MsU fsIcDirensldfe delavcem v Ameriki jI; The oni* -Mitvt-nia« da.;,. • ii> th* ( : • • * O tssuea everj tfa* Sundays and Holidays TBLXTON PISARNE: 4687 OOKTLANDT. Entered as Becond-Clan Matter, September 11, 1903, at the Port Office at New York, H. Y., under the Act of Congrew of March 3, 187t TELEFON PISARNE; «87 COETULKD1? NO. 280. — ŠTEV. 280. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 29, 1915. — PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA, 1915. VOLUME XXTTT. — LETNIK XXLDL VOJNA MED NEMŠKO !N SRBSKO ARMADO JE KONČANA. OSTANKI SRBSKIH ČET SO POBEGNILI V ALBANIJO. NEMCI IN AVSTRIJCI SO DOBILI VSE, KAR SO HOTELI. DIREKTNA ZVEZA MED BERLINOM IN CARIGRADOM. — PROKLAMACIJA ČRNOGORSKEGA KRALJA. — RUMUNSKA, GRŠKA IN ITALIJA. — IZJAVA RUMUNSKEGA POSLANIKA. BITOLJ BO V NAJKRAJŠEM ČASU PADEL. — ČLANI SRBSKE VLADE NAMERAVAJO POBEGNITI V ITALIJO. — ZAVZETJE RUDNIKA. — NEMCI SO VJELI KAKIH 100,000 SRBSKIH VOJAKOV. — IZJAVA SRBSKEGA POSLANIKA. — ODLIKOVANJA. — ZAVEZNIKI SE ŠE VEDNO IZKRCAVAJO. ZAVEZNIŠKA POROČILA ^ Srbska armada. --I Milan, Italija, 28. novembra. — Bitolj obkoljen. Neki srbski častnik je brzojavil. London, Anglija, 27. novembra, da se je začela srbska armada u-1/ raznih strani poročajo, da so mikati v Albanijo in Črnogoro. Jloljjrari obkolili Bitolj in da bodo Koncentrirati se bodo poskušali v najkrajšem času dospeli v to v okrajih I)ibra, Gostivar in Pri-mesto Neme-i in Avstrijci. Glavna lep. — srbska armada se pomika v jugo- zapadni smeri. Najbrže namerava AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOL-] »iskati zavetišča v grškem ozem- GARSKA POROČILA. lju. j - Vojni plen. Berlin, Nemčija, 27. novembra. Iz glavnega stana nemške armade poročajo: Avstrijci in Nemci so pregnali Srbe severno od Mitrovice. V Mi-troviei so vjeli 1700 mož in zaplenili veliko množino vojnega mate-rijala. Zapadno od Prištine so nemške čete zasedle višine na levem bregu reke Sitnice. Angleška ojačenja. London, Anglija, 27. novembra. Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila poročilo, da se je v četrtek izkrcalo v Solunu veliko angleških in francoskih vojakov; dospeli so z (Jalipolisa. Na Balkanu je nastopila zima izvanredno zgodaj. Na več mestih že leži sneg, kar zelo otežkoča vojaške operacije. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 27. novembra. Iz Aten jToročajpj da se je dose-daj izkrcalo v Solunu 125.000 mož, ki so izborno preskrbljeni z orožjem in municijo. Francozi in Angleži čakajo samo odločilnega trenotka, da bodo udarili. Kje se bo vršila odločilna bitka, se dosedaj še ne ve. Turki v Mezopotamiji. London, Anglija. 27. novembra. Že včeraj je bilo sporočeno, da so Angleži premagali na nekaterih mestih Turke, danes se je pa do-znalo nekoliko podrobnosti. Turška vlada je sporočila, da se je vršila ob fronti pri Iraku vroča bitka, v kateri so bili Angleži zmagovalci. Turki so bili poraženi tudi ob Tigrisu, v kateri so bili Angleži zmagovalci. Pod varstvom desetih bojnih ladij so napadli Angleži turške postojanke in jih po kratkem boju zavzeli. Turki so imeli strahovite izgube. Vroči napadi. Pariz, Francija. 2S. novembra. Havasova agentura je dobila v soboto iz Bi t olja brzojavko, da so zavzeli Srbi mesti Iirod in Kru-ševo. 10,000 Srbom stoji nasproti 24,000 Bo i ga rov. ki pa ne morejo ničesar opraviti. Kakorhitro bodo dobili Bolgari ojacenja. bodo začeli prodirati proti Bitolju. Srbi pošiljajo svoje ranjence v Albanijo« Slabo vreme. Pariz, Francija, 28. novembra. I/. Soluna poročajo: — Sovražni-ške operacije ovira slabo vreme, fsnega je toliko zapadlo, da na nekaterih mestih zavezniki ne morejo nikamor naprej. Srbi so iz-prazniji Kačanik. Sedaj se umikajo po cestah, ki vodijo proti Dra-ču. S kadru in Santi Quaranti. Že-leznca, ki veže Skoplje in Mitro-vico, je v nemiko-avstrijskik rokah. Proklamacija kralja Nikolaja. Parit, Francija, 28. novembra. < rnogoraki generalni konzul je dobil iz Cetinja sledečo brzojavko: Kralj Nikolaj je izdal na svoj narod proklamaeijo, v kateri pravi Črnogorcem, da naj ne obupa-vajo in jih poziva, da naj bodo taki kakor so Srbi. Srbska armada je bila prisiljena umakniti se v črnogorske pore. Sedaj smo združeni in se moramo toliko časa bojevati, dokler ne preženemo sovražnika iz naše in srbske dežele. 0'rnagora bo vstra-jala do konca. Njej je ljubša smrt, kakor pa sužnjost. — Naprej, moj narod, naprej, do končne zmage! Jetniki. Berlin, Nemčija, 27. novembra. Avstrijci. Nemci in Bolgari so vjeli dosedaj 101.000 srbskih vojakov in veliko častnikov. Tri četrtine srbske armade ujete. Avstrijci so oprostili 2000 jetnikov, ki so se nahajali v Srbiji. Posamezne čete. Dunaj, Avstrija, 27. novembra. Srbska armada je popolnoma razkropljena. Posamezni oddelki so se umaknili v gore. Nekateri vojaški strokovnjaki pravijo, da nam bodo ti oddelki napravijali večje sitnosti kakor nam jih je cela srbska armada. Pridrveli bodo iz gora, napadali naše kolone in ubeža-li s plenom. Začela se bo pravcata guerilla vojna, katere naši vojaki niso vajeni. Rumunska, Grška in Italija. Berlin, Nemčija, 28. novembra. Neki rumunski časopis piše: — Zavezniki hočejo imeti same žrtve. Srbijo so toliko časa vlekli za nos, da je sedaj popolnoma u-nicena. brez vsake pomoči. Kralj Peter ve, kaj so obljube zaveznikov. Sedaj je revež brez dežele in brez vojakov. To je dobra lekcija za male države, posebno pa za Ru-munsko. Zavezniki hočejo še večjih žrtev in nam neprestano prigovarjajo, da bi jim sedli na lim. Upajmo, da se to ne bo zgodilo. Princ Ghika. Berlin, Nemčija, 28. novembra. I Iz Kima poročajo preko Amsterdama. da je bil angleški vojni minister z velikimi svečanostmi sprejetji v zunanjem ministrstvu. — Pri sprejemu so bili navzoči tudi ruski, srbski in rumunski poslanik. — Rumunsk poslanik, prine Ghika, je baje rekle, da Rumunska ne bo delala Rusom nikakih ne-prilik. če bodo hoteli prekoračiti njeno ozemlje. Grška vlada. Sofija, Bolgarsko, 28. nov. — Iz Aten poročajo: — Člani grškega kabineta se neprestano posvetujejo s častniki generalnega štaba in so v neprestani zvezi z kraljem Konstantinom. Grška vlada je pripravljena izpolniti vse zavezniške zahteve, toda na vsak način hoče ostati nevtralna. Odlikovanja. Berlin, Nemčija, 28. novembra. Iz Rana poročajo preko Amsterdama : Angleški vojni minister je obiskal danes poveljnika italijanske armade in mu podelil v imenu an- gleškega kralja red Order of Bath. Vojni minister je zatem odlikoval italijanskega kralja z redom sv. Mavrieiia in sv. Lazarja. Srbska armada uničena. Berlin, Nemčija, 2S. novembra. Iz Aten poročajo: — Polkovnik Vasic je poslal tukajšnjemu srbskemu poslaniku sledečo brzojavko: — Srbska armada brani prelaze, ki vodijo s Kosovega polja proti Prizrenu in proti Stari planini. Glavni del armade se je v popolnem redu umaknil. Na tisoče beguncev je ostalo na Kosovem polju. ki so bili prepuščeni na milosi in nemilost sovražniku. Izgubili smo vse upanje, da bi obdržali Bitolj v svojih rokah. — Marsikaj bi lahko dosegli, če bi ne imeli Bolgari petkrat več čet kakor mi. Jutri bodo Bolgari v Bitolju. Mesto smo že izpraznili. Srbski poslanik mu je na to brzojavil : Napočil je konec Srbije, toda velika sreča je za nas, ker je ušla naša hrabra armada in nje voditelji iz kremljev sovražnika. Na tujih tleh bomo pričakali dne, ko bomo obnovili srbsko kraljestvo in se strašno maščevali. Zveza med Nemško, Bolgarsko in Turčijo. Berlin, Nemčija. 28. novembra: Vojna s Srbijo je končana. V zgodovini bo zapisano, da je bila Srbija popolnoma uničena, da je izgubila svojo armado in ves upliw Poročilo, ki ga je izdalo armad-uo vodstvo, se glasi: S tem, da so pobegnili zadnji ostanki srbske armade v albanske crore, je vojna s Srbijo končana. Edini cilj te vojne je bil, da dobe Nemci zvezo z Carigradom. To se jim je popolnoma posrečilo, in to jim zadostuje. Operacije proti Srbom so se za-'ele 6. oktobra nod vodstvom generala Maekensena. General Koe-vess je operiral pri Drini in Savi, general Galhvitz pa pri Donavi. Nemcem se je po kratkem prizadevanju posrečilo vdreti v Srbijo. 14. oktobra se je umešala tudi Bolgarska v vojno. General Bojadijev ie bil začel prodirati proti Nego-tinu in Pirotu, general Teodorov pa proti S kopi ju. Pripoznati moramo, da so se Srbi izvanredno hrabro ustavljali, doseči pa niso mogli veliko, ker smo bili mi v velikanski premoči. Vjeli smo več kot 100.000 srbskih vojakov. Ni treba skoraj omenjati, da je v naših rokah tudi silno veliko srbskih topov in drugega vojnega materijala. Zavzetje Rudnika. Berlin, Nemčija, 28. novembra. Današnje poročilo vrho%rnega ar-madnega vodstva se glasi: Sovražnlika še neprestano zasledujemo. Zavzeli smo Rudnik, jugozapadno od Mitrovice, in vjeli 2700 Srbov. Bolgari prodirajo proti Ipeku in Prizrenu. Dunaj, Avstrija, 28. novembra. Bolgari prodirajo proti okrajema I pek in Prizren. Včeraj so vjeli 3500 Srbov, zaplenili pet municij-skih voz, tri lokomotivi? in preko 100 železniških voz. —Angleži in Francozi se nahajo v obupnem položaju. Brzojavna zveza. Dunaj, Avstrija, 28. novembra. Iz Carigrada poročajo, da je sedaj Italijanski naskoki na Z Dunaja se poroča, da Italijani neprestano naskakujejo, da pa nimajo nobenega uspeha. PADEC GORICE? Poroča se, da je padla Gorica, a želja je pri tem oče te misli. — Poročilo iz Ženeve. Berlin, Nemčija, 25. novembra. Kljub temu. da se bliža zima, postajajo bitke ob Soči vsaki dan močnejše ter vprizarjajo Italijani naskoke na celi fronti, dasirav-no brez vsakega uspeha. V nekem poročilu z Dunaja se glasi, da so obnovili Italijani včeraj na celi fronti ob Soči svoje naskoke, da pa so bili neuspešni ter da so imeli velikanske izgube. Najbolj ostre boje se je izvoje val o pred mostnim pročeljem pred Gorico, kjer je naskakoval sovražnik brez vsakega prestanka iti kjer je po vedel v boj vse svoje sveže sile. Posebno se je zgodilo to v bližini Oslavia (?), kjer je skušal sovražnik prodreti preko •^este. Za kratek čas je bil vrhunec severno od Oslavije v rokah sovražnika. a po uspešnem ognju naše artilerije se je zopet zavzelo vse nozieije, v posesti kojili se je nahajal sovražnik za kratek čas. Italijani so tudi prodrli v naše nozieije pri Podpori, a se jih jc-zopet pregnalo ter zasledovalo z uspešnim ognjem. Ozemlje pred mostnim pročeljem je bilo pokrito z mrtveci. V bližini Oslavije "mo našteli nad tisoč mrtvih Italijanov. Na robu doberdobske visoke Planote so se omejili Italijani na i ji pa de južnozapadno od sv. Mar-Hna. kjer se jih je odbilo. Istota-ko so bili brezuspešni njih naskoki v sektorju ob gorenji Soči. Položaj na drugih točkah ob Soči je neizpremenjen. Na tirolski fronti so naskočili Italijani naše pozicije v bližini Monte Piano ter pri Schluder-bach. kjer se jih je odbilo. A' neki brzojavki prekmorske agenture se glasi, da se Italijani najbolj boje Dalmatincev, ki rabijo tudi ročne nože pri njih pro-tinaskokih. Padec Gorice Ženeva, Švica. 2S. novembra. Poročila, ki so došla iz Chiasso. v bližini italijanske meje, obnavljajo vest o padcu Gorice. Oficijelno se te vesti dosedaj še ni potrdilo. Deklica zaslužila vojni križec. Pariz, Francija. 28. novembra. 17-letna Emilija Morceau. ki je služila tekom naskoka na Loos kot voditeljica Angležev, ki je nadalje požrtvovalno stregla bolnikom ter se aktivno vdeležila bojev, je bila včeraj z velikim cere monijelom odlikovana z vojnim križcem. Pozneje je bila tudi od predsednika Poincare-ja sprejeta v avdijenci. Rekviriranje žita v Canadi. Fort William, Ont., 28. nov.