LETO XXXV. — Številka 39	29. septembra 1983 Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Gradiščanski Hrvati praznujejo na Dunaju
stran 2
Slovenski zdravnik v Nemčiji: predstavljamo dr. Jožka Rutarja
stran 3
Slovesna prireditev ob 90-letnici Posojilnice Ločilo
stran 5
Šport: SAK zadnji — Sele prvo!
stran 8
Tiskovna izjava Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
Z volitvijo Jorga Haiderja za novega predsednika koroške FPČ so koroški svobodnjaki ojačili protislovensko in nem-škonacionalno politično linijo, se glasi v tiskovni izjavi Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Medtem ko skuša zvezna FPČ s Stegerjem na čelu iskati nove volilce in se zavzemati za politične nove vsebine, dela koroška FPČ vedno bolj nemškonacionalno in protislovensko politiko.
Zveza slovenskih organizacij je ob tem razvoju zelo zaskrbljena. Taka politika ni v prid koroškemu prebivalstvu, predvsem pa škoduje slovenski manjšini in sožitju obeh narodov na Koroškem.
Slovenci pri Kirchschlagerju:
Žolske oblasti postopale
samovoljno ?
Pred 90 leti je bila ustanovljena Posojilnica Št. Lenart pri Sedmih studencih, danes Posojilnica Ločilo. Ta jubilej danes obhajamo skupno z otvoritvijo novih prostorov. V zapisku leta 1892 piše med drugim, „da je bila ustanovljena Posojilnica iz potrebe, da bi se Slovenci tudi v Št. Lenartu postavili na lastne noge“.
Ob tem primeru spet vidimo, kako tesno je bodočnost povezana s preteklostjo. Ta izjava, ki je bila zapisana
Zdravi gospodarski temelji
pred 90 leti, je danes bolj aktualna kot , kadarkoli kedaj. Zaupati moramo v Jastno moč! Zaupali ste v lastno moč in to v času, ko to ni bilo kar tako samoumevno.
Ponosni smo na vas, na vaše trdo delo in na vaš trud, zgradili ste nove, jepe in sodobne prostore Posojilnice in ji dali perspektivo za naprej.
In to v času, ko ves svet pretresa gospodarska kriza.
Vsi upamo, da jo bomo čimprej prestali. Vemo, da nobena politika ne mo-re biti uspešna, če ji manjka zdrava gospodarska osnova. Vi, dragi odborniki in sodelavci, ste veliko doprinesli k temu, da bi bila ta politika uspešna. S tem, ko ustvarjate te osnove, ste istočasno zagotovili našim ljudem kvalificirana delovna mesta. To je živ dokaz vašega močnega zaupanja v lastno moč.
Skupno živimo, skupno ustvarjamo, skupno nosimo tudi gospodarski riziko s tem, da investiramo v nove gospodarske ustanove.
Brez dvoma krepi vaša Posojilnica domače gospodarstvo. Prizadeva pa si tudi za razumevanje med prebivalstvom tako, da upošteva vse domačine, slovensko in nemško govoreče.
Posojilnica Ločilo je bila ustanovlje-na pod geslom »postaviti se na lastne noge“. če bomo zaupali v to samopomoč in samostojnost, in če boste vi dali zaupanje našim gospodarskim ustanovam, se jih posluževali in tako omogočali uspešno poslovanje, bo obstoj naše narodne skupnosti zagotov-uen tudi še naprej.
(Govor predsednika Zveze slovenskih zadrug Fridlna Kapuna, na otvoritvi Posojilnice Ločilo.)
V vrsto stikov med osrednjima organizacijama koroških Slovencev in zveznimi organi štejejo tudi srečanja z državnim predsednikom dr. Rudolfom Kirchschlagerjem. Naslednje srečanje slovenskih osrednjih organizacij z državnim predsednikom bo jutri, v petek, 30. septembra na Dunaju. Do tega srečanja je prišlo na željo slovenskih osrednjih organizacij, ki želita najvišjega predstavnika naše države in avstrijsko javnost opozoriti na postopanje koroškega deželnega šolskega sveta.
Kot je znano, kolegij deželnega šolskega sveta (ki ga dominirajo socialisti), ni upošteval predlogov v zadevi imenovanja novega šolskega nadzornika za dvojezično šolstvo na Koroškem. Koroški Slovenci bodo državnega predsednika opozorili na nezakonito postopanje koroških šolskih oblasti, za kar odgovarjajo vse tri v deželnem zboru zastopane stranke.
