’ sem mislila, de je to ta mlada knedel-frajla, ji nardim gisdihan, pa ona reče, de je vincerfrajla, kar se že tud na gvant, pozna, k’ je toko ocirana, koker v lbljan tiste frajle, k’ tejater špilajo. Jemnasta, koko so ta frajla zgovorni! Kar brž so mi povedal, da se to, kar so grof klical, reče po tajč: „Žorže, w6 ist muter? Žoržel, ruf muter?“ Jest se kar precvstra-šim in rečem, de mende ne bom mogla dolg avshaltat, Če bodo toko govorili, ker ne zastopim ta fajn tajč, ampak le ta ordnar, koker ga v lbljan ta velk gospodje šprehajo. Pa frajlca me potroštajo, de bo že šlo, če znam le bindiš, polej mi pa začno brž vse sorte storje pravt od mojga ta novga gospoda. Samo eno bom povedala.
Enkrat so ferunstaltal en tajčfest tam per tistem Soline, k’ so ga lansk let na gavgen urtel djal. Tist fest-tajč je bil tam za kravjo štalo, pa so peršli tak gmej-pobje, pa so začel lučat kamnje in tko je blo vsga konc, še pečen purman, k’ je na miz čakal, de b’ga kdo snedel, je dobil to svoje s kamnjem in blatam. Meškurji so se na ajns cvaj poskril, grof so flihtingal na dile zad za rajfeng, drugi pa v kravjo štalo pod jasli. Tist pobje pa, k’ so jim ta festtajč ferderbal, se mogli iti v keho.
Polej mi je pa tud pravla, de grof znajo toko dober brat, de nodjo v Marperg tajč cajtenge brat, pa jih narobe drže v rok. Slobenarsk pa ne znajo nič brat — se reče glih toko koker nemšk; podšribajo se nejlepš s krajcelnam, k’ gilta za obe Šprah, tajč in bindiš. Pa so vseglih gmej-purkeljmojster in se strašno kimrajo za svojo gmajno toko, de se še bik ne smejo predajat, če oni ne aerlavbajo. Šo-maštra ne morejo lajdat zato, k’ je enkrat svinjak postavil za šolo namest pred šolo, ker imajo tud grof svinjak pred gradam, ne pa za gradam, de slišjo zmerej, koko preši-čam Špeh rase.
Vse to sem zvedla od vincerfrajle in to je blo glih prov, de se morem znat rihtat. Sem že spet peršla v meškursko hišo in vidla, de ne bom dolg cajta ostala.
K’ pridem v šlos nazaj, me že čakajo grof in zaša-fajo, de nej nardim dober kosil za drug dan, k’ bo velika pojedenga na čast gmejšribarja, k’ ga bodo poštatal za špispurgarja. „No, je že prov,“ rečem jest, „bom že vse vrihtala, de bo voreng.“
Rihtek je ta drug dan peršlo več pavrskih kmetov, pa tud en gosposk človek, k/ sem ga pa le od zad vidla. Zicengo so začel, jest, ne tolk iz firbca, koker de b’ mal kukala skoz ključavnico, nastavim uho pred vrata in poslušam, se ve, sej sem mogla, če nisem otla stran iti. Toko slišim per en glih take le besede našga grofa, k’ so pur-keljmojster:
„Naš gmejšribar, k’ za Ion že tolk cajta zd-me zastonj šriba, ker moja frava ne morejo tud za gmajno, je lansk let po tistih bindišarjih per volitvi za lontok peršel v lebet, k’ so tist bindišarji obetal za Štirne bukve po 100 klafter visoke in po 20 klafter na širokost. Alsden k’ je tam peršel v lebet, se šika, de, k’ jest ne znam pisat, njega vštaliramo za špispurgarja naše gmajne.“
Vsi so zaupil „hoh“, jest sem pa smuknila v kuhnjo in sem napravljala kosil, koker de b’ ne bla nič šlišala. Vsi so bli cfridni s kosilam, posebno ta nov špispurgar — toko, de so peršli z grofam v kuhnjo gledat, kakšno kuharco so dobil grof.
Komej pa jest njih pogledam in oni mene „se precej spoznava.
„Oni so gospod Zajtel,“ pravim jest.
„In ti si Špela Snitlih,“ odgovoriš. „O, imava še eno rajtengo, ti — ti —“
Jest primem kuhovnico, ta nov špispurgar se vstrašjo in retiradirajo, pa grof skočjo naprej in zaupijejo: '
„A, ti si tista tiča! No le stoj!“
Ker sem se bala, de b’ me oba skep res ne prehaup-tala, zgrabim mokro cunjo in spodim oba ven. Polej pa poberem svoje cape in grem, ker imam le dost placov za dinst. Najbrž bom šla zdej ke v tisto Postojno k enmo jezičenmo dohtarji, pisem imam že, če se le vdinjava. Adijo za ta cajc!
Razlaganje
nekterih besedi, ki se zdaj pogosto bero in slišijo.
Narodnjaštvo — večkrat grm, za kterim tiči vse kaj druzega.
Opozicija — na videz divja in huda žival, ki se pa dA tako ukrotiti, da z rok j6, če jej pomoliš po čemer upije.
Parlament ■— p6d (skedenj), na kterem se največ prazne slame zmlati.
Poslanec — večkrat človek, kterega bi narod najraje poslal v krtovo deželo, da bi ga ne bilo več nazaj.
ProraSun — brez krčmarja narejen račun, pa tako slab, da bi vsak učenec dobil zA nj „trojko“.