___ Na odredbo vlade je žitni komisar za Canado rekviriral vse žitne kvalitete 1., 2. in 3. v canadskih skladiščih v Port Arthur-ju. Zaplenjeno žito je namenjeno za italijansko vlado. direktna brzojavna zveza med Carigradom in Berlinom. Kralj Peter. Dunaj, Avstrija, 28. novembra. Neki nemški časopis je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da nameravajo člani srbske vlade in kralj Peter pobegniti z zrakoplovi v Italijo. V glavnem stanu srbske armade je baje pripravljenih osem zrakoplovov najnovejšega sistema.' Žalostna usoda, ki je zadela Srbijo, je tako uplivaic* na kralja Petra, da si je že večkrat nameraval vzeti življenje. Kljub temu, da je skoraj na smrt bolan, hoče biti neprestano na fronti. Če sedi na konju, ga morata podpirati dva moža. — \ Z zapadnih bojišč. mm. Nemci poročajo, da so zavzeli pri Neuville izdolbine, povzročene vsled min. DELO LETALCEV. V francoskem poročilu se glasi, da je opaziti živahnejše delovanje letalcev. Berlin, Nemčija, 28. novembra. V današnjem oficijelnem poročilu glede položaja na zapadnem bojišču se glasi: — Po minskih eksplozijah v o-kolici Neuville smo zasedli nastale izdolbine ter ujeli večje število jetnikov. — Na drugih točkah fronte so se vršili boji z ročnimi granatami in minami. — V Champagne in v Argonih je bila delavna francoska artile-rija. — Francosko poročilo. Pariz, Francija, 28. novembra. V popoldanskem poročilu se glasi. da so se vršili v Artois ponoči boji z ročnimi granatami in sicer med Givenchv, Roelincourt ter Chantecler farmo. — Severno od Labirinta so ek=s plodirali Nemci neko mino pred francoskimi utrdbami, nakar so pričeli z naskokom, ki se je končal z zmago Francozov. Francoski letalci so vrgli bombe na železniško postajo v No-von ter prisilili sovražne balone, da so pristali. Pri Pont-a-Mous-son se je moral neki nemški avi-iatik spustiti na tla za nemškimi črtami in sicer po daljšem boju z nekim francoskim aeroplanom. Delovanje letalcev. V večernem poročilu se glasi da se ni pripetilo ničesar posebnega. Iztočno od Berry je bila vsled uspešnega ognja Francozov pre podena neka močna nemška patru! a. V Belgiji se je izstrelilo iz zraka neki nemški aeroplan, ki je padel pri Westende v odprto morje. Neki nemški torpedni čoln ter neki čoln sta zapustile Ostende, da vzameta ponesrečena ..a krov. Hi-droaeroplani zaveznikov ter francoska artilerija so napadli te čolne ter potopili enega. Iztočno od Muelilhausen so obstreljevali francoski aeroplani neko nemško zrakoplovno garažo. Slednja je pričela goreti ter je bil poškodovan tudi neki nemški aeroplan. ki se je nahajal v bližini. Pri Nancv se je prisililo nekega nemškega letalca, da je pristal. Izgube Canadcev. Ottawa, Canada, 28. novembra. Seznam izgub, katerega je ravnokar objavil general Hughes, kaže. da je bilo več kot 90 od sto uničenih pri različnih canadskih bataljonih na zapadni fronti ter da ima prva divizija, ki je prišla v januarju na fronto, le še malo živih in nepoškodovanih mož. Od 7. bataljona., ki je štel 1000 mož, jih je ostalo le 87. Ostali so mrtvi ali ranjeni. Od nekega drugega bataljona je ostalo celo le 19 mož. Skupne izgube Canadcev znašajo 17,500 mož mrtvih, ranjenih in ujetih. Canadski polki so prav posebno trpeli vsled nemških ofenziv pri Ypres, Festhubert in Givenchv. Velika gibania čet. London, Anglija, 28. novembra. Poročevalec "Daily Mail" v Rot-terdamu poroča, da se vrše v Nemčiji važna gibanja čet in da so železnice praktično popolnoma okupirane od vojaštva. Na Holand-sko ni dospela danes nobena nemška pošta. Osemnajst ladij torpediranih. Berlin, Nemčija, 28. novembra. Admiraliteta je danes objavila da so podmorski čolni v Sredozemskem morju potopili dosedaj 18 ladij s skupno vsebino 112.082 ton. Zi Nemiri v Egiptu. Z ruskega vojnega pozorišča se Beduinski rodovi so naskočili poroča o mžmjših naskokih, kate- prednje straže in vlada je odredi-re se ie cdbilo. In. nnt.rpVcnp rvrlvAftVie Berlin, Nemčija, 28. novembra Glede operacij v Rusiji se je danes oficijelno sporočilo: Armadna skupina maršal Hin-denburg: — Naše strojne puške so v bližini Buschhof, južno od Jakobstadt, izstrelile iz zraka ne-j ki ruski aeroplan. Zrakoplov je padel med naše črte ter so ga tekom noči privedle naše patrule. Armadna skupina princ Leopold : — Odbilo se je neki ruski rraskok severno od Baranjovici. Od armadne skupine generala Linsingena ni poročati ničesar novega. Proti prisilni vojaški službi. L-ondcn, Anglija. 28. novembra. Včerajšnja narodna konvencija, katero se je sklicalo proti prisilni vojaški službi, je bila zelo dobro obiskana od številnih delegatov iz vseh strani dežele. Prečitalo se je pismo James Henrv Thomasa, v katerem se glasi: — Nič ni bolj pripravno spraviti narod v nespo razum ter vlado v zadrego in nič ne more delavc-ev bolj vznevoljiti kot je konskripcija. Charles Trevelvan, liberalni član parlamenta, je izjavil, da bo x vso silo nastopil proti prisilni vojaški službi. Soglasno se je sprejelo resolucijo, v kateri se glasi, da se bo nasprotovalo prisilni vojaški službi z vsemi sredstvi, ki so narodu na razpolago. Beg interniranega. Norfolk, Va., 28. novembra. — Pred očmi posadke ameriške bojne Iadije "Vermont" ter treh a-meriških matrozov, ki stražijo pomol, ob katerem sta zasidrani dve internirani nemški pomožni kri-žarki "Eitel Friedriclr' ter "Kronprinz Wilhelm". je skočil neki matroz "Eitel Friedrieha'' s krova ter splaval na breg. Pozneje se ga je ujelo v neki zloglasni hiši v mestu. Revolucij cnarne proklamacije. Atene, Grška, 28. novembra. — V nekem poročilu iz Carigrada s< glasi, da se je razdelilo v armad pro ki a maei j e re v oluci j ona r ne ga značaja ter da se jih je tudi na bilo na železniških postajah. la potrebne odredbe. Lcndcn, Anglija, 28. novembra. Central News je objavila danes oficijelno poročilo iz Kajire. Egi-pet, v katerem se glasi, da so neki agenti zavedli zapadne beduinske rodove, da so naskočili angleško mejne straže ob meji. Da se prepreči n a daljine spopade, je baje vlada odredila, naj izpraznijo čete dotične točke ter se umaknejo na glavne posojanke, kjer je mogoče boljše obvladati položaj. Nadalje se izjavlja, da nima 'angleška vlada nobene skrbi glede Egipta, ker zida na prijateljstvo JSenuzi-rodu. Že večkrat so prišla v svet poročila o nemirih med domačini v Egiptu, a vsaki pot je vlada v E-giptu odločno dementirala te vesli. V gori omenjenem poročilu se prvikrat glasi, da so se v resnici vršili nemiri in da smatra egip-tovska vlada situacijo za vznemirljivo. Stavke za priznanje unije ter višje plače. Korich Bros. — Gospodar se no če ukloniti, ker misli, (hi ne bodo delavci dolgo časa držali skupaj On upa, da ga bodo v par dn«jli prišli prosit delavci in delavke, naj jih vzame nazaj na drlo. De lavci naj dokažejo gospodarjem da so sklenili stavkati toliko časa. dokler se ne ugodi njih pra vi čilim zahtevam. * * * Jakob Marksamer, 1 Green Street. — 65 ljudi na stavki za višje plače. * ^ * * H. Jarnourer, 202 Green Street 15 ljudi stavka za višje plače. * * * William Wermes, 594 Broad way. — Je poslal 30 ljudi ven, da se pridružijo uniji. Millinery and Ladies Straw Hat Workers Union je pričela z bojem in po dveh dneh je dovolil gospodar 25 odstotkov povišanja ter priznal unijo- — * * * Delavci pri ženskih slamnikih dobivajo višje plače ter priznanje unije. * * * Nad sto delavcev American Hal Co., 610 Broadway se je organiziralo ter zahtevalo priznanje unije ter povišanje plače za 25 odstot kov. Zahtevali so tudi, da se nastavi zopet tri deklice, katere se je odpustilo, ker so delovale za unijo. Gospodarji so se uklonili brez vsake stavke in delavnica je sedaj strogo unijska. Dementirano poročilo. Lcndcn, Anglija, 28. novembra. Neka brzojavka iz Kodanja na Central News poroča, da je vladni predsednik province Scliles-wig-Hollsteina pred kratkim izdal oficijelno izjavo, v kateri se označuje kot neutemeljene vesti, da se namerava po končani vojni odstopiti danski del Ilollsteina v roke Danske. V izjavi se glasi, da spravljajo v sve taka poročila ljudje, ki računajo z zmago zaveznikov. V odgovor na to pa je treba pokazati "e na vojaške uspehe, katere je dosegla Nemčija in Avstrija. Posvetovanje kardinala s papežem. Rim. Italija. 2S. novembra. — Papež je sprejel danes v avdijenci kardinala Hartmanna iz Kei-morojna. Neofieijolno sta se oba že veraj posvetovala. Kardinal Hartmann se trdovratno izogiba vsaki priliki, da bi se ga zaplelo v pogovor. On i/javlja neprestano, da je pri šel v Rim edinole radi konsistorija ter je pozitivno •lemeutiral vesti, da prihaja v tajni misiji od nemškega cesarja. 3ozor, pošiljatelji denarja Denarne pošiljatve v Avstrijo jodemo sprejemali kljub vojni 2 [talijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in de-oma v PRIMORJU. — Za del iSTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor 7 mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Gene: K. * K. $ 5____ .90 120.... 18.25 10.... 1 70 130.... 19 hO 15____ 2 45 140____ 2! 30 20.... 3.20 150____ 22 80 25.... 3.90 160____ 24 35 30.... 4.75 170____ 25 85 35.... 5 50 180 ... 27.40 40.... 6.30 190____ 28 SO 45.... 7.05 200.... 30 40 50____ 7.70 2f.O____ 38 00 55____ 8." 300____ 45 60 60____ 9.30 350____ 53 ?0 65.... 10.05 400____ 60.80 70.... 10.80 450____ 69 40 75.... 11.55 500.... 76.00 SO.... 12 35 600____ 91.20 85.... 13.10 700.... 106.40 90.... 13.85 800____ 121.60 100.... 15 20 »00.... 13R.80 110.... 16.75 1000.... ltO 00 Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA PRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. "SUH NARODA" >1w«a've Daily«) SA.ff'rER. PmHaoi. i^OClS BENEDIK, Treasurer. P***« of Easiness of the corporation and »ddri -»ta of above officers : §P£ lr^andt Street, Borough of Manhattan TL^ ■ir wttwr.iw ——> eelc lete »c' j a ttst z a Ameriko in Ctnad.......................|3.00 im) let* .....................1.50 iKotame? o New York.....,..4.00 met lex i:-. nitato >»ew York ... 2.00 , * ir'opo *t 75a leto...........4.60 «criptio& ye&rty $3.00, vlada sveti samostanski mir, veli- častno tiho je to življenje, ki via-j lu*ie' tolažbe poln: da po teh prostorih. Ne pozdrav-! Marica te ljubi!" Atfwt>»«t*;5 "p^lr-. Kcney Order/ ^ tpewacstabi kmja naročnikov pro-no da st nam tudi prejinic naznani, da hitrega oajdemo naslovnika. Uopiaoiz. u pc-žiljatvam naredite ta . caslov: ~ »CLA3 NARODA"V * CorUanut St., New York City. Taiafoc «87 Cortlaodt. in Berlinski Vorwiirts" prinaša v članku, kateremu se ima zahvaliti svoje najnovejše zaplenjenje. filtri etri stavek: — Obramba domovine. prostost, kultura. — vse to ne zadostuje danes več. To so besede, pri katerih si misli lahko ta to, oni ono. — te bi smel [u^ti '' Vorwarts'' tako kot bi želel, če bi ne stale dam-* vislice noleg nemške ti-hkovne prostosti, potem bi dal močnejšega izraza tej misli. V resnici more le človek brez vseh misli vzeti za resno vse te fl ii patriotizmu, ljubezni do s kati ga s\ druge iiom, < bolj s tajni bi se rec pa za st o 'ine, o prostosti, te fraze, 'tirni naganjajo vladarji te-i a narode drugega proti mu v boj in to le z name-ia bi jih mogli pozneje tem-kubsti. Ce bi prišli vsi ti vzroki za vojno na dan, če objavilo vso te skrivne povode /a strašno morjenje, — bi se pri j • le mase narodov za glave ter rekle: — Kakšni osli smo bili! Za sedaj pa se skriva vse te vzroke in povode ter je sploh vprašanje, če bo svet kedaj izve- i. so poslužujejo vladajoči <•'■ menti i'raz o ljubezni do domovine, o prostosti in bogve kakšnih drugih lepih stvari. Za onrga pa, ki je obdržal od-7''"te oči, ki je skušal brez vsake prist raiiosti razinotriti prave v/. ke sedanjega velikanskega • '».ji. za onega ni težko pojmiti, kakšno veliko ulogo jo igralo pri tem koristolovstvo ter pohlep po dobičku. Včasih pa se tudi primeri, da priznajo vladajoči čisto naivno, kaj jih je gualo v boj. Tako je bila naprimer Bulgar- . • Inja dežela, ki je stopila v a ji,r». Tudi ona je uporabila frazo o ljubezni do domovine, do prostosti ter druge slične prazne besede, vspričo katerih si lahko i is! i vsakdo svoje. Piavi vzrok, radi katerega pa je stopila Bulgarska v vojno, se razkriva v vladnem komunikeju, katerega se je izdalo, da se pojasni vzroke, ki so napotili Bulgar-s!:o. di se je pridružila Avstriji in Nemčiji. V t .u komunikeju se čita odkrito: — - Opuščen je nevtralnosti se je zavr il.» iz gospodarskih in političnih vzrokov. Bulgarska ima pripravljenih za eksport krog 80,000 do 90,000 vagonov žita, ov-ea, leče, koruze, sena itd. Vse to je treba kakorhitro mogočo izve-iti, da oživimo svojo trgovino ter damo pridelovalcem, možnost, da zadostijo svojim obveznostim. To je za nas tem bolj potrebno, ker •ft feitflis* prenapolnjene ia bo pri- šla v skladišča kmalu druga letina, ki obeta biti