Manjšinskega šolstva ne urejuje samo manjšinski šolski zakon iz leta 1959, marveč je zaščiteno z določili člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zadeve manjšinskega šolstva dobivajo tako večje dimenzije, tudi mednarodne, ker varujejo države-podpisnice izpolnitev člena 7.
Sedanji razpis mesta šolskega nadzornika ne odgovarja pravnim podlagam, in odgovornim v deželi je dejansko šlo za to, da spet uporabljajo svojo oblastveno pozicijo proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Pri zavrnitvi postopanja šolske oblasti uživajo osrednje organizacije močno podporo v vseh slojih ljudstva, poleg učiteljev so se zdaj vključili v protest s podpisi rojaki po vseh občinah dvojezičnega ozemlja, o čemer bo delegacija Slovencev poročala tudi zveznemu predsedniku.
Pikrost ob robu pa je to, da deželni šolski svet že razpošilja pisma, kjer si oseba, ki ne odgovarja
željam slovenskih osrednjih organizacij, že lasti naslov šolskega inšpektorja. In to, ne da bi ga minister za pouk in prosveto imenoval in državni predsednik njegovo imenovanje potrdil in podpisal dekret za imenovanje. Koroški Slovenci bodo državnega predsednika seznanili z razvojem na področju šolstva in sploh s tem, da najvišja deželna šolska oblast — deželni šolski svet — zavrača slovenske vloge, čeprav bi prav ta oblast morala skrbeti za pravo upoštevanje materinega jezika precejšnjega dela šolarjev na Koroškem. A deželni svet se rajši sklicuje na vse mogoče zakone in enostavno noče sprejemati slovenskih vlog. Česar ne sme biti, tega tudi ni — te logike se deželni šolski svet drži.
Mimo tega pa čakajo obravnave in rešitve tako na zvezni kot na deželni ravni še druga vprašanja, ki so za nas sila važna.
Kot je znano, je Koroška dijaška zveza napovedala opozorilno stavko v primeru, da bi postal novi inšpektor zelo oporekana oseba. Poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta Kircher je zastopnike dijaške zveze povabil na razgovore, ki so bili v petek dopoldan. Pri tem je priznal, da je deželni šolski svet ravnal napak in napravil veliko napako, ko je razpošiljal pisma, v katerih se tista oseba že imenuje inšpektor. Koroška dijaška zveza si pridržuje pravico stav-
LANDESSCHULRAT FUR KARNTEN
9010 KLAGENFURT - PARADEISERGASSE 12 / POSTFACH 487 / FERNRUF 81 8 41 - DURCHVVAHL
\
KLAGENFURT. DEN	9.	198 3
Um bei der Durchfuhrung von Inspektionen und Klassenbesuchen un-notige und zwecklose Anfahrten zu vermeiden, werden die Leitungen angewiesen, jeden Unterrichtsentfal1 ausnahmslos (z.B. auch Teil-nahme an Lehrertagungen, veiters Lehrererkrankungen, Schulerunter-suchunge.n usw.) zeitgerecht (falls erforderlich, auch telefonisch) auf kurzem Wege direkt an Herrn BSI OSR Franz Wiegele, Landesschulraz fur Karnten, Postfach 487, 9010 Klagenfurt, Paradelsergasse 12, mit beigeschlossenem Formular zu melden.
V petek in soboto prejšnjega tedna sta imela Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij v gosteh delegacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Herzegovine. Na začetnem razgovoru v Celovcu so predstavniki osrednjih organizacij seznanili goste — v delegaciji so bili predsednik SZDL BiH Rude Galeb, član predsedstva Živko Babič in svetnik Behaudin Krajinic — o aktualnem narodnopolitičnem položaju koroških Slovencev.