Ustava — lepa deklica, dokler ni oskrunjena, če jo pa vsak zA se rabi, postane vse kaj druzega.
Ustavoverec nemSursk —- človek podoben onemu, ki vsemu svetu pravi, da je baron, njegov rojstni list pa kaže, da je čednika sin.
Ustavovernost — lastnost, s ktero se nejrajše baha tisti, ki je nima.
Volilec — revež, ki zato, da davke plačuje,'voli nekoga, kteri je drugim všeč. Da bi bil všeč tudi njemu, tega ni treba.
Volitev — velik hrup, pri kterem marsikdo ne vč, kaj stori.
Zavarovalnice — po večem naprave za preskrbljenje takih ljudi, ki drugje kruha ne dobe. One nikdar ne po-gore, ampak le delničarji ali zavarovani. Zgubil po njih še ni nihče nič, kdor ni zavaroval sebe ali družin. Isto tako še ni bil nihče goljufan, če je verjel ravno nasprotno od onega, kar so mu agenti obetali.
Ugaujka.
Raztrgaj me na kčsce, vrzi me kviško, da me veter na vse strani raznese, vrzi me v vodo, da me neBe v morje, zakoplji me sto sežnjev globoko v zemljo, vrzi me v ogenj, da zgorim, — znebil se me vendar le ne boš. Kdo sem toraj ?
•„ofiuoAOjg1 enanq Mtolrel uotu|0(j
Modro.
Znan sitnež pride k gospodu župniku in ga praša:
„Moj sosed mi je rekel, da sem osel. Tožiti ga ne maram, pač pa bi Vas prosil, da bi ga zovoljo tega dobro ošteli,“
„Je že dobro,“ ga potolaži gospod župnik, „rekel mu bom, da ljudi v drog stan povzdigovati ali jim preminjati priimke, nima nihče drugi pravice, kakor posvetna gosposka.“
Mahnil ga je.
V nekem kraji — menda na Dolenjskem — pride popotnik dopoldne y gostilnico se nekoliko okrepčat. Tam dobi za mizo gosposkega človeka, s kterim se spusti v pogovor. Misli so različne, ker je popotnik narodnjak, oni pa nemškutar, zavoljo tega se razbesedita, gospod hoče vsemu konec storiti s tem, da reče prevzetno;
„Kaj bote vi vedeli! Jaz bom to bolje vedel, ker sem naj viši uradnik v tem kraji.“
„Ta je že bosa,“ reče tujec in pogleda na uro.
„Kako da?“ se huduje gospod.
„I no, uradnik vi ne morete biti in celó najviši ne.“
„Kaj? Zakaj-ne ?“
„Zato, ker če bi bili uradnik, bi bili o tej uri v svoji pisarnici, ne pa v gostilnici.“
Slab pregovor.
Pregovor, da se prijatelja najlajše iznebiš, če mukaj posodiš, že ni resničen, ker nisem nikdar slišal, da bi bila Avstrija komu kaj posodila, pa skoro nima nobenega prijatelja več.
Star premišljevalec.
Računske naloge,
ktere naj si izdela vsak sam.
Če otrok, ko na svet pride, tehta 5 funtov in je 1 !/2 čevlja dolg, kako težak bo v 40 letih in koliko velik?
Koliko morajo tehtati možgani človeka, da bo umen minister, če možgani otroka tehtajo 1 funt?
Okoli sveta se zdaj pride že v 80 dneh; koliko časa je toraj treba, da se pride do pravice?
Leto ima 12 mescev; koliko dolga bi naredila Avstrija, če bi imelo leto 16 mescev?
Zaušnica enemu človeku enkrat dana se ceni na 5 gld. ; koliko so toraj vredne zaušnice, ki jih dobivajo celi narodi neprenehoma po več let?
Če vsak pravičen človek na dan 70krat greši, kolikokrat greši, „ustavoverec“, nemčur in lahon?“
Nerazumljivo.
Komaj se sliši, da je tam ob Aziji kje, kakih 500 milj od nas, kuga, že je vse prestrašeno in se pripravlja za obrambo ter zapera meje. Pri nas pa imamo že toliko časa n e m č u r s k o kugo, pa ji še zdaj niso zaprte meje in nič se ne stori, da bi se zadušila!
Pa vlili a.
„Brencelj“ piše:
P. n. gg. Krišpinu Krišpovicu in Pavlihi. — Danes za Vaju ni bilo prostora, je Špela predolgo govorila; menda se je tega naužila v državnem zboru. Prihodnjič že prideta na vrsto, potrpita do tje, saj ne bo dolgo, le par dni.
Drugim, gospodom raznega stanu: Yse pride na vrsto, kar ni nalašč za državnega pravdnika. Odgovorov pa na- tem mestu ne moremo dajati 'vsem, ker je premalo prostora za> druge reži.
V Ljubljani, kakor bi imelo biti.
"V kavarni.
—	Gospa grofinja, ali se pri Vas ne govori
nemški?
—	Pač, gospa baroninja, pa le s posli.
Gost: Prinesite kak nemški list!
Strežnik: Nemških listov nimamo, ker nihče ne praša po njih.
Gospa: Oni-le pred nama mora biti imeniten gospod!
Gospod: Ej, kaj še, draga moja! Saj slišiš, da nemški govori.
Profnik: Kako, da sem na svojo nemško prošnjo dobil slovensk odgovor?
Uradnik: Saj veste, da je uradni jezik slovenski. Oe odgovora ne razumete, najemite koga, da ga Vam ponemči; mi nimamo tolmačev.
V salonu.
3V» sprehajališču.
J?ri uradu.