bogata. — Avstrija in Nemčija sta odrezani od ameriškega, angleškega in ruskega importa. Vsled tega je jasno, da moremo dobiti velike dobičke, če se nam da možnost, da eksportiramo svoje pridelke v Avstrijo in Nemčijo. To je tor Bulgarsko, da je stopila v vojno.i belilo snega. . Drugo okno je gle Ker bo prinašala bulgarska pše-, dalo v zaraščen gozdič za hišo. niča obile dobičke, se izjavlja, da Tam ob oknu. proti jezeru, je stal je domovina v nevarnosti ter; mehek naslonjač, ob njem mizica. Vnovič je gozd zašepetal. glas-Bogumil — lja. ne sprejema te nobeden, razen mene in mojih sanj. Pojdi z menoj in videl boš ta mir, to tiho."j Vstopila sva v malo sobico. Eno okno je bilo obrnjeno tja na jeze- Raznoterosti. emčijo. — los pogledom v ozadju na strme j Doba, v kateri se je rodil Kristus ej vzrok, ki je napotil! vrhove gora, katerih teme se jej ' . u i* i * i -Neki rimski katoliški list ie pi spravlja v svet gibanja, radi katerih mora na bojnih poljih umreti na milijone mladih, zdravih ljudi. Narod pa upije: — Utira! — Dopisi, Yukon, Pa. — Ker so dopisi iz naše naselbine precej redki, sem sklenil jaz napisati par vrstic. Glede dela se ne smemo preveč pritoževati. Tukaj so štirje pre-mogorovi. ki še precej dobro napredujejo. Zaslužek je odvisen od dela in od prostora. — Nemila smrt je pretrgala nit življenja rojaku Martinu Tomažinu, ki je bil star šele 24 let. Zjutraj je šel še zdrav in vesel na delo, v premo-gorovu se je pa vtrgala nad njim plast kamenja in ga zasula. Nekaj časa je klical na pomoč, ko so ga pa odkopali, je bil že brez zavesti. Malo kasneje je izdihnil v bolnišnici. Pokojnik je bil doma iz Kake pri Novem mestu. Tukaj zapušča ženo, dva otroka in enega brata, v stari domovini pa očeta, dva brata in dve sestri. Spadal je k društvu ''Edinost" št. S. D. P. Z. Pogreba, ki se je vršil dne 22. novembra, so se udeležila štiri društva. Sorodnikom naše iskreno sožalje. — Rojaki. pristopajte k društvom, ker nihče ne ve, kje ga čaka nesreča! Pozdrav! — Anton Lavrič. Braddock, Pa. — Dela se precej dobro, samo plača pa ni kaj posebna, ker dobimo le po 20 centov na uro. Delo se je dosedaj še precej lahko dobilo, sedaj pa gre malo težje. Zaenkrat ne svetujem nikomur sem hoditi. Ce se bo kaj izpremenilo, bom že sporočil. Pozimi imamo ponavadi tri ali štiri dni počitnic v tednu. To sicer ni povsod, ampak le tam kjer so zaposleni Slovani. Slaba za nas, kaj? — Dne 20. novembra smo izročili materi zemlji dobro znano rojakinjo Terezijo Drašler. Zapustila je pet otrok, katerih najmlajši je star šest let. — Rojaki, pristopajte k društvom, ker nikdo ne ve. kje ga doleti nesreča! Za Slovence je boljše slovensko društvo kakor angleško. To vem jaz, ker imam v tem že jako dobre izkušnje. Pozdrav! — Josip Košir. White Valley, Pa. — Delavske razmere so se nekoliko izpreme nile, zboljšale se pa niso posebno. Delamo bolj pomalem, pa še ta krat, ko delamo, ne dobimo zado sti voz. — ('lanom društva sv. Barbare postaja štev. 86 naznanjam. da je bilo pri zadnji seji sklenjeno, da se- bo vršila prihodnja seja 5. decembra, in sicer dopoldne ob deveti uri, ne pa popoldne. K tej seji morajo priti vsi člani, ker se bo pri tej priliki izvolilo odbor za prihodnje leto. Pozdrav! — Jurij Previč. Kosanje grehov, Spisal Drago Komac. Nekoč sem se mudil na Koro škem. Namenil sem se obiskati starega prijatelja. Mlada in polna nad sva se bila ločila pred davnimi leti. Zdaj pa, že sivolas mož, sem prišel k njemu. Skrita, med temnimi borovci in smrekami, stoji hišica ob jezeru kamor so mi pokazali pot k mojemu prijatelju. Pozvonil sem, star mož mi je prišel odpirat. Poprašal sem ga, po prijatelju in odgovoril mi je: "Da, gospod je doma, ali ne vem, ali vas vsprejme, kajti nima navade vsprejemati." "Prosim, le izročite gospodu mojo posetuico." Ki maje z glavo od šel je starček v hišo. Nisem dolgo čakal in že jo pri-hitel statika v gospod k meni. "Jože, zdravstvuj, prijatelj, kaj pa tebe nosi todi!" "Bogumil, Bog te živi!" Objela sva se ter stopila v hišo. "Jože, oprosti, da te vodim iz zunanjega življenja v drugo živ- V severnem kotu je bila pisalna miza. ob njej bogata knjižnica. Nad mizo je visela pokrajinska si i k ji — jesen v gozdu. Orumenelo listjo leži na tleh, gole veje štrle v ozračje. Ozka stezica vodi skozi gozd. Tik velike smreke stoji leseno znamenje, križ, zraven te,ga klopiea. Vse diha na slika težko-trudno in prav jesensko. Na drugi strani sobe visi ravno ista pokrajinska slika — gezd v zimi. Debela plast snega odeva znamenje, klopico. drevje, zemljo. Tja po stezi se vidijo globoke stopinje v snegu in za njimi je krvava sled. Svetišče se mi je dozdevala ta sobica. Veličastno je bilo vse. "Jože. vidiš, tu je moj dom — v tej sobici posedam in sem zopet srečen. Tu zrem tja na jezero in sanjam o minulih dneh, o njej. ki me je tako vzvišeno, udano ljubila — o svoji umrli Marici. Ta sobica je bila njena, ko je živela. Tu pri tem oknu je posedala ter mislila name, ko sem jo jaz pozabljal, zanemarjal ter divjal za dru gimi, ne meneč se za to, da imam doma žensko bitje, ki me najuda-nejši ljubi. V tem naslonjaču je slonela ter plakala za menoj, ki se nisem vračal cele tedne k njej. Vsa soba je polna bridkih vzdihov njene blage duše. Jože! In jaz sem zavrgel njo, pozabil. Peklenska strast me je objela in živeti sem začel z drugo; a Marico, ki je nisem umel, dokler je žive la, in ki sem jo poročil radi de narja, sem jaz ubil... T'bil sem jo. če ne dejanski, pač pa z mukami. ki sem jih jej napravljal... Tu vidiš sliko: Jesen j«1 bila. Vsako popoldne je hoflila Marica tja gori v gozd k razpelu. Tam je molila zame, tam se je tolažila. Tn nekega večera so jo dobili ljudje, klečečo pred razpelom, — mrtvo. Srčna kap, tuge in bolesti! Listje je šumelo ter molilo zanjo, listje je padalo ter poljubljalo njeno mrzlo lice. . . Oni dan sem se zavedel. ono popoldne mi je zakri čala vest: ubijalec! Jože. grozno sem trpel, ko sem po njeni smrti čital njen dnevnik, pisan v polni ljubezni do mene, brez najmanjšega očitanja. Črtice zadnjega dneva njenega življenja so mi odprle oči, vzbudile vest." Prijatelj je odprl miznico ter potegnil iz nje lično vezan zvezek ter pričel: "23. novembra 1894. — Jesen je zunaj. Vse umira in kmalo u mreni tudi jaz. Kako rada bi še živela, pričakovala potrpežljivo onega dii°, da bi prišel k spoznanju. kako te ljubim! Toda bojim se. da ne učakam. Se zadnji poljub, Bogumil, in bodi srečen z drugo, ko ne moreš biti z menoj! Bogumil, ljubim te, ljubim z vso dušo, a ti ne uraeješ moje udane ljubezni. Gorje je meni. toda v tešilo mi je, da si srečen ti, oziroma, da se domišljaš, da te osrečuje — ona. Bogumil, Marica te bG večno ljubila!. "Prepozno, prijatelj, prepozno sem se zavedal! — Tu vidiš drugo sliko — življenje. Marica! Težka zima tlači njeno dušo. Pot gori ji ni bil težaven; saj je zahajala tja gori isk.it tolažbe, molit zame! In krvava sled je moje dejanje, moja hvala za udano zvesto ljubezen — ljubezen žene! Dan spoznanja me je dvignil, da sem zavrgel nekdanje želje, da sem nastopil pot novega življenja, ki sem je sem posvetil — spominu na Marico! In v tem življenju sem srečen, njen duh plava nad menoj m je z menoj — srečen!" Popoldne sva šla v gozd k onemu razpelu. Ko sva dospela pre-denj. odkril se je prijatelj in tudi jaz. Razpelo je bilo še isto. staro, razpokano. samo klecalnik je bil nov in pod Križanim je visel o-kvir. v katerem je bil napis: "Tvojemu spominu živim!" Sumljal je gozdič nad nama. Vetrič je dihal prijetno ter gladil osivelo glavo Bogumila. S pri-" pognjeno glavo, solznimi očmi je stal tam pred Križanini starček, skesan svojih mladostnih grehov! Mir je vladal, le zdajpazdaj je vzdihnil gozd. Zlali žarki so se prikradli skozi vejevje ter posijali starčku v oči, kakor bi mu pisal. da so pričeli praznovati Božič šele v četrtem stoletju po Kri-stu. Klement Aleksandri j ski, ki je živel v drugi polovici drugega stoletja in v prvi tretjega, naglasa. da je zelo težavna stvar določiti dobo leta, v kateri se je rodil Kristus. Nekateri egiptovski bo-goslovci so trdili, da se je Kristus rodil 26. maja, dočim so nekateri grški bogoslovci trdili, da se je rodil 19. ali 20. aprila. Leta 243. je pisal neki bogoslovec, da se je Odrešenik rodil 28. marca. V 18. stoletju je zbral jezuit Lupi vse kar se je o tem vprašanju pisalo v starih ČJisili. ter je prišel do zaključka, da ni meseca v letu, za kateri ni eden ali drugi pisatelj trdil, da je to mesec rojstva Kri stovega. V evangeliju sv. Luke se čita. da je v tistih dneh, ko se je Kristus rodil, izdal rimski cesar Avgust zapoved, naj se izvede popisovanje prebivalstva po rimskem cesarstvu, toda to ni se za-moglo določiti meseca, v katerem je bil izdan omenjeni dekret, in koliko časa da se je dalo prebivalstvu, da se da popisovati. Gt Lovo je edino to po sporočilu sv. Gre-gorija Nazianzenskega, da se je v Carigradu že leta 379. praznoval Božič dne 25. decembra. "Talmud" o ženi in zakonu. Židovsko sv. pismo se mnogo peča z žensko. V tej knjigi je na primer citati: Kdor ostane neozenjen, ne zasluži človeškega imena, ker je pisano: združena mož in žena se imenujeta človek. Stari samec živi brez veselja, brez blagoslova in brez sreče. Kdor si vzame ženo zaradi de narja. bo imel zatelebane otroke. Kdo je bogat! Tisti, ki ima krasno ženo, osobito lepo po značaju. Ako je žena redna in krepostna, podobna je vinski trti, ki rodi slastne sadove, ker zapisano je: Tvoja žena je kakor vinska trta ob zidovih tvojega doma. Mir je podlaga zakonske sreče. Ako sta mož in žena krepostna, je Bog z njima ter ju blagoslavlja. Mož mora biti vedno ljubezniv napram ženi, ker je ona blagoslov v hiši. Spoštujte svoje žene, ker le to vas napravi za ljudi. Mož, ne žali svoje žene, da se brez potrebe ne- razjoče. • Neprecenljiva je žena, ki dela po volji svojega moža. Življenje moža, s katerim via da žena, ni življenje. S komer vlada žena, je sam kriv svoje nesreče. Hudobna žena je kakor blatno, deževno vreme. Kdo prenaša peklo že na zemlji ? Mož hudobne žene. Ako ti je žena mala, skloni s< ter ji šepetaj v uho (to je: ne sto ri ničesar, da se poprej s svojo ženo ne posvetuješ). Kdor iz koristi vdaja svojo hčer starcu, zapade smrtnemu grehu in Bog mu ne bo nikoli odpustil. Kdor da svojo hčer surovemu človeku, jo je izročil zvezano levu. Deset zapovedi za mladino. Šolska oblast v italijanskem mestu Reggio Emilia razdeljuje med šolsko mladino pri izstopu iz šole sledečih deset zapovedi: 1. Ljubi svoje součence, ki bodo tvoji delavski tovariši v življenju. 2. Ljubi poučevanje, ki je duševni kruli; bodi hvaležen svojemu učitelju, očetu in svoji materi. 3. Posvečuj vse dni z dobrim in koristnim delom. 4. Spoštuj dobre ljudi, čislaj vse ljudi, a se nikomur ne klanjaj- zaničuje, ali ki želi vojne, ki je preosta nek ba rbarst v a. 10. Zeli si temuč dneva, ko bodo vsi ljudje živeli v miru in pravičnosti kot bratje, kot svobodni občani domovine. Smrt reveža. Pri poskusu, da prekorači peron, je bil ubit včeraj popoldne neki slabo oblečen mož, star nekako 35 let. na postaji podulične železnice na 18. cesti v New Yor-ku. Vlak se je tako hitro ustavilo. da so skoro popadali potniki s svojih sedežev. Vsled le nezgode je bil ustavljen p-omet za 15 minut. Obsojeni goljufi. Domobransko sodišče v Plzuu je obsodilo na 10 let ječe čevljarja Traeka, ki je izdeloval čevlje za vojake, pa je rabil najslabše usnje in napravil podplate debele s tem. da je položil papir. — V Budimpešti je bila obsojena cela družba, ki je bila prevzela dobavljali je dveh milijonov kavnih koek za vojake. V vsaki kocki bi moralo biti osem gramov kave. a v resnici je je bilo povprek le dva grama. Sodišče je obsodilo Salomona Pollaeka na 7 mesecev ječe in 2500 kron globe. Ludvika Lukacsa na 9 mesecev in 9000 kron globe, Bern. Selnvarza na 6 mesecev ječe in 2000 kron globe. — Budimpeštanski odvetnik dr. Farnady je bil obsojen na tri mesece ječe, ker je hotel podkupiti nekega višjega ministrskega uradnika s 5000 Obsojen špijon. Ženeva, Švica. 