Delegacija iz BiH je nato obiskala razne ustanove koroških Slovencev v Celovcu, Podjuni in v Rožu. Ogledala si je tudi Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, kjer jo je sprejel ravnatelj dr. Reginald Vospernik. Na programu je bil še ogled dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celov-
cu in Zadruge in Posojilnice Globasnica, Peršmanovega muzeja, hotela Obir v Železni Kapli, Posojilnice Borovlje in društvenih prostorov SPD Borovlje. Svoje potovanje po Koroški je delegacija zaključila z obiskom Strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in s skupnim kosilom pri Pušniku v Ločah. Gostje iz BiH so v svoji oceni tega, kar so v teh dveh dneh videli in slišali, povedali, da je napravilo nanje globok vtis, kar so si koroški Slovenci v lastni iniciativi priborili, oz. zgradili in kako si prizadevajo za dosego enakopravnosti in so slovenski narodni skupnosti na Koroškem zagotovili popolno podporo BiH kakot tudi Jugoslavije v njenem nenehnem boju za obstoj in za izpolnitev člena 7 Avstrijske državne pogodbe.
ke še v bodoče, vendar pa je z ozirom na jutrišnje razgovore to stavko začasno odložila.
Po razgovoru z zveznim predsednikom se bo delegacija NSKS in
ZSO sestala tudi z veleposlanikom SFRJ na Dunaju Miloradom Peši-čem in ga informirala o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
4_r
naš tednik
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Jože Wakounig
Ko so 24. junija 1945 podpisali zastopniki 51 držav v San Franciscu v Kaliforniji ustanovno listino Organizacije združenih narodov (le-ta je začela veljati po štirih mesecih), so verjetno imeli pred očmi prihod-
zahtevam. Prehuda so bila (in so še) družbena nasprotja, preveliko je nezaupanje, porojeno iz medsebojnih izkušenj. Drug drugemu očitavata rovarjenje, izpodkopovanje obstoječih vladavin v predelih, ki jih vsaka iz-
ZN brez ZDA ?
nost drugačno od tiste, ki se je izmotala naposled iz plenic zgodovine. Ta nova organizacija, ustanovljena po doživetju strahot druge svetovne vojske, naj bi človeštvo obvarovala pred novimi vojnimi spopadi, naj bi zagotovila mir in napredek, naj bi zavarovala male in manjše pred nasilnostmi velikih in večjih. Po 38 letih obstoja in delovanja lahko vidimo uspeh obračuna v tem, da ni izbruhnil nov svetovni požar, čeprav je tudi po zaslugi obeh velikih in drugih nekoliko manjših vzplamtelo na svetu že lepo število manjših ognjev, ki pa so na veliko srečo človeštva zajeli „samo“ omejena območja. Nekajkrat je že grozilo kaj hujšega, a pravočasno se je gasilcem le še dalo, da so ognje zadušili.
Že od vsega začetka je bilo pričakovati, da zavezništvo, ki so ga skovala skupna bojna doživetja proti nacistom in njihovim pomagačem, ne bo kos miru in njegovim potrebam pa
med obeh strani šteje med svoje. Izkušnja kaže, da je v tem delovanju potegnila Sovjetska zveza večje uspehe, tudi zaradi svoje spretnejše diplomacije. V državah, v katere je sedla, pa prebivalstvu gospodarsko in tudi sicer nima dosti nuditi; od propagande same ni mogoče živeti.
Država, ki prispeva največji denarni delež k proračunu OZN in s tem k njenemu preživetju, je postala v tem svetovnem parlamentu predmet zasmehovanj in hudih porazov. Skoraj razumljivo je zato, da je v ZDA začelo rasti negodovanje proti OZN, tudi zato, ker jim nudijo v New Yorku gostoljubje. Umik OZN iz New Yorka (nekaterim se že sveti Dunaj kot novi sedež) bi povzročil tak prelom znotraj te organizacije, da bi tak korak verjetno pomenil njen konec, s tem pa tudi zmanjšano upanje, da bi naj hujši kelih le šel mimo človeštva.
Celo leto že potekajo razne spominske proslave ob 450-letnici priselitve gradiščanskih Hrvatov iz področja današnje republike Hrvaške. Nedeljska prireditev v Kongresni hiši v 5. dunajskem okraju pa sodi gotovo med tri največje, s katerimi hočejo gradiščanski Hrvati zaokrožiti pester spored spominskih manifestacij: že 17. in 18. septembra je bila osrednja svečanost v Železnem; 22. in 23. oktobra pa bo „Symposion Croaticon" na Dunaju, na katerem bodo manjšinski strokovnjaki iz več držav osvetlili posebne aspekte zgodovine, razvoja in bodočnosti gradiščanskih Hrvatov.