28. novembra. Neki Anglež, po imenu Peter V right, je bil obsojen od vojnega sodišča radi špijonaže na tri iota zapora in tudi na denarno kazen. Po dovršeni kazni se ne sme v pe VABILO NA VESELICO. katero priredi društvo SV. BARBARE štev. 71 v Johnstown, Pa., v seboto 4. decembra zvečer v dvorani društva Triglav. Tem potom vljudno vabimo vs« tih letih pokazati na šviearskihl rojake iz bližnjih naselbin, tla bi tleh. Wright je 58. obsojeni radi j s0 te veselice v obilnem številu špijonaže v Švici. ' udeležiti blagovolili. Vstopnina za možke je $1, pivo Kje je JANEZ ZALAR. podoma-ee .Ta ki o v Doma je iz vasi Se-lo št. 4. Kranjsko. Za njegov naslov bi rad izvedel: Anton Mramor, Camp 3, Yelk. \Y. Va (27-30—11)_ Rad bi izvedel za svojega strica MATIJA ŠIVI C. Pred enim letom sva bila skupaj na Reitz, Pa. Prosim cenjene rojake, če Kdo ve, tla mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joe Šivie. Ii. 3. Box 23. Hollidavsburor Pa (27-30—11) Ce niki i Ravnokar sem dogotovil 5000 velikih in krasnih cenikov moje zaloge zlatnine, srebrnine, diamantov, Columbia gramofonov in slovenskih rekordov. Kdor izmed rojakov in roja-kiijj želi za božične praznike naročiti kaj enakega, naj mi piše po krasni cenik in jaz mu ga pošljem popolnoma zastonj. Ako kupite blago od mene, si prihranite do-larjo. Za vsako blasro jamčim. IVAN PAJK* Jewelry & Columbia Gramophone Dept., kronami, da bi mu|456 Chestnut St., Conemaugh. Pa. (27-11—3-12) pomagal izvršiti večjo goljufijo Če konji opešajo. je zanje rumeno korenje dobro okrepčilo. Arabci pravijo, da ostane konj vse leto zdrav, ako dobiva skozi štiri tedne v letu vsak dan nekaj korenja. Koprivino seme in kompavino korenino prodajajo kot skrivnostni lek za drag denar. Žlička koprivinega semena na dan. pomešana med krmo, vplive res izborno na konja, tako tudi kompavina korenina, ki slovi tudi kot lek za kužne živinske bolezni. Korenina se daje med krmo, razsekana ali stolčena v prah, po 15—20 gramov na dan. Blazna ljubosumnost. Philadelphia, Pa., 28. nov. — 30-letni Harry Schwartz je streljal včeraj na svojo 23-letno ženo Julijo Schwartz, na katero je bil ljubosumen, ker je uživala preveliko pozornost od strani drugih možkih. Žena se nahaja s kroglo v glavi v umirajočem stanju v bolnici. Mož sam je takoj nato izvršil samomor s tem, da si je pognal kroglo v usta. Glasom izpovedi sosedov je dobivala Mrs. Schwartz od svojega moža tako malo denarja, da je morala delati v neki restavraciji. Neki Carpenter, ki stanuje v isti hiši. je bi! aretiran kot priča. Rad bi izvedel za JOHNA PIN-Kl.t . Pred dvema letoma sva bila v Westmoreland Co., Pa. Poročati mu imam nekaj važnega. zato naj se javi. — A. Doli-nar. Box 43. Black Mountain. N. C. FOZOR, GOZDARJI! Delo dobe gozdarji, ki razumejo svoje delo. Plača $2.25 do $2.40 za 11 urn o dnevno delo. Gozd v lepem kraju. Board stane od $15 do $iS na mesec. Delo stalno. Pridite v Yelk. W. Va., na Marlington dipo. Frank Frank. Kje je ANTON ŠABEC podoma-če Drgašov iz Trnja pri Št. Petru? Prosim cenjene rojake sirom Amerike, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ako pa sam to čita, naj se oglasi svojemu prijatelju: Anton Šu-štaršič. Box 506, Aguilar Colo. (27-30—11 i prosto. Dame so vstopnine proste. Za fini prigrizek in vsestransko postrežbo bo izborno preskrbljeno. Veselica bo ravno na imendan sv. Barbare. Vem, da je še nekaterim rojakom v živem spominu, kako veličastno so obhajali dan sv. Barbare v starem kraju. Torej zberimo se v obilnem številu dne 4. decembra, ki pride ravno na soboto, in počastimo jo še tukaj po starem običaju. Posebno naj se spomnijo tega dne člani našega društva. Čisti dobiček te veselice je namenjen v društveno blagajno. Torej na veselo svidenje v soboto 4. decembra! Josip Budna, tajnik. Iščem svojega brata FRANA T-IIELCIC. Prosim, da se mi javiš. ker ti imam poročati nekaj važnega. Tvoj brat Andrew Mi-helcič, R. F. D. 17, Box 144. MeClell^Tidt. wn. Pa. (26-29—11) Kdo ve za mojega sina FRANCA DEBEVC? Doma je iz B -zuIja-ka štev. 34, pošta Begunje pri Cerknici. Pred tremi leti je bil v Straiught, Pa., in od takrat mi ni še nič pisal. Prosim ga. da se naj usmili svoje uboge stare matere in ji olajša trpljenje. Če pa kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi naznani. — Frančiška De-beve, Bezuljak št. 34. pošta Begunje pri Cerknici, Kranjsko, Austria. (26-29—11) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik EDINI SLOVENSKI SAL00S v Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam, I da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni j Mr. OTTO PEZDIR, strani W. Michigan St. štev. 413. ki je pooblaščen pobirati naročni-Za obilen poset se priporočam, j no in izdajati tozadevna potrdila JOS. SCIIARABON. 1 Upravništvo Glas Naroda. Največ denarja iz Amerike se nalaga v MESTNI UUBL v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijOIlOV krOIl* Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 44-5 milijonov kron. 1,330.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 11 o 2 1 jen je; kajti med tem zidovjem hoteli obrisati solze. brez odbitka. Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je ne-Ne sovraži nobenega človeka, mogoča, ker je po pravilih te hranilnice, por jenih po ne žali nikogar, ne maščuj se; to-j _ v _ , da zahtevaj svoje pravice ter se C. kr. deželni Vl£lCll zoperstavi ošabnežu. , ... v . , 6. Ne bodi bojazljiv; bodi Pri ,lzklJucena vsaka špekulacija z vloženim denarjem, jatelj slabih in ljubi pravičnost.! Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, s\ da pril'aja^ T e žuPnišca cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja posvetno blagostanje od dela; y hranilnico. * J J kdor ga uživa, ne da bi delal. kra-( de delavnemu kruh. 8. Opazuj in premišljuj, da spoznaš resnico; ne veruj ničesar.j kar nasprotuje zdravi pameti, ne slepi sebe, ne drugih. [82 Cortlandt St* 9. Ne misli, da ljubi domovino j ntw VODir tisti, ki druge narode sovraži ali NEW YORK. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let 3104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND, 0. Avstrija in Italija. i J POROČILO 0 ITALIJANSKI OFENZIVI. — AVSTRIJSKI ZRAČNI NAPAD NA BENETKE. — ŽRTVE NAPADA. — VELIKO RAZBURJENJE PO ČASOPISJU. — ITALIJANSKI PARLA-MENT JE ZAČEL ZOPET ZBOROVATI. — NALOGA POSLANCE v JE, REŠITI RAZNA VPRAŠANJA, KI SE TIČEJO VOJNE. BARZILAI JE PRIŠEL V BENETKE. bilo posrečilo, približati se našim jarkom. — Nasproti temu se ugotavlja : Poročilo se očividno nanaša na akcijo neke stotnije 87. pešpolka v višini kamnoloma, vzhodno Šele. Stotnija je imela • nalog, da na višini kamnoloma vzhodno Selc zavzame zapuščeno postojanko in krije razstrelbo u-trdb. Podjetje se je izvršilo popolnoma po načrtu. V postojanki je bila zasežena minovka. Ko je j po nje odvzet ju stotnija prodirala Italijansko bojišče. dobljene pozicije. Tudi so bilLdalje proti sovražniku, je zadela artil-rijski ogenj jemali protinapadi v odseku Plavi na protinapad pete in šeste stotin oti zopet živahnejši, in na Kraški planoti zavrnjeni;. ni je italijanskega pešpolka štev. -i . tr- tja armada dose- vjeli smo 39 mož. Dne *J4. oktobra j 13.. ki je bil zavrnjen z ognjem !:'»'. ila napada na Dobr- so metali naši letalci z uspehom pušk in ročnih granat. Na neka-:i"tn, pa«'* pa je sever- bombe na sovražna taborišča na terih mestih je prišlo do boja rao /tMia dripja armada ope- visoki planoti Banjšice in na Kra-jža proti možu, pri čemer je sovraž-nadaljevala svoje brez- ški planoti. Nekega sovražnega na strojna puška ostala v naših 11 .■ i P i < i v proti avstr. t <4- aviatika je napao > eno naših le-'rokah. V tem boju in po predido-:: | u/icij.uii. ter jih je raz- tal z ognjem iz strojne puške in^čem artilerijskem ognju je imel li na bovško kotlino. iru pognalo v beg. Vsa naša letala'sovražnik znatne izgube, dočim skern. V odseku Ki-četni boji. Na Lava-planoti operira so-taini. Poskus, napasti laljna armada napa- so se vrnila nepoškodovana. % ob Dolomitih in na T.n.lsk.'m. V odseku Ki- Italijansko uradno poročilo o zračnem napadu na Benetke. I' rat i no poročilo dne 26. oktobra : — Včeraj zvečer, kmalu po je severno utrdbe Lu- 10. uri, so napadla sovražna letala • vuašem artilerijskem dvakrat hitro zaporedoma Benet-! i • 'S v« *č i I. Pred <'ol di La- ke. Vrgla so na mesto več bomb, ■/.bilo v.-eraj popoldne ti med temi tudi vžigalne bombe. — ih jurišev. Takisto so se Ena bomba je zadela streho cer-!i mali sovražni napadi k ve degli Sealzi in povzročila, da "n -assi, p'./ieiji Fanes in se je vdrl strop, okrašen z drago-.em izhotlu doline Tra-jcenimi slikami Tiepola. Druga vži galna bomba je padla na trg sv. -i' I'll Bovec so branitelji Marka, ne da bi napravila kako dnem pobožju .lavorčka ob škodo. Tekom tretjega napada, ki 1 i vavo odbili sovražen na- se je izvršil uro pozneje, so bile • : , še erte jugo-vzhodno vržene tri bombe, izmed katerih ; v . ii.i iii na Dole so nava- dve nista napravili nikake škode. • ■t moetie sile. Bile so tak- Tretja je padla na dvorišče neke ivrnjeiie. Za pojedine dele ubožniee in vžgala nekaj kupov le- b..j še vrši. Razbil se je sa. Osebe niso bile poškodovane. u.i/.ni napad, ki se je pri- Poročilo 26. oktobra: — Danes ■ 'i prostoru severno Sela. zjutraj so bile Benetke eilj novega Italijanov, prekoračiti re- napada. Ob 8. uri 40 minut so vr-o Kanala, so bili prepre- gla tri avstrijska letala več bomb, pa je bil na naši strani samo en mož lahko ranjen. Po izvršeni raz-strelbi sovražne postojanke v razsežnosti SO korakov so je vrnila stotnija s šestimi vjetniki in nekaterimi drugimi trofejami. Vojno zasedanje italijanskega parlamenta. Pnluradno se poroča, da se bo vršil v kratkem ministrski svet. Kakor naznanja 4Secolo', bo sklicano zasedanje trajalo dva tedna. Stvari, o katerih se bo razpravljalo, so največje važnosti. Vlada ne namerava ovirati svobode razprav. Osebna svoboda« Louis N. Harrmerling. XL VI. Misel, da se postavnim potoni prisili vse ljudi dr„ bi živeli isto iško mostišče se je naha- ki so tri osebe lahko ranile in na-,žlvlJ<'Je> kaLtero Z1V(' om sfmi- ^ t pod težkim ognjem. Po-1 pravile le neznatno materijalno Posebni duševni znak goto- sovražnikov sunek protiškodo. Vlh Potom razmišljanja, ki je morebiti pravilno ali pa tudi ne. ker je produkt omahljivih duš se določi od strani majhne manjši- rojnei »J. Pon R botmu se je popolnoma 1. Vee italijanskih bata- Ob pojedini italijanskih in fran- i s ' navalili proti odse-' coskih letalcev. . . no hriba Sv. Mihaela, je Ironija usode je hotela tako, da nc< kaJ moraJ° delatl ostah ter našem artilerijskem in sc je izvršil polet avstrijskih le- postavnim potom uvede take obilju /bežati v svoja kri- talcev nad Benetkami, ravno takrat, ko so za obrambo določeni :italijanski in francoski letalci se-Italijanska ofenziva. I deli pri veliki pojedini v nekda- ka ob Soči kaže tudi še na- njem Plzenjskem restavrantu in v ve."- odsekih, da silovitost.jso bili bratovščino. 200 gostov je i >1 > bili pričeli Italijani, bilo in župan Grimani je slavil nji-ij i. e. 'hove junaške čine pri obrambi tirolski fronti pa so navalili|Benetk, kar so sprejeli italijanski mi zlasti okoli K i ve išče so- in francoski letalci z veliko zado-nk prostora, na katerem bi i voljnostjo, kakor poroča "Seeo-v deželo. Štiri ali pet itali- lo". vili armad je na bojišču. Dve ia ob s Vsaka teh ar- Žrtve zračnega napada na Benetke, obsega Štiri ali pet zborov po Pri avstrijskem letalskem napadli ii i divizije pri prvotnem!du na Benetke se je naštelo po za-II s 1.1,000 puškami, reči mo- nesljivih nevtralnih poročilih 42 . da deluje ob Soči okoli 400 žrtev, med temi 11 mrtvih. nO tisoč pušk. Armadni sku-; I i operirata proti koroški in Strahovito razburjenje, ki frout i. sta seveda sestav- Italijansko časopisje se peni je- !nanjs''ga števila zborov, ze ra