Nedeljsko proslavo je pripravilo Hrvatsko-gradiščansko društvo na Dunaju, ki združuje približno 8—10 tisoč Hrvatov, ki so se priselili iz
svoje domovine na Dunaj. Po statističnih podatkih pa je vse skupaj v avstrijski prestolnici zaposlenih več kot 15.000 gradiščanskih Hrvatov, kar pomeni, da je dobra tretjina nihačev, večina od teh pa tkim. ..tedenski nihači". Na prireditvi sami pa je sodelovala tudi pevsko-instrumentalna skupina, ki jo sestavljajo otroci iz hrvatskih družin na Dunaju. V sodelovanju z ljudsko visoko šolo" (V H S) ter s pomočjo mestne uprave poteka v 6 razredih pouk za 80 dijakov tudi v hrvaškem jeziku; glasilo gradiščanskih Hrvatov na Dunaju pa se imenuje „Put“.
Predsednik društva, Demeter Karali je v svojem pozdravu izrazil svoje zadovoljstvo nad številnim obiskom ter izrekel prisrčno dobro-
došlico uglednim gostom kot ministru Ervvinu Lancu, zastopnici deželnega glavarja Gratza, Gertrude Frohlich-Sander, jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju Miloradu Pesiču in drugim. Številni govorniki — večji del politiki iz Dunaja in Gradiščanske (G. Frohlich-Sander, Lane, Mader ter deželni svetnik Karali) so izrecno poudarjali lojalnost gradiščanskih Hrvatov do Avstrije; o dejstvu, da člen 7 ADP tudi na Gradiščanskem v veliki meri še ni izpolnjen (kar trdi tudi dr. Er-macora) pa skoraj ni bilo nobene pripombe! Posebno prazničen okvir pa so dale prireditve — častno pokroviteljstvo je prevzel dr. Kirch-schlager — številne folklorne skupine, zbori in ansambli, ki so prepričali s svojimi odličnimi nastopi.
Že v soboto pa je bila otvoritev razstave o gradiščanskih Hrvatih, ki sta jo pripravila deželni arhiv in deželna biblioteka na Gradiščanskem. Na območju ..češkega pra-terja“ pa je v soboto popoldne potekalo že tradicionalno „Hrvatsko žegnanje".
Za koroške Slovence sta se svečanosti na Dunaju udeležila dr. Marjan Sturm ter Herbert Seher.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (giavni ureonikjnJredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/ Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 3023.
V torek, 20. septembra, je obiskala kulturni osrednji organizaciji koroških Slovencev delegacija mesta Maribor in se pogovarjala o bodočem sodelovanju na prosvetnem področju. Pogovorov so se udeležili podpredsednik občinske skupnosti mesta Maribor dr. Kramberger, predsednik kulturne skupnosti dr. Vračič, konzul Na-beržnik, tajik NSKS VVedenig, tajnik KKZ Tolmajer in tajnik SPZ dr. Malle.
Svinec - škodljiva snov — Ropot
Piše Peter Koschutnik
Zitieraj znova je govora o škodljivosti in nevarnostih svinca. Kaj je na tem resničnega in kako škodljiv je svinec dejansko, je pa le redkim znano.
Do 95% količine svinca v zraku prihaja iz izpušnih plinov visoko zatesnjenih Ottovih motorjev, ki so skoraj v vseh vozilih v uporabi. Vzrok temu je primes svinčenih alkilov bencinu, kjer naj ti služijo kot ublažilno sredstvo, kar pomeni, da zvišajo odpornost zmesi bencin-kisik proti samovžigu. V našem bencinu je trenutno do 650 miligramov svinca na liter, poprečno pa 440 mg na liter.
V	mestnih središčih niha poprečna količina koncentracije svinca med 1,5 in 40 miligrami na m3 (1 miligram = tisočinka grama). Najvišje mere od 60, 70 in več miligramov pa niso nobena redkost. Okuženje našega okolja s svincem je doseglo danes take razsežnosti, da so merili celo v neobljudenih polarnih regijah koncentracije svinčenega prahu med 2 in 3 mg na m3.
V	zelo prometnih pokrajinah je možno, da sprejema telo preko pljuč dnevno do 400 mg svinca. To pa je nevarno predvsem zato, ker svinca, ki je v zraku, ne izdihavamo, ampak ostane v telesu. Prav posebno nevarne pa so organične svinčeve spojine, ki nastanejo pri nepopolnem zgorevanju bencina, npr. prometnih zastojih, ko uhajajo iz izpušne cevi. Te spojine načenjajo predvsem osrednje živčevje in male ledvice, ki so zelo pomemben producent hormonov.
In tudi anorganični deli svinca ne pogojujejo samo onesnaženja zraka. Kot usedline preko tega povzročajo, da so rastline in s tem tudi človeška hrana,
močno napadane od svinca. To se dogaja predvsem ob zelo frekventiranih avtocestah. Polja in travniki so okuženi v širini do 300 metrov. Bencin zato ni samo vzrok povečanemu sprejemanju svinca po dihalnih organih, marveč tudi ojačenemu dovajanju te zelo strupene težke kovine po živilih.
Kot vse težke kovine, je tudi svinc encimski strup. Zastrupitev s svincem je definirana kot preobremenitev biološkega ravnotežja, ki ga povzroča kovina. To ne pomeni drugega, kot da mnogo zelo kompliciranih kemičnih postopkov v človeškem telesu ne poteka in funkcionira več tako, kot bi pravzaprav moralo biti.
Anorganski svinec se nalaga predvsem v kosteh, jetrih, slezenu in v ledvicah. To odlaganje svinca v kosteh lahko tako poškoduje mozeg, da nove krvne celice sploh ne nastajajo več. V naj pogostejših primerih pa to pripeije do hiranja in smrti.
Simptomi kronične zastrupitve s svincem so najprej popolnoma neznačilne: splošna utrujenost, neješčnost, razdraženost, bolečine v glavi, omotica, utrujenost v udih, zapeka (Stuhlverstopfung), in druge motnje želodca in črevesja. Neznačilno pomeni, da na podlagi teh nadlog skoraj ni mogoče sklepati na vzroke obolenja. Pozneje opazimo tipično sivkasto kožo na obrazu in svinčene kolike, ki se vrstijo v določenih časovnih presledkih in lahko trajajo tudi dneve in tedne.
Nadalje nastopajo motnje ritma med spanjem in bedenjem, motnje vida, go-vorenja in spomina, kar kaže, da so možgani že poškodovani. Med drugim more
nastopiti božjast, nadalje nezavest in delirij. Poizkusi z živalmi so dokazali, da vpliv svinca lahko povzroča podiranje kromosomov ali drugače formulirano: nagnjenje k raku in rojstvo spačkov srhljivo narašča.
Nameravane zakonite ukrepe, ki bi predvidevali zmanjšanje škodljivih izpu-ščnih plinov, pa preprečujejo (drugače bi tudi ne bilo mogoče) naftne firme. Danes poznamo že nad 100 snovi, ki so popolnoma neškodljive in bi nadomestile svinec kot sredstvo ublažitve (Antiklopf-mittel). Potrebno pa bi bilo, da bi tudi naftni koncerni svoja podjetja temu prikrojili, kar bi seveda nekaj stalo. Zato pa rajši čakajo, da bo Evropska gospodarska skupnost sklenila enotne zakonske ukrepe. Kdor pa pozna strukturo Evropske gospodarske skupnosti ve, ^a to lahko traja še leta.
Po najnovejših cenitvah živi med 20 in 50% mestnega prebivalstva v stanovanjskih področjih z veliko mero ropota. Če pomislimo, da v Avstriji živi približno 30% ljudi v mestih z več kot 20 tisoči prebivalci, potem je precejšen del našega 'prebivalstva izpostavljen ropotu, ki ga iz zdravstvenega stališča ni več mogoče zagovarjati.
Po neki ekspertizi instituta za delavsko psihologijo Max-Planck v Dortmundu razlikujemo 4 stopnje ropota:
1.	Med 30 in 65 foni
Tu organizem še ne kaže pato-psihologičnih reakcij, pač pa psihične vplive. (60 fonov odgovarja ropotu, ki ga dela pisarniški pisalni stroj.)
2.	Med 64 in 90 foni
Poleg psihične obremenitve se pokažejo patopsihologični vplivi na vegeta-
tivno živčevje. (80 fonov odgovarja živahnemu prometu na cesti.)