  • °do sledili nagim nasvetom in da vse Benetke so en sam umetni mu-jsc vsled tega tudi ne bo zmanjšalo Pobitost v Italiji. /.ej in samo blazni ljudje morejo povpraševanje po mesnih izdelkih, ■ji tisoči ranjene,'v prihaja- na tako mesto obrniti svoj srd. ^aše opazovanje je tako, da se v m dan s fronte; ti tisoči Ali nekaj pa pozablja Rieei. nam-jPrvi življenja, ko pridemo na I > na občutljivo italijansko 1 reč. da so Benetke velik arzenal za svet- zadovoljimo z mlekom ter da tudi v poznejši dobi radi zavživa-mo mleko, pomešano s cerealijami. Pozneje pa. ko se zahteva od nas stvari Kako daleč gre to postopanje, je razvidno iz slučaja, katerega navajamo v naslednjem. Med Battle ('reek Sanitarium. Battle < reek, Mich, ter Libby, McNeil & Libbv, znano tvrdko, ki se peča tudi s prodajo mesnih izdelkov, se je vršila sledeča korespondenca: — Naša tvrdka se peča posebno z dobavo mesnih izdelokov za hotele ter tekom razvoja trgovine se je obrnilo našo pozornost tudi na Battle ('reek Sanitarium. Odgovor je bil sledeči: — Sprejeli smo vaše pismo z dne S. V našem zavodu ne rabimo mesa nobene vrste ter napenjamo vse sile. da prepričamo tudi druge ljudi, naj ne jedo mesa. Odgovor tvrdke se je glasil sle- k i, da je vse pobito in bojne ladije in vih poudarjaje. kako veliko Barzilai v Benetkah, vjetnikov ( kar časopisje Minister " neodrešenih .dežel" retirava . ali prikrit i ne) Barzilai je dospel v Benetke in si težkih življenjskih bojev, potrebujemo pri hrani tudi mesa, ki jt po našem skromnem mnenju neob- I •■uspeha o i e n z i v <, katero jelje ogledal, kaj so napravili tam j hodrno potrebno za obstanek tele !■>' -ka armada pričela s takoj napadi avstrijskega zračnega bro- sa- Za. seveda, kot jih ima- ■ n.:i nadaini. Kralj in mini-1 dovja. Barzilai je že nestrpen, ker t(> n;1Jbrz vi v oskrbi, je meso mo-Barzilai pričakujeta, da bliž ! toliko časa stoji zaman ob soški rob!tl ^primemo, a za one, ki ••' .ini dogodki jima prinesejo I fronti in ne more v Gorico, da bi stoje v ^"avnem življenju, je pra : ' prinesel prebivalstvu pozdrav ita- jVa, Potreba- j lijanske vlade, zato je šel v Be-| *leso samoposebi ni strupeno, Italijansko uradno poročilo. |netket da bo tam tolažil prebival-«Pac pa na('in^ ki,ko so zavživa lini Ledro smo zasedli pojstvo, ki se boji novih napadov s|in t,( Posebno v tej deželi. Zavživa Kmet. J" - >. ktobra izvršenem zavzet- j strani avstrijskih zrakoplovcev. lezzolaga, Moline in Biacese, Brzojavni in telefonski promet ustavljen. Italijanska cenzura je ustavila Kjer smo napravili nekaj vjetnikov, levi breg Tonale popolnoma. Proti Dosso Casina in Dosso Remit. južno nižine Lopio. ki je bila /avoj. vana dne 24. oktobra, je j promet, da tako ni mogoče izve-r. n-. ril sovražnik z Monte Crino'deti števila žrtev z bojišč. se ga v preobili meri ter ga smatra za glavno hrano. Veliko se je že pisalo proti prevelikemu zav-živanju mesa in odlični zdravniki in znanstveniki so preiskali celo - zadevo. in utrdb pri Rivi živahen topovski oirenj, ne da bi se mu bilo posrečilo, omajati odpor naših v teh po-i slojankah. V gorenji dolini Corde-vole in v gorenji dolini Rienza smo se pomaknili bližje k sovražnim črtam. V dolini Pontebane je dosegel eden naših napadov greben Rosskofla, kjer so bili poškodovani sovražni okopi. Vzdolž soške fronte traje dalje intenzivna artilerijska delavnost, medtem ko za 36 ur brzojavni in telefonski . Ali je pa vsled tega opravičljivo. da bi se potom postav prepovedalo zavživanje mesa? Ali moremo trpeti tako omejevanje'oseb-jne svobode? I — Da morejo pustiti bistveno skega vojenga poročevanja7Poro- Prostost< da <^bijo s tem malo za-čilo italijanskega generalnega šta-;casnf nevarnosti, ni vredno niti ba pravi: Na kraški planoti je po-i1™ iS'1' mtl. varnosti. — To je izkusil sovražnik neko popoldne ref.el BenJamin Franklin ter je no siloviti int«nvivni lronnn^; veljavno tudi v današnjih dnevih. Italijanska resnicoljubnost. V naslednjem zopet primer verodostojnega uradnega italijau- po siloviti, intenzivni kanonadi z močnimi silami napad v smeri pro- EOJAKI NAROČAJTE SE NA ti Selcam. Ustavili smo ga in po-1 'QL^JS NAEODA", NAJVEČJI gnali nazaj, pri čemer mu je naš j SLOVENSKI TVN M V N'ITT JT ZDI. pehota ojaeuje nanovo pri- ogenj zadal izgube, ne da bi se mu 'OEZASAg. mlini s to vladno odredbo niso prizadeti, ampak smejo mleti, kako Umrl je v Novem Sadu nadarjeni lirvat- P0Z0R, PEČLARJI! Potrebuje se 10 mož za drva Odkod prihaja beseda "kmet"' in kakšen pomen je imela prvotno ? Odkod izvira beseda "kmet", so si različni učeni jezikoslovci že veliko belili svoje g-lave in imajo različna domnevanja, ki jih različni jezikoslovci z veliko vnemo zagovarjajo. Zadeva še nikakor ni konečno dognana in ima morda še največ za.se razlaga tistih jezikoslovcev. ki trdijo, da izvira beseda kmet iz latinske besede '"comes" (rod. "comitis"), ki znači toliko kot spremljevalec. Svobodna gospoda (graščaki itd.) je hodila na potovanja in zlasti v voj no v spremstvu svojih podložnih, ki so imeli odkazana zemljišča v obdelovanje, ki so bila last njih gospode. Ti podložniki so bili to rej spremljevalci gospode, ki so se latinski imenovali "comes" (comitis). V teku dolge dobe so morda latinsko besedo popačili in je iz nje nastala sedanja oblika "kmet". Po izvajanjih našega slavnega slavista Miklošiča je beseda kmet prvotno značila: veljak. eelogruntar, krajevni starešina, sodnik, podložnik, posestnik zemljišča, glavni gruntar, svobod-nik. Erich Berneker. v svojem slovanskem etimologiškem besednjaku označi besedo "kmet" za tisto, kar je bogat in ugleden kmet, velikogruntar, svoboden kmet, vaški starešina, župan, plemič. podložnik. razsodnik. V Ja-gičevem arhivu za slovansko tiio-logijo XVIII. zvezek, str. 308, se nahaja ocena Adama Kraszniewi-ezeve razprave "O izviru in pomenu besede kmet"', ki je izšla v nemškem jeziku leta 1895. v Za-grebu. r je bilo dosedaj določeno. Od- ski kompoll]st Isa Bajič v le-'delati. Delo stalno za dve leti, redba tudi določa, da se odslej tu svoje starosti ječmen ne sme več mleti. Ali ve Ija to za vse mline, v odredbi ni razvidno. Tropine sadja. Ali so iztisnjene tropine sadja (hrušek in jabolk) posušene in skuhane ter pomešane z drugo pi-čo dobra krma za goved in za prašiče, in ali niso zdravju škodljive? Sadne kakor grozdne tropine so prav dobra krma za goved in za prašiče in imajo nekako isto kr- Nekatere Bajičevih pesmi so po- gozd lep in rasteč. Plača od kvar-ta $1.35. notri pa gre vse. Ogla- stale zelo popularne. Bajič je u-'site se pri: glasbil tudi Nušičevega "Kneza' John Jančič, Semberijskega" v jpero. Box 113, Clarendon. Pa. (27-29—11) Češka namestnija je naznanila praškemu magistratu. da se mora v občevanju z vojaškimi oblastnijami posluževati kor ^ VM ^^ T ^ rtrokl) edmo-le nemškega jezika kot službenega jezika armade. SAfcl XA8TGPirm, | SJtierl tc pooDladčenl puolrmtl narod- niac n. "Gla« NtJ^ia" tn knjige, kt- ] ELiaOnJo^ POHJB: Li«i Ar k. Is okoUca; Mlcbi?! Clrar. Bogastvo Bolgarije. S*a Fir*ael»e«, CaL: J&kob Lovita. Kraljevina Bolgarija, ki ima 5 Co}°\' F™nk strab^- .... i - f - . • , . Syjidville, Colo.: Jerry Jamnlk. milijonov prebivalcev, je poljedel- p,^ ^ . petef ^ j. ^ ska dežela; tn četrtine prebival-Fnnk jKnerh ^ JoflE a . , t , • , stva so Pe^a s poljedelstvom. Xa.j- Salldzi, Colo in okolic*: Louli Co- milno vrednost kakor srednje do-, Te- se pHdela ržij koruze'rtello (The Bank Saloon>. Iz Avstrije. Grcrke odeje za juino-zapactno armado. Vojuopomožni urad na Dunaju se obrača na prebivalstvo s prošnjo. da daruje za vojake na juž-no-zapadnem bojišču toplih, volnenih odej, vseh vrst. pernic-, da olajša vojakom premagovati zgodaj nastali mraz. Pismo grško-katoliškega škofa na Ogrskem. "Edinost*' poroča: "Grško-ka-toliški škof rusinski v Prešovu (madžarski Eperjes) v šariškem komitatu) je izdal duhovnikom in učiteljem svoje škofije pismo, v katerem pravi, da želi, da se iz dosedanje prakse izbriše vse, kar daje povoda raznemu hujskanju proti zvestobi do madžarske domovine. Duševna kultura naroda se mora približati madžarski narodni kulturi. V svesti si svoje dolžnosti, da vodim duševno življenje naroda, ki živi v moji škofiji, kakor tudi pravic, ki jih vršim nad šolami, odločil sem. da pouk materinega jezika v šoli u-reditn tako, da bo odgovarjalo pedagoškim zahtevam in da obenem obvarujem ljudstvo pred hujskanjem. ki ogrožava življenjska vprašanja naroda. Poslanica določa, da se v šolah sme materni maloruski jezik rabiti samo v toliko. kolikor je potrebno, da učenec razume madžarsko predavanje. Nadalje se določa, da se v šoli ne uči cirilica, ampak latinica, ker je dosedanja praksa dokazala, da .je učenje cirilice nepotrebno delo. Z opuščenjem cirilice se narod še bolj približa madžarski kulturi, a hujskačem bo izbito iz rok orožje, s katerim bi hoteli odvrniti ljudstvo od zvestobe kralju in madžarski domovini. — Mi smo — odkrito bodi povedano — zastr-nieli, ko smo prečitali to — pastirsko pismo, ker po mnenju pisca je duševna potreba ljudstva — tnadžarizaeija. Pa moramo tudi dvomiti, je-li to v bodočem interesu skupne monarhije, da se preko vse mere ojači — madžarska kultura!" Nove odredbe za jecemnovo in koruzno moko. Naznanja se, da najvišje cene za moko iz koruze, činkvantina in ječmena, ki so bile določene za prodajo v velikem, stopijo iz veljave. Te cene veljajo le še za one mlinske izdelke iz tiste količine koruze in činkvantina, ki je bila do 1. okt, nakazana kakemu mlinu. Za po 1. okt. nakazano koruzo in činkvantin se bodo naredile diuge cene. Obenem se bo tudi izdal za mline, ki meljejo za vojno-žitno-prometni zavod, nov predpis bro seno. Slaba stran iztisnjenih sadnih tropin je precejšnja množina grampe (.vinskokislega in ja-bolčnokislega kalija), ki se nahaja v njih in ki na zdrrr ' • v velikih množinah neugodi inkuje. Grampa zlasti učinku., . spolovila: živali se zaradi itje močno pojajo, kar je včasih, celo všečno, in breje živali lahko povržejo. Brejim živalim v drugi polovici brej ost i sploh ne kaže tropin po-kladati. V odtisnjenih tropinah je še vedno nekaj sladkorja, ki pokipeva in se izpreminja v alko- iu ovsa. Neka posebnost te dežele Wal9enborg, Colu.: Ant. Safttcii. je negovanje rož-vrtnic. Velika' Clinton, lnd.: L.ajibert BolJkar. polja v vzhodni Rumeliji so na-j ladiAi^Aon«. fad.: Alois aedmin. saj ena s samimi rožnatimi grmi.| Woodward, Ia In okolica: Lukai Iz njih namreč pridobivajo znane Podbregar. dišave (parfume), ki jih drago prodajajo na vseh svetovnih trgih. Na Bolgarskem sade tudi tobak in pridelujejo vino. Zivino-reja je močno razvita. Umorjena rodbina. V vasi Hochstuebelau pri CSdan-sku na Nemškem so najbrže ube-rli gojenci prisilnega vzgojevali- hol. ki živalim ne prija. V takih iT, ... , „ , sea umorili mater, zeivo m dva si- slabo hranjenih tropinah se alkohol konečno izpremeni v jesih in so potem cikaste tropine tudi nezdrave. Sladke, iztisnjene tropine je dobro stlačiti v kako posodo, n. pr. v čeber, ter jih je zaliti toliko z vodo, da voda nad njimi stoji. Pred porabo je take tropine ožmeti ter jih pomešati med drugo krmo. Pri takem ravnanju se grampa iz tropin kolikortoliko iz-luži in alkohol pa izpuhti. Boljše so za krmljenje tiste tropine, ki so se rabile za kuhanje žganja, kajti pri tem delu se je grampa že izlužila in ostane v kotlu na na kmetovalca Sehniiedofskega. ki je v vojni. Tretji sin je, dasi težko ranjen, skočil pri oknu in pobegnil. Morilci so potem užgalij hišo. Trupla umorjenih oseb so dobili popolnoma zgorela. Vse dosedanje zasledovanje ni imelo u-speha. (Pomanjkanje drobiža na Francoskem. Listi javljajo, da primanjkuje na Francoskem drobiža, tako da v Anrora, III.: Jernej B. Yerblfc Offlfsbj, 111.; Math. Hrlberalk. Chicago, HI.: Frank Jurjove®, Depne, I1L: Dan. Badovlnaa, J^a Salle. 