3.	Med 90—120 foni
Poleg stopnjevanja psihične obremenitve in obremenitve vegetativnega živčevja obstaja nevarnost poškodb na sluhu! (100 fonov — motorno kolo, avtomobilska troblja v neposredni bližini; 110 fonov — kladivo na stisnjen zrak (Presslufthammer); 120 fonov — letalski motorji 4 metrov oddaljeni.)
4.	Nad 120 foni
Preko zgoraj omenjenih posledic obstaja možnost neposrednega vpliva na celice živčevja skozi kožo. (130 fonov — začetek bolečin; pok reaktivnega letalskega motorja potniškega letala z nadzvočno hitrostjo — približno 170 fonov.)
Načelno je treba reči, da odgovarja stopnjevanje ropota za 10 fonov podvojitvi jakosti ropota.
Že pri 70 fonih se majhne žilice skrčijo, zenice pa razširijo. Posledica je zmanjšanje ostrine vida, kar privede do preobremenitve oči in do predčasne utrujenosti in s tem pade tudi zmogljivost. Preobilno izločanje hormona adrenalina povzroča zvišanje krvnega pritiska, izločanje želodca je otežkoče-no, utripanje žile na minuto se poveča in lahko pride do hudega potenja. Močna nervoza in razdražljivost so psihične posledice. Zanimivo je, da traja zo-ženje ožilja petkrat dalje kot ropot. Naš sluh nima nobenih zaščitnih mehanizmov, ki bi ga varovali pred prehudim ropotom; prav tako pa se ne moremo navaditi na ropot. Zožen je majhnih žilic lahko povzroči, da slušni organi niso več dobro prekrvavljeni, zaradi česar se poškodujejo tiste celice živčev-
ja, ki šume vodijo k možganom. Posebno opazen je ta efekt pri ljudeh, katerih ožilje je poškodovano že po arteriosklerozi (poapnenje žil). Po trenutnem stanju diskusije še ni jasno, če ropot ne vpliva neposredno na poapnenje ožilja. Iz poizkusov na živalih, ki so bile podvržene ropotu, vemo, da je pri njih prišlo do močnih arterio-sklerotičnih spremb na ožilju.
Vsekakor pa je zanimivo, da tako pri visoki kot tudi pri nizki zvočni intenzivnosti opažamo upadanje zmogljivosti, medtem ko srednja intenzivnost to celo stopnjuje. Tega dejstva se poslužujejo v mnogih podjetjih in s srednjo zvočno intenziteto stopnjujejo zmogljivost (glasba v ozadju).
Posledica dolgotrajnega izpostavljanja ropotu je karakterističen upad slušnosti. To pomeni, da frekvenc nad 2000 Hertzi ni mogoče več zaznati (normalna slušnost je med 20—16.000 Hertzi, pri čemer s staranjem pade zgornja meja na 10.000 Hertzov).
Intenzivne zvočne jakosti lahko že pri enkratnem izpostavljanju povzročijo stalne poškodbe sluha. Pri tem je prav ropot reaktivnih letal zelo pomemben-Letalo Boing 707 povzroča dva kilometra od vzletne steze še jakost 100 fonov, po treh kilometrih pa še 90 fonov-Jakost ropota pri letalih, ki nizko letijo, pa dosega približno 120 fonov, ki se lahko držijo do deset minut. Nadzvočna potniška letala kot Concorde ali TU-144 pa pri preboju zvočnega zidu povzročijo pok reaktivnega letalskeg3 motorja približno 170 fonov! Razumljivo je, da tile letalski velikani smejo pristajati in odleteti samo na redkih letališčih, kajti preboj zvočnega zidu je skoraj zmeraj nad obljudenimi kraji.
— —
naš tedniki
dr. Jožko Rutar
Doma ni bilo zanj dela
Zanimivo, kako življenje kroji usodo ljudi. Nazorno se to da opazovati ob življenjski usodi našega rojaka dr. Jožka Rutarja, ki že nad 20 let živi in deluje kot priznan kirurg na severu Nemčije. Bili so trenutki, dnevi in meseci v njegovem življenju, ko niti piškavega oreha ne bi več dal zanj. To je bilo v dneh nacistične strahovlade, ko je kot še ne devetnajstleten mladenič stal pred nacističnim sodiščem obtožen priprave veleizdaje.
Rodil se je dr. Jožko Rutar 30. 7. 1924 pri Kajšlnu v Žitari vasi. Njegov oče Jožef je bil znan in priljubljen gostilničar, mati Uršula pa je vodila trgovino. Svoje otroke sta vzgojila v zavedne in delavne člane naše narodne skupnosti, oba sta obilico svojega časa posvetila delovanju Slovenskega prosvetnega društva „Trta“. Oče Jožef, Habnarjev iz Malčap, je bil ustanovni član „Trte“ in njen odbornik.
Kajšlnova gostilna pri žitraj-skem kulturnem domu je bila kraj srečanja okolišnjih rojakov,
Piše: Franc VJakounig
in iz pripovedovanja svojega očeta vem, da je tudi moj stari oče, mlinški kovač Anton Wa-kounig rad zahajal h Kajšlnu. Nešteto srečanj, sej in shodov je bilo tam in razumljivo je, da so Rutarjevi otroci odnesli od doma močno narodno zavest.
Jožka so namenili v šole.Te-danji žitrajski župnik Valentin Weiss ga je pripravljal na sprejemni izpit in leta 1936 je šel v gimnazijo. Prej pa je obiskal domačo ljudsko šolo, ki bi morala biti slovenska. Kajti nobeden od otrok ni znal besede nemščine, ko je prišel v šolo. In šola se za jezik otrok ni dosti zmenila — kaj kmalu je materinščino otrok izrinila nemščina — tako se je mladina sistematično odtujevala svojemu narodu, svoji materini besedi in bitnosti.
V Celovcu, kjer je Jožko obiskoval gimnazijo, je stanoval v marijanišču. Z njim so bili še drugi slovenski dijaki v internatu, med njimi tudi prof. Janko Messner. On je svoje slovenske sodijake zbiral in jih bodril ter v njih krepil samozavest. Ta samozavest je bistveno oblikovala
njihovo vedenje po 12. marcu 1938. Dan, ko so nacisti prevzeli oblast in zbrisali Avstrijo, je pomembna zareza v Jožkovem življenju. Že, ko so morali vsi dijaki pozdravljati naciste, so slovenski dijaki v onemoglosti stiskali zobe. Nacisti so marijani-šče pregnali v šentpavelski samostan in po nekaj dneh prevzeli tudi vodstvo internata. Takrat so vsi slovenski dijaki kolektivno zapustili marijanišče v Št. Pavlu, Jožko pa se je odslej iz Žitare vasi vozil v Celovec v šolo. V marijanišče pa so nacisti pozneje vgnezdili Napolo, svojo ideološko-elitarno vzgojno ustanovo.
Slovenci so se morali znajti v novih okoliščinah, in še bolj so strnili svoje vrste. Hud udarec je bila smrt škocijanskega župnika Vinka Poljanca, nacizem pa je s pomočjo domačih kviz-lingov načrtoval dokončno uničenje koroških Slovencev. Aprila 1942 je pregnal nad 300 družin z njihovih domov. To je dejansko bila tista iskra, ki je vžgala upor proti hitlerjanski strahovladi. Poleti 1942 se je pri Robežu nad Apačami prvič spopadla na Koroškem partizanska četa z esesom in ga pognala v beg. Vest o tem se je bliskovito raznesla po slovenskih vaseh in ljudje so črpali novega poguma. Partizani so ob obronkih Stare gore šli proti Podjuni in Stane Mrhar je ostal na Koroškem. Ustavil se je pri Markovcu na Suhi, kjer ga je pod streho sprejel Franc VVeinzierl, ena od 13 žrtev, obsojenih na smrt, 9. aprila 1943. Jožko Rutar, ki je bil z Markovčovim Francem zelo dober, je pri njem spoznal Staneta Mrharja. Dejal je, da je dolge večere prebil pri Markovču v družbi Franceta in Staneta. Kot dijak pa je iz Celovca poleg novic nosil tudi tobak in druge potrebščine. Jožko je sam bil na-
Svečanosti ob podelitvi profesorske diplome pesnici Milki Hartmanovi na Dunaju — kot kaže slika — se je udeležil tudi dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik, česar v poročilu zadnjič nismo omenili in za kar se vljudno oproščamo.
menjen celo v partizane, a vse se je drugače zasukalo.
Dne 14. oktobra je kot šesto-šolec moral v vojsko — prišel je v celovško VVaisenhaus-kasarno. Konsprirativnih srečanj pri Markovcu je bilo konec, in da je pozneje prišlo do katastrofe (Franc VVeinzierl obsojen na smrt, Jožko Rutar in drugi pa obsojeni na dolgoletne ječe), to pripisuje Jožko temu, da so vse preveč odkrito delovali.