111.: Mat. Komp. Joliet, IlL: Frank Laurich, Joba Zaletel In Frank Bamblch. Mineral, Kan*.: John Stal«. Waakffaa, ILL: Frank Petkovfel ia Metb. Ogrtn. So. Citiraš«, IlL: Frank Ccraj la h,ar.vi 7ostn «l»Lrho!m, F. Zgon«, Jakok in FraDk Dulatb, Minn.: Joseph Sharaboa. pariških trgovinah že porabljajo: I|y Miim. la nkollcn: Tvaa Goni«, _ pisemske znamke namesto drobi-Jjt L Kipg^ joa. j. Peehet in Lonla dnu. zato je tekoči ostanek iz žga-|*a" lh'ŽHVna kovačnica kuje samo m. Peružek. njarskega kotla proč vreči. Ker zlat.,» sr<;t>rm denar, drobiž pa.soj Krcfeth. Jnrij Kot* ni mogoče sadnih ali grozdnih tropin takoj pokrmiti. zato jih j«' pravilno hraniti. Prekuhane ali izlužene tropine je dobro natla-čiti v primerno posodo, na primer Čebre; napolnjeno posodo je pokriti s papirjem in jo konečno dobro zadelati s kako ."» do 10 em debelo plastjo od pregnetene ilovice. Ilovica se izsuši in razpoka ter more zrak skozi te razpoke do tropin. To se prepreči s tem, da se ilovica semtertja z vodo poškropi in nanovo stlači, ali pa se povrhu posuje droben pesek (sviž), ki razpoke zadela. Tako hranjene tropine se ohranijo za krmo po-rabne skozi celo zimo. Odraslo govedo prenese na dan brez škode do 10 kg takih tropin, manjše živali in prašiči seveda primerno manj. Raznoterosti. Francoska duhovščina v vojni. Kako hrabro se morajo boriti francoski duhovniki za svojo domovino, so spozna iz poročila lu-cernskega ^ Vaterlanda" \ ki piše, da ^e na francoski fronti padlo že -loOO duhovnikov in '2-'i00 bogo-slovcev. V ječi umrl. kaznilnici Tdlava je te dni umrl roparski morilec Janos 8o-vago. Ta je bil dolgo časa strah cel *ra komitata Hajdu in tudi sosednih komitatov. Umrl jri v starosti 60 let: zaprt pa je bil vsega kakih 40 let. Pred tremi leti je umoril in oropal nekega hišnega posestnika in bil obsojen na dosmrtno ječo. Sir za vojake. Soproga inženirja Evgena Klei-na v Temešvaru nima sieer ne ene pedi zemlje, in ne ene kravicc, sploh, razen kanalčka nobene žival ice. pa je vendar ponudila vojaški intendanci, da dobavi za armado večjo množino sira. Inten-danca je sir naročila in gospa inže-nerka je pridobila agenta Julija Ssiesaka, da preskrbi sir. Ta je poskrbel premalo sira in kar ga je preskrbel. še tisti je bil slab. Izvedenec Ivan Antoluska je kot zastopnik intendanture najprej zavrnil, ko pa ga je Csicsaki podkupil. je smrdljivi ,sir vendar prevzel. Kaj so s takim sirom vojaki storili, ni znano, pač pa je znano, da je bil Antoluska obsojen na 2 leti. Csicsaki na 3 mesece in 200 K globe, bančni ravnatelj Žiga Szana, ki je bil tudi pri tej družbi. na 3 mesece in 1000 K globe. prej izdelovale zasebne kovačni-ce, ki pa se zdaj ne morejo s tem baviti, ker izdelujejo vse milnici jo. Električno ogrete spodnje hlače. Profesor na obrtni šoli v Ino-' mostu Maks Beck in dunajski zdravnik profesor dr. Schroetter sta izumila spodnje hlače, ki se dajo električno ogreti. To je zlasti važno za vojake pozimi. Spodnje hlače so voljne in se oblečejo kakor vsake druge hlače, vpletene pa so v te hlače posebne žice. Take hlače tehtajo 580 gramov. Elektrika se napelje vanje posredovanjem kabla, ki je lahko ."»00 metrov dolg. Te hlače grejejo celo) telo in tudi roke. Če jih drži dotič-nik v žepu. Električni tok znaša lahko 250 vat. Kdor ima take spodnje hlače regulira sam kontakt kakor hoče. Par takih spodnjih hlač velja 80 do 100 kron. stroški za elektriko pa na uro 5 do vinarjev. Poskusi z modeli so se jako dobro obnesli in se je tudi izkazalo, da so popolnoma varne. I pati je, da s<- začne takoj z izdelovanjem lakih hlač. Cenzor. V r.stju n a Češkem je pred kratkim bila predstava burke 'On in njegova sestra'. Pri tej predstavi je sodeloval kot gost tudi znani dunajski komik Aleksander Girardi, ki je nastopil v vlogi pi-smonoše. En prizor te igre se ne vrši na odru. nego v parterju med občinstvom. Zgodilo se je. da se je v parterju naenkrat pnkazal Girardi pismonoša in začel glasno govoriti. Med poslušalci je bil pa tudi komisar okrajnega glavarstva dr. Herman Sachs, ki je v sedanji vojni tudi cenzor. Ko je Sachs zagledal in zaslišal Girardi ja-pismonoša. je hitro vstal in šel delat mir in red. Mislil je pač, da se je kak pijanec vtihotapil v gledališče. I)a se je občinstvo temu komičnemu prizoru od srca smejalo, si je lahko misliti. o mletju žita. Za podrobno pro-j Gospa inženerka je bila oprošče dajo mlinskih izdelkov še veljajo na. češ, da ni vedela, da je sir dosedanje najvišje cene. Kmečki slab. VOŠČILO. Pa se je možila mlinarjeva Hanca... Jaz in ona bila stara sva že znanca. Naj te spremlja, ljuba, v novem stanu sreča, ' če je prav izguba zame to boleča. Jaz pa pojdem doli k znamenju nad vrati: tam potopil boli v kapljici bom zlati. — Dragoslav Cilkin. Pittsburgh, Pa. Gilbert, Minn, ia okolic« t I*. V*»L Sifrfelng, Skizm.: Ivan PotJa. Kitzviile, Mirvn. in okolico: lom A.damich. Njuhwank. Mine.: Gec. Manrla. Virginia, Mina.: Frank Hrovat!«*, m. f-oois, Mo.: M tke Grabrlan. Aidrid^e* Konl.: Gregor Zobec, fjrcai Falix T>ic"*4 U405J N. 5th A /e. Kod Lodpe, Moot.: J. KoprlvSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. LittlC Fall«, N. Y.: Frank Gregcrka. Oevolace. Oblo: Frank Rakser. J. Marinčič, Chas. Karlinjrer, Jakob Res-uik in John Prostor. &arfeert*a, O. ia okolica: Aiol« Balast Bridgeport, O.: Frank HcČerac. ColbnwcHKi, O.: Math, biapnlk. Lorab«. Ohio bi elicilea; John i* 173G B. bi. SL Va*nrst»». O. i Ant. Kitni J. Orriac City, Owj.: M. Jnstla. Alkzfcray, Pa. ia aktllea: M. Ea; ■fcv^wascr. Fa.: rx>nli» HriPai Sraddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Kudoif Pleterfclt. ttardias, Pa. la ekoUea: Jchn Ker-Klinik. tj«aeaiflG2h. Pa.: Ivan Ptjk'. Claridice, Pa.: Anton Jerlna. Canor^burs, Pa.: John EoUicb. Pa. ia »kollca: A. Dum* far Darr&gii, Pa.: Dragntln Blayli. Dnnlo. Pa. In okolico: Josip Snhor. Export, Pa in okolica: Frank Trebeč. Pom* City. Pa.: Kari Zalar la F t, L-obcn. IT»pH5 Pa.f SaS-^ Vala*tt»Sil. Fitz Henry, Pa.: F. GottHcher. Greensourt Pa- ia okolica: Jceepli Novak. Ervla« Pa, la akolteai Frani LNna-lar. JohnstovvB, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. ^(ttxdcw Land;, Pa.: Geors Schalta^ Mones«en, Pa.: Matb. Kikelj. tfftsat fisa. Pa. Ia fkslimt Frattl Mač-ek. nmasr^a, Pa.! Isaaeij Po4vaaai% Majrl«t«r, Z. JakS* ia U, K. Jan scblrls, ^teclton. Pa.: Anton Hrea. ITalty 8fca_ Pa.: Joseph fikcrlj. Wert Newtoa. Pa. ta akallcai J«Mrffl lavas. WUlack. Fa. j FraaK 3«at« la 7*M»1 PataraaL TmIc. Utah: Antoa PaltUL Wiiterfurtcrs, Uiak; Ixmia BIga dek. B!ack Dirjjiond. Wash.: Or. Porftattfi Bavestadale, WsjIl: Jakob Da^ia. W. Ta. ia skalita l Jaka Br* ilata Tk«BM W is «fc»tttaf Fraai Kooijan in A. Korenchan. Graftoa, Wl».: Jonn Starapf«? Renoha, Wia.: Aleksander Pesdlr Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik bi Frank Meh. Sheboygan, Wit.: Frank Hepicfe !* Beronlm Svetlin. Wert AJli«, Wis. t Fraal !t<| 2f Lools Lionfaril. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val{ Stallch in Valentin Mardra. . Wyaj Joaij km, j \ 0: Jugislovanska se s Katol. Jednsta a inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota., Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKU rredeednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way o* box 17, dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertol Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PSTEB ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN YOG RICH. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, POROTNIKI: FTiAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH P1SHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. ft* J. FORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, IteV. J, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva »v. Srca Jezuia, Iter. 3, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, «t., od društva Slovene«, Iter. 114, Ely Minn. Vel dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov «e ne bode odralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Spisal: Filip Rekar, New York. Pustite, pustite! Pomirita se! Sedaj ni čas za pre- Franc Koritnik in njep^i;^0:^^;1:^ va Roman Romanov. !in v sobo. . .. " Franei!".... Od leve strani je prišel glas. in Franei se j" ozrl. Bila je Tončka, : čakala je nanj in ga je opazila - ——- sredi megle in je stekla po hribu (N. idalje vanje.) doli fka cesto in ga je zaklicala. Mi do mu je bi rega o v tistem tre- Bog daj. Tončka, Bog daj nio- 1 - - ( * ? tona gospodinje de ocl. .... ilo do s anar ne. Dobilo se bo Veselo se ji je nasmejal Franci in -»i ' bo nI ičalo. in dnevi bodo in za trenutek se je ustavil pred lenem redu i aprej.... njo. >ilo m nogo snega; sa- "Vedela sem. da prideš in sem mo i edkokjt v iarku .... v čakala in sem pritekla po rebri dolii b gozdu.... tam je doli. ko sem te zagledala sredi megle h(ij m s< 1CUCIU imel s«c/.iiii pia-si. [t popolnoma je- Utihnila je Tončka, ali veselje >odo. jate ptic so ho- »e je poznalo na njenem obrazu. dile po njih trašile so se tu- Zardela so njena sveža lica, .par. n in so nagla s zavpile in od- mokrih las je gledalo izpod robca letel ' Ka/b galo se je po zraku in kakor trudni so ležali na belem odur no v p it j e in Ho vek je pogle- čelu. Stala je pred njim v težkih v tisto stran zelo mrzlo in in nerodnih čevljih, zavita v ogu- hladi ljeno ruto. in samo obraz se je vi- anci je p riše vun iz mesta; del in par vlažnih, trudnih las na v lei JCI (Mili •o in desnico stisnje- čelu. hlačni ž 1 1 * * J hitei svojo pot. "Ali prideš past?.... Enkrat cesta se je vila pred da bi prišel, skupaj bi šla gori pod ji jim liS P'»|M »Idam ko solnce je si- hrast ili k gozdu doli in bi sku- i;il 11 tam na d dal jniui gorovjem. paj zakurila ogenj. Lepo bi gore- Že s« • je rile« •bo, zlatila so se lo. plamen bi se dvigal, dim-bi pla- tli sleini sol nce se je po- val pod oblake. . . . " mika lo Miz« li/.e k vrhovom. Polplašno in negotovo je Tonč- i se en pal ec je manjkalo do ka govorila, in Franei se ji je na- liajv Šjcg.-I v lej. in solnce se smejal. je 4li.. .. je bilo lepo poznati sveti večer. Fr anci je 1 litel v eselo naprej, ve- Prišel je do domače hiše in je 11 LSI. Se toliko in toli- -topil v vežo. ko o vinkov 11 od j »rla s.- bo dalja- "Dober večer, mati!" i. "''Ij. tam s redi nje domača Glej. spoznala je mati zaželje- rozdi in pašniki. iiega, obrnila se je od ognjišča in Nič ni sneg 1 po njih samo tuin- mu je stopila vesela nasproti. Tu- samotiK » ži\ inče. tam kopa di oče je stopil iz sobe in tudi nje- pasti rjecv it sred i njih rdeč pla- gov obraz je objelo veselje. men. Plapol šč dviga, in siv ' Kaj si prišel. Franci?.... Prav plava K višku in gori proti o- je. da si prišel! — Pa zakaj si bi "i k >m. prišel tako pozno, Franci?'.... ;inili so zadn ji žarki z neba. "Saj bi bil rad prej, pol meseca ugas nila je zarja in potemnili so prej bi bil rad, pa nisem mogel go rs tci vrhoi i. Ki ikor moleči me- prej!'' ii 111 * so stali v dal javi. ogrnjeni v "Stopi v sobo Franei, mrzlo je ti mrak in za opij en i sami va- in zebe te." se. \ *eč ni I ilo p< » polju ptic, sa- "In lačen je!".... moti a so st ala. in megla je bila "Ali si lačen, Franci?.... Samo legla po nji! . Gos tila se je bolj in majhno potrpi!. . .. bolj in več s • ni v idelo do gozdov. "Nisem lačen. mati!".... ki s. stali z« i pravniki in njivami. Stopili so v sobo in veselje je bi- In m rak je | ►rili a j il od vseh strani lo med njimi zelo veliko. Franci in ta ko se n i vidt do nikamor. je pogledal po sobi; še je bilo vse Fr anci je sel sn ■d i megle naprej ravno tako: tam je stala postelja, ■ itno um je bilo. uičarskeiii in okrajni ^•r. orožni-- Sre- Fr JN ibrostno svetinjo 'J. raz-dobili: narednik Ignacij korporala Jakob Hrumeč i Mačkovič, rezervni pra-Vladimir Adamek, koriti Rečen, infanteristi: Epih, Jakob Ogrizek, Fran '*. Janko tSiinoueič in Jakob ir, vsi pri 17. pešpolku; če-je: Rudolf Hae, .Martin Ko-•vee, Martin Antolič, Josip šnik, Jurij Slana in Fran ir, infanteristi: Fran Kal-van Leskovšek, Fran Lubee, If Malen.srk, Martin Ovse-Vinko Trebil, Anton Potnik lton Tekave. — Zlato hrani svetinjo jt* dobil na red-7. pešpolka Matevž Prodan. >1*0 d 11 io dobili: t in A. Trobi rijskega pol Ivan Brada, nr Lavreneak svetinjo 1. pničarja V. 12. go rs k e-a ; rezervni Karol Kav-n Drago- četovodja Fran Hi vit v šotorsko platno na pobočju solčnega griča. Zvonovi mu ne zvone, samo naši in tudi ruski topovi mu mogočno pojo zadnje slovo. Z griča, na katerem sedaj leži. je lep pogled tja doli v široko Rusijo, pod gričem pa se lesketa velika ukrajinska reka. Ta prijazen grič so izbrali fantje za zad-rji dom svojim tovarišem, ki so padli v poslednjih dneh, ter za one, ki bodo še padli v prihodnjih dneh. lf> svežih grobov je tukaj, v katerih mirno spe kranjski Janezi. V raznih kotih kranjske de-ž"le so se rodili, sedaj mirno počivajo drug poleg drugega. Največ je Gorenjcev, dva sta Dolenjca : Alojzij Vertar iz Podtuma iu Matija Pucelj od nekod iz ribniške doline. Sredi med njimi bo polival praporščak Kastelie. tovariš v smrti. Dva vojaka mu že kopji! a jamo; pogreb bo danes popoldne; mene ne bo zraven, ker moram s svojimi možmi nekam drugam. Tudi kar je pevcev Hraiulovega omizja iz Judenbur-ga tukaj, mu ne bodo mogli zapeti v slovo pesmic: Gozdič je Že zelen... Prišla bo pomlad zelena... Oblaki so rudeči... Preveč so naše pevce po celi fronti razkropili. Kastelica smo vsi radi imeli; bil je tako till in skromen. V ruskem ujetništvu se nahaja nadporočnik Pavel Golia. Oglasil so je pismeno iz Pense, brzojavno pa iz Zaeizyna na Volgi.. Imenovani nadporočnik je bil v iztočui Galieiji dne 1J. sept. od velike ruske premoči zajet. Pri sti prilož- Fran Terbo.š, pod- Host i sta bila med drugimi tudi nik Ivan Snoj in infauteiist ujeta kadet Rudolf Zherne, vodi- ;tor Novak, ,]- telj šulferajnske šole v Lazah, in vsi pri 4<. pespo. . 11, i k Ant ni Pu klavce, če- enoletni prostovoljec Milan Ku-\liha F ras, enoletni pro- der iz Novega mesta. — Iz ruske-č. tovodja Ivan Trillerj ga ujetništva se je oglasil z do->ral Maks Završnik. vsi pisnieo z dne 30. sept. Karol Vi-Nu>iku. die na svojo ženo, ki je dospela KRANJSKO. ii.">. <>kt. v Novo mesto. Vojak se nahaja v Saropuli v vjatski gu-berniji blizu Urala. Na dopustu. Pater Janez Žur-ga. vojni kura t, je došel za štirinajst dni na dopust s severnega bojišča, na katerem se nahaja v raznih krajih že od začetka vojne. Stanoval je v novomeškem frančiškanskem samostanu. Dne 1. nov. se je zopet vrnil na bojno polje. Novice iz Adlešič. Zadnji čas smo izvedeli zopet nekaj novic o nekaterih vojakih naše župnije s severnega bojišča. Mate Adlešič. svoji ženi dne 22. sept., da je ktobra piše ne-1 bil 33. sept. od Rusov ujet in da se nahaja v ruskem ujetništvu, a kje. ni sporočil. Ž njim je bil ujet i vadilo naključje! Danes zjutraj! tudi Miko Vardijan. posestnik iz m Ti na vojnopoštni dopisnici Dolenjec št. 2, kakor piše dalje, »pravil ob.'e vzdrževano vest, da | h Miha Požek. mizarjev sin iz Do-1 idel na bojišču Tvoj učenec! lenjec št. 27, star 23 let. samec in Na- izučen mizar, pa je bil v vojni ubit; k vojakom je bil potrjen letos 28. maja. Anton Petek, ki je bil v boju težko ranjen, je umrl Žrtve vojne A a si ■bskeni b<»ji- h<**u j t- patiel Novouit šran .Janez risrh. r. Bil j • sin /.ii a ne rodbine Fineherjeve n a 1 'repu Naznanil j1!). oktobra smrt st. i rišem vojni kurat Soiuaro d. Ta j. tudi poslal dt'Uar, ki ga je poku jni imel št* pri 8<*bi in jra najbrž« pred si u rt - jo izročil kuri tu s pr< šnjo, naj jra pošlje sta riše i u. Dom,- v Gor. Lo- k vie i pri Mel iki zaj»i iXt"a ženo in tri nt ročice. Dne 12. oktobra j»i posli*. L ženi razglet Inieo iz Bo- seiijikogra lirot la, kjer je celo drn- žino zatlnjikr dt pozd avljal pred odhodom na boj išee. — S sevei*- it ie •a 14. svojemu prijatelju sleci Dragi prijatelj! Ne- »rščak Lovro Kastelie praj znanil sem Ti. da je živ in zdrav. Žal. da to sedaj ni več res. Komaj sem dopisnico odposlal, je bil Kastelie zadet od ruskega šrap-uela naravnost v glavo in je takoj izdilmil. Sedaj leži mrtev, za- 25. junija v neki bolnišnici na O-' gr kem, kakor je sedaj izvedel) ga nadzornika. njegov oče pri okr. sodišču v Čr- ________ nomlju. kamor je bil pozvan za radi njega. Dne 2. okt. je prišel domov na dopust enega leta čruo-vojnik Miko Horvat, posestnik iz Dolenjec št. 18. Hil je ranjen 11. ' maja pri Kolom« ji od dum-dum kroglje v desno roko, v kazalec in dlan, nakar je odšel na obvezova-lišče na železniško postajo v Ko-1 omeji, kjer so mu obvezali roko. Od tu se je odpeljal v neko bol iiišnico na Ogrskem, kjer je ostal do 28. maja, ko se je odpeljal v bolnišnico na Dunaj, kjer je bil 3 mesece in 3 tedne. — Dne 18. oktobra, kakor že tudi parkrat poprej, slišali smo pri nas močno streljanje s topovi z južnega bojišča. Slišali so se prav razločno posamezni streli ter njih bobnenje in odmev. Sploh se sliši k nam večkrat grmenje topov, posebno če drži jug. — Letos smo imeli pri nas nekatere dni nenavadno trgatev, in sicer pod dežniki. Ker je nekaj dni skoraj neprenehoma lilo, da ni bilo mogoče trgati v lepem vremenu, morali smo v dežju in trgačiče so držale nad seboj dežnike, a blizu vinograda pa so si kurile ogenj, da so si grele roke, ker je bilo tudi prav hladno in burno vreme. Letos so delali po vinogradih veliko škode posebno kosi. ki so se letos nenavadno namnožili in jih je letalo po cele jate po trtju. Nekatere trte, posebno črninske, so popolnoma obrali, da ni ostalo skoraj jagode na njih. Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl Jakob Ažman. oči novomeškega profesorja Cirila Ažma-na. Pokopali so ga 24. okt. ob veliki udeležbi duhovščine, profesorjev in uradnikov, dijakov in ob muogobrojnem spiemstvu meščanstva iz vseh slojev in tudi občinstva iz okolice. — V Novem mestu je umrla občeznana gospa Ana Wagner roj. Kralj po dolgotrajni bolezni v 7G. letu svoje starosti. Ranjko so položili 26. okt. v grob zraven njenega soproga Fr. AVagnerja. bivšega pisarniškega ravnatelja pri okrožnem sodi-šču v Rudolfovem in domobranskega stotnika, ki je bil več let tudi stotnik uniformirane meščanske garde v Novem mestu. — V Ženevi v Švici je po kratki bolezni umrla Emilija Schlesinger,. mati. stara mati, prababica in tašča velečislane rodbine Gorianv na Ruprčvrhu. Pokojniea je bila tudi v Novem mestu dobro znana in vsled njene ljubeznivosti obče spoštovana. — Dne 21. oktobra je umrl Fran Bambič po«-*-l:iik v St. Jerneju št o. star 86 let. Pogreb je bil 23. okt. ob obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev ter občinstva iz vseli stanov. Pokojnik je bil skrben oče ter priden in marljiv gospodar. Opravljal je tudi službo cerkvenega ključarja pod štirimi župniki. Obenem je bil vedno občinski odbornik in svetovalec ter ga je srenja izvolila vsled njegovih vsestranskih zaslug svojim častnim občanom. Več let je bil tudi ud krajnega šolskega sveta. Zadnja leta se je umrli pač moral odpovedati tem službam, ker vsled o-slabelih oči in visoke starosti ni zamogel več opravljali takšnih dolžnosti. Ker je bil ranjki vrli Slovenec, je znal po tem svojem prepričanju tudi svoja otroka Janez;! in .Tosipino lepo krščansko in v narodnem duhu vzgojiti. Oba sta stregla svojemu očetu potrpežljivo na njegovi bolniški postelji ter mu neutrudljivo stala na strani ob zadnji uri. Samcmcr. v Zagorju je umrla prodajalka Alojzija Klenibas. Bolehala je na živcih in v trenutku duševne zmedenosti je izpila veliko množino oetove kisline. Tretjega vojnega posojila je podpisalo pri hranilnici in poso-.lil niei v Kandiji zraven njenega lastnega podpisa za 30.000 K še dosedaj 14 strank v skupnem znesku 11.500 K. Odlikovanje. Za usj »ešno delovanje pri Rdečem križu v Novem mestu so bili odlikovani s srebrno kolajno, in sicer gospe in gospodične: Bertsche Olga. Clarici Marija, F.kl Gizela, pl. Garzarolli Ivana, Ipavitz Ljudmila. Kos Avgusta. pl. Mazanec Marija, Opitz Klara, Rogina Matilda. Slane Ana. Kegnla Leopoldina. Toporiš Ema in Žitek Jakobina: nadalje gospodje: dr. Heller Kamil, Kal-čič Ludvik in o. Vavpotič Poli-karp. Velika svota v bankovcih Se je našla v Vapčjivasi-Semiču. Najditelj. kojega ime se ne omenja, jo je oddal okrajni sodniji v Metliki. Imenovanje. Cesar je imenoval profesorja na državni realki v Ljubljani dr. niodr. in bogosl. Mihaela Opeko za deželnega šolske- Portorosso št. 10. Ona je kupila papriko po 5 K kilogram. Zakolje priznala pri razpravi, zahteva-j Carolina la pa je od svojih pomočnikov,! jaz. da morajo prodajati kilogram po i 10 K. Obsojena je na 80 K globe.! Box 25. novomeški gmnaziji začelo 19.} Obsojena navijalka cen. pa-oktobra v prostorih frančiškan- J priko z dobičkom 100 odstotkov ske deške šole v samostanu. Štirje razredi imajo pouk dopoldne od 8. do 12. ure. drugi štirje razredi pa popoldne od 2. do 6. ure. V prvi razred je vstopilo 45 učencev. Premeščeni so iz Novega mesta sledeči uradniki avstrijskih drž. železnic: Maks Klodič vitez Sa-bladoski, višji komisar, direkciji v Trst. sedaj v Ljubljani; Maks Madlsperger. višji revident, direkciji v Line: Robert Week, komisar. direkciji severozapadne železnice; Oto Kovarik, komisar, direkciji na Dunaj; Alfred Hauss-ner, komisar, direkciji v Plzenj: Ferdinand Wolf, višji komisar, gradbenemu vodstvu v Split; Alfred Chat. višji komisar, direkciji na Dunaj : Emanuel Honig, revident. direkciji v Olomuc. I OVjRO-iena niiviiallro POTI T>., P 0 TRE BU JEM _ ---------- — ........... še 25 do 30 mož. Plača $1.50 naj je hotela prodajati v Trstu miro-t dan in hrano, ali pa *1.00 od tisoči PJ! 0 H fl R il F V i" R fchlsRr dilničarka Edla Ferrazutti v ul. čevljev za žagati logse. Vzemite|lfI U 11 U 81 U L S L železnico do Johnson City, Tenn., j in od tam pa do Pensacola, North! in 4 milje proč sem pa ŠTAJERSKO. Smrt na bojišču. Kadet v rezervi M. Šrol piše enemu svojih celjskih znancev iz jugo-zapadnega bojišča med drugim: '"Naznanjam Ti tudi, da je padel rezervni kadet profesor Anton Rabuza. Zadela ga je granata, ki je tudi njegovemu slugi odtrgala roko." Profesor Rabuza je podučeval na samostojnih nemško - slovenskih razredih v Celju. Kot dobrega u-čitelja ga je vse eenilo. — Dne 19. okt. je padel pri nekem saper-skem oddelku na južnozapadnem bojišču Martin Pauher, zidarski palir v Celju. Pokojnik je bil zlasti priden član celjskega delavskega podpornega društva in prav dober pevec; pomagal je rad pri vseli narodnih prireditvah. Zapustil je staro mater in nedo-letnega otroka. Umrl je v Kremsu ob Dravi dobro znani rodoljub, železnični podjetnik iužener J. Gajšek, star 80 let. Po gradbi dolenjske železnice je nekaj časa bival v Ljubljani ter se potem preselil v Gradec in slednjič v Krems ob Dravi. Bil je samec, naroden in iniovit ter se večkrat izrazil, da zapusti svoje premoženje za ustanove. Kdor ga je poznal, .se ga bo rad spominjal. Ljubavna drama. V neki kavarni v Ptuju službujoča natakarica Terezija Wohlmut je imela že dlje časa ljubezensko razmerje z natakarjem. Avgustom Wolfom, ki je sedaj strežnik v ptujski rezervni bolnišnici. Wolf je spoznal, da ima tehtne vzroke, biti ljubosumen. Dne 30. oktobra je prišel po-polnoči v kavarno, kjer je služila njegova nezvesta ljubica, se začel z njo prepirati in konečno nanjo štirikrat ustrelil iz revolverja. Zadel jo je tako. da ni upanja, da ozdravi. Seveda so Wolf a takoj zaprli, a mož se je še tisto noč obesil. Zaplemba jajc in krompirja. V Mariboru in političnem okraju mariborskem so zaplenile oblasti vsa jajca, kar jih pride na prodaj. Jajca se morajo oddati mariborskemu magistratu, ki jih potem prodaja prebivalstvu. — Ravnotako so oblasti zaplenile v istem okolišu krompir. KOROŠKO. Cerkvene vesti. Prestavljen je Viktor Ruprecht. župni upravitelj v St. Tomažu pri Celovcu, v Brezo ob Vrbskem jezeru. — Soprovizura župnije St. Jakob ob cesti je podeljena dr. Janezu Ar-nejcu. • Za vejna kurata v rezervi sta imenovana duhovnika krške škofije Janez Braun. župnik na Ivo-kovem, in Kazimir Thomann, kaplan v Starem dvoru. Zbolel je Leopold Kasl. župnik v Brezi. Redovniško obljubo je 17. okt. napravila v samostanu šolskih sester v Mariboru Bogomira Gra-fenauer, rojena 21. nov. 1893 na Brdu pri Smohorju. hčerka koroškega poslanca Frana Grafen-auerja. Maksimalne cene za drva na Koroškem so za enkrat odpravljene. Izprememba. Vodstvo ravnateljstva za proge družbe državnih železnic na Dunaju je poverjeno dvornemu svetniku in ravnatelju državnih železnic v Beljaku dr. Avgustu Speil vitezu pl. Osthei-mu; na njegovo mesto je imeno-i van višji stavbni svetnik Avgust Blaschke z Dunaja. Imam v zalogi za leto 1916. Joseoh Požar, Pensacola. N. C. (27-29—11) HRVATSKO. I Poskusen samomor zaradi bede. V Zagrebu sta se poskusili zastrupiti 461etna Julka Zadravec iz Va-raždina hi njena 1."»letna hčerka Slavka in to bržkone zaradi bede in pomanjkanja živil. bosna, Nevihta in povodenj. Dne 28. oktobra j - nastala v Sarajevu velika nevihta in so bili nižje ležeči deli mesta kar pod vodo. Več malih hiš se je podrlo, druge so morali demolirati. Škoda je velika. SLUŽBO DOBI takoj Slovenka za hišna in kuhinjska opravila. Jos. Nosse, 1226 E. 55. St., Cleveland. Ohio. 26-11—2-12) Čudovita zdravljenja, j Če trpite na boleznih na pljučih, ! | v želodcu, jetrih, obistih, na ka-j jtarju, revmatizma ali živcih, — ne. , odlašajte niti en dan, temveč se' informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov, kot ee jih rabi v največjih evrop-I skih aanatorijih, ki so pomagali j stotinam vaših rojakov, ki so bili .15U, za naročnike v Pitsburghu. zanesljivo vsakdo posije, ker pem žc ., . . . . . 0 nad 18 let tukaj v tem poslu lr. seda j<-levelandu 111 Cllicagl pa SaniO v svojem lastnem domu. V popravefe |$1.39 ker v teh mestih imam zavzamem kranjske kakor vse druge loorn. Sprejemam tudi udnino za ii&rmonike ter računam po delu k*-; prihodnje leto, ki znaša samo en brea naii0in;»«ra tinte-os-j ;u udjp^pclnsi-eiis umecniiLiij načrtih. Okrašen© so e biseri in rsakovrst-»in>: rožauJ. Velika zsl ogt .•oEkovrat.-iih goda' in najboljših jrra mofonov ter finil eloreuskih plošč i. t. d. Veliki ilaetrovi-ni cenik s slikami po Sijem rsakenia aatitocj. Ivan Benčič 4t>54 St. Clair At«. Cleveland. Okla. Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, rejralje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJiv & CO., Ccneaiaiagh, Pa, Bm m Šolsko leto 1915—16 se je na nelia- _ PBIM0BSK0. Bombe metal na Trst. Dne 24. oktobra je italijanski letalec metal bombe na Trst. ubil tri prebivalce in jih več ranil. V rusko njetništvo je prišel nekdanji italijanski državni po-Jslanee Reke, znani Rikard Za-! bolezni. Želim, da ir.e poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj aem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spričuje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes sneio-beli po dolgih letih itudiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse dste slare. kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teško zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj.' Pišite po brezplačno knjižico. katero vam nudim. in citajte mojo poslanico aadc. okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatl-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca B se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z tU majhnimi stroški. Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga- ^ nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in K ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar- ^ nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. Zdravniška knjižica, katera šfefe 96 strani, zastonj. Pišite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna takta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica ie zaiopa znanosti m vsebuje mformacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsaK moskt m vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristi tistim, ki mislijo na žen i te v. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moči pišite takoj po to brezplačno kniižlco m zvedeli boste, kaj je potrebno glede te aii one bolezni. Ne pošiljajte denarja! - pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč citajte to knjižico, katera je Kažipot k zdravje, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico. Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času. Dr. J. Russell Price Co.. S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago, 111., Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško Knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime in priimek____________________________ Štev. in ulica alt Box_____________.____________ Mesto--------------....____________________Drj GLAS NARODA, 29. NOVEMBR A, 1915. IT Cr WATERLOO Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P. 19 (Nadaljevanje) — — j.« rekla ona ter še bolj dvignila glas. — sedaj zopet pričanja s svojimi dovtipi. sedaj, ko je že vsak mislil, da je vse pri kraju . . . Sedaj se vrača kot prava kuga. hujši je kot je bil kedaj preje.... <'uti! sem kot nekako ginjenje v njenem glasu. Gospod Gulden je bi! navidezno zaposlen s vojim delom. Kdo je kriv. mati Grete? — je vprašal nenadoma. — Ali mislite. da bi moglo iti vse to t:iko naprej, te vedne procesije, te ma nas hoteli vse napraviti za Vandejc še in pridigi- proti narodnemu imetju, te stalne grožnje, da se b< pa bo zopet treba vzeti na ramo turnistro, v roko puško ter korakati. To je naravnost strašno in človek bi bil rajše v Sviei ali pa v Lipskem. Jaz nisem hotel ugovarjati Katarini, a njene besede so me zelo razsrdile. XII. Od tega trenutka naprej je vladalo povsod veliko razburjenje. Častniki na dopustu so klicali naglas: — Vive 1' Empereur! — Mestni poveljnik bi rad ukazal njih aretacijo, a bataljon je držal z njimi in orožniki so se vedli, kot da ne slišijo ničesar. Delalo se ni nič več. Davkarji in kontrolerji. mestne in državne oblasti so bile v strašni zadregi. Nikdo se ni hotel izjaviti za Napoleona ali za Lu-dovika XVII!.. seveda brez ozira na krovce, zidarje, rokodelce in dninarje, katerih se ne more odstaviti. Kadar so šli ti po cestah, so čisto neženirano kričali: — Proč z emigrantje! — ter so se celo rogali splošni zmedenosti, ki je zavladala. Nekega dne se je glasilo v listu: — Cesar je v Grenoble! — Prihodnjega dne: — V Lvonu je že! — Ko je čital gospod Gulden na večer taka poročila, je bil zelo dobre volje ter rekel: — Iz tega se izprevidi. da so Francozi za revolucijo in da ne bodo mogli ostali nikdar nastopiti proti temu. Ves svet kriči: — Proč z emigrantje! To je svarilo za ljudi, ki vidijo jasno. Burboni in sedaj vidijo uspehe svojega tlela. — 7<>|.,-t uvedlo stari vladni sistem?.....\!i mislite, da se je kaj ta-J i doživelo, odkar obstaja svet? Ali si morete misliti nekaj, kar bi še bolj naščuvalo narod k ustaji. narod, katerega se skuša zopet j™ potlačiti v prah? Ali ni videti kot da je Napoleon sam povedal Bur-j bonom na uš-sa vse te gluposti. ki morajo napolniti ljudi s studom? lieeite. če ni bilo vsega tega naravnost pričakovati? Pri tem je trajno opazoval s svojim povečalnim steklom uro, da ost m, miren, dočim sem jaz od strani opazoval teto Grete. Po-vfala je park rat bleda in rdeča in Katarina ji je izza peči nepresta-, no migala, naj tu napravi \ naši hiši nobenega škandala. Ta trdo-M-atiia nsk.i pa <.* ni niti malce brigala za vsa ta svarila. - Torej tudi vi se veselite tega? — je rekla. —- Vi izpreminjate svoje mnenje od enega dne na drugi kot vsi ostali. Kakor hitro se vam zdi. pustite iti svojo republiko k vragu! Te, I a j je oec Uuldeii čisto nalahno zakašljal. kot da mu je v grlu ic-kaj napoti in preko pol minute se nam je vsem zdelo, da razmišlja o neki stvari. Konečno pa je rekel: Teta Grete! ■-- Ni prav. da nam očitate kaj takega. Če bi hotel izpremeniti svoje naziranje, bi bil moral storiti to že preje. Mesto da sem urar v Pfalzburgu. bi bil polkovnik ali general kje drugod kot so številni drugi. .laz pa sem vedno za republiko in člo- j veške pravice, sem bil ter bom tudi ostal. Nato se je naenkrat obrnil, pogledal teto Grete od glave do peta ter nadaljeval z dvignjenim glasom: ! In ravno raditega mi je Napoleon Bonaparte ljubši kot grof Art,.is. kot vsi emigrantje. misijonarji in čudodelniki. On mora o-])raniti vsaj nekaj od naše revolucije, mora spoštovati narodno posest ter stališče vsakega človeka, katero je zadobil po novih po-' stavah. Kakšno pravico pa bi imel drugače nazivati se cesarjem? ( e bi ne hotel vzdržati enakosti, kak vzrok bi imel nato narod, da ga še nadalje trpi? Ro.jalisti pa so se nasprotno lotili vsega ter so' a se uničili, kar smo zgradili mi. Raditega mi je ta ljubši, razumete?____— A. i o je pa nekaj čisto novega, — je rekla teta Grete. Smejala se je zelo zaničljivo in ne vem, kaj bi dal za to. da bi se naha-| jala v Vierwinden. Preje st,- govorili drugače, — je vskliknila. — Ko je oni drugi /opet postavil na njih mesta škofe, nadškofe in kardinale terse pustil maziliti od papeža s svetim oljem; ko je poklical nazaj emigrante ter dal gezdove in gradove plemiškim družinam nazaj ter . imenoval na ducate knezov, vojvod in baronov: — tedaj sem vas' ve, krat slišala govoriti, da je to nesramno, da je on izdal revolu { '•ijo. Tedaj bi vam bili Burboni ljubši, kajti ti niso vedeli boljšeira ' ter so bili slični kosom, ki pojejo vedno isto pesem, ker ne znajo! druge ter mislijo, tla je to najlepša pesem na svetu. On pa. — tako ste pravili. je sin revolucije in njegov oče je imel baje par du-' eatov koz v korziških gorah. — To bi mu moralo od pričetka vliti misel, da so vsi ljudje enaki in da jih more dvigniti le ženij -n \-st rajnost. Vs.- te stare okoreiielosti. v.«,e te neumnosti, bi moral zaničevati ter voditi vojne le z namenom, da brani nove pravice, no j va naziranja. ki so prava iti o kojih triumfu se ne more dvomiti. Ali niste rekli. to. ko ste se pogovarjali z očetom Oolinom v našem vrtu. ker bi vas sicer takoj zaprli v ječo. če bi vas kdo slišal? Ali niste rekli tega med seboj ter v moji navzočnosti? Oe • Gulden je postal popolnoma bled. Opazoval je svoje noge ter nervozno vrtil v rokah svojo posodico za nuhljanjc. Videl sem blesteti na njegovem obrazil celo nekaj ginjenja. Da, to sem rekel. — je izjavil konečno. — Rekel sem ter nii-lim še danes tako. Jaz imam zelo dober spomin, mati Grete. lies je m deset let sva >mi> New York, H. * Ta ponudba ugasne 31. marca 1916. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 61 th St., Cleveland, O. Kaj pravijo pisatelji. aleajakl la drfavalkl • Sajici lull sL Batteer i I-3831 "Doli z orožjem!" Lev Ntkeiajevii Taisto] Je »tal: Knjigo sem ■ velikim vlift- kom p rebrni ln t njej nagel veliko koristnega. Ta kajlca sile rpllva na človeka ln obsega nebroj lepih mi«iiT... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla 8taci al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Boli ■ orožjem Je pravo ogledalo sedanj*-ca Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, dm se bližajo človeštvu boljši časL Kratkomalo: telo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jakobovild: To knjigo bi človek najrajle poljubil, V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Boeegger pUe: Sedel aus t nekem gosdo pri Krleglach ln sem bral knjigo ■ naslovom "I»oU ■ oroš-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva vtekaj posebnega v mojem tlvljenju. Ko sem jo prebral, sem »Želel, da bi se prestavilo knjigo v v S* kulturne jedke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v tolah ne smelo manjkati. Na svetu so dražbe, ki rasfilrjajo Svet« Pismo, ill U m m mo«lo ustanoviti droib«, ki bi rasilrjala U KaJiso? HesHL Marti t-=i To J« najbolj olarUlva |u ssm i&lj fdaj bral___ C. Neumna Hefer: — To Je najboljfla knjiga, kar to Jlk spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 t Berlina) R Se btc* elavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsikemu jo bom p* ■ndlL Naj bi tudi ta knjiga nafila svoje apostolje, ki bi Bi iaj« krliemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Danajewsbl Je rekel v nekem svojem govern v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni fcnjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni impl—1 noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berts PL Snttnerjeva. Froeinr*vaa, posvetite par ur temu delu. Ca aa ae bo alkdo vei navduševal aa vojno, Ce bo prebral to kaj Iga, CMNA M CENTOV. Harefejte Je prti Slovenic Publishing Co., S2 Cortlandt Street, Mew Tork City, N. T. tassgmmais ROJAKI NAROČAJTE SE NA 44GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. JON Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palclH* t=3@ Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driara, koliko Ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je„15 centov. Pri nas Je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani ▼ platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bnjejo pošiljatve v sedanjem Sašu 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denar j ; j sorodnikom ii znancem t staro domovino? 100 K velja sedaj $15.20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. . /