Konec oktobra je moral Markove, Franci VVeinzierl pod orož-
v kapelški okolici in je bil zato načrtno obsojen na smrt.
Ko so 9. aprila odvedli ujetnike pred krvnika dr. Rolanda Freislerja, je ostalim ujetnikom ostalo samo še žebranje. Strahoma so pričakovali obsodbo. Florjana Keliha je straža pripeljala po smrtni obsodbi v celico 142, ga vklenila in odvedla drugam. Po hodnikih se je sprehajala smrt, v celice se je vgnezdil grozni in brezupni strah. Kot bi bilo danes, tako je ostalo Jožku v spominu slovo Jurija Paster-
je. Jožko, ki je sumil, da se bo zgodilo nekaj strašnega, je svaril Francija, naj bo bolj previden. On se za to ni kaj zmenil. Dne 30. novembra 1942 so nacisti močno udarili po ljudeh v kapelški in žitrajski okolici — zaprli so več kot 30 domačinov, med njimi tudi Rutarjevega očeta, Jožefa. Takrat je bil star 56 let. V okviru te hajke sta bili ujeti tudi Micka Olip, ena od 13 žrtev in Mojca Urank, ki pa je ubežala.
Z mučenjem in trpinčenjem je gestapu uspelo, da je zvedela dovolj podrobnosti o uporniškem gibanju v tem kraju. Posledica tega je bila najprej aretacija Franca VVeinzierla in 10. 12. 1942 tudi Jožka Rutarja in Severina Kocha, sina znanega žitrajskega socialista. Jožka so zaprli med vojaško vežbo v bližini Celovca, Severina pa na Tirolskem, kjer je služil vojaški rok. Medtem ko je Franc VVeinzierl bil takoj podrejen „civilne-mu sodišču", je Jožko do junija 1943 bil pod nadzorstvom vojaškega sodišča. Še danes ne ve, če ga ni prav to rešilo sojenja pred berlinskim Volksgerichts-hofom 9. aprila 1943 in s tem gotove smrti.
Jožko je prišel v celovških zaporih v celico 142. Z njim je bil med drugimi v njej tudi Florijan Kelih, ena od 13 žrtev. Franc VVeinzierl je bil v drugi celici. Po mnenju Jožkota, ki je Markovčovega Franca zelo dobro poznal, je bil on po sodbi gestapa glava upornega gibanja
ka, p. d. Tavčmana. Na smrt obsojene trinajstere koroške Slovence so neko nedeljo gnali v oblačilnico. Jurij pa je to priliko izrabil in čez dvorišče glasno in razločno zavpil besede slovesa: „Na svidenje nad zvezdami!"
Sedaj so ostali slovenski ujetniki čakali na proces. Bali so se samo tega, da ne bi spet krvnik Freisler iz Berlina sodil. Dne 26. julija 1943 so stopili med drugim Jožef in Jožko Rutar, Severin in Mojca Urank pred 6. dunajski senat. Ta ni izrekel nobene smrtne obsodbe, pač pa visoke kazni. Če bi sodil Volksgerichtshof Berlin (vodja Freisler), bi kri tekla v potokih.
Mojca Urank je dobila 12 let kaznilnice in zgube časti, Jožko, zanj je državni tožilec zahteval 6 let kaznilnice in zgube časti 4 leta, oče isto kazen, Severin Koch pa dve leti.
Vsi so bili obsojeni zaradi ..pripravljanja veleizdaje" (Vor-bereitung zum Landes- und Hochverrat).
Zakaj so nacisti zaprli in obsodili Rutarjevega očeta, morda najbolj nazorno dokazuje stavek iz obtožnice. Tam piše, da je on bil ..duhovni voditelj nacionalnih Slovencev v velikovškem okrožju (der geistige Fuhrer der Nationalslovvenen im Kreis Vol-kermarkt). Ta stavek spominja na današnje pisarjenje znanega hujskaškega lista — op. ured.)
Po vojni je dobil Jožko Rutar v roke svojo obsodbo in tam je pisalo, da mora biti vklenjen in da mora po prestani kazni (na-
stopil naj bi jo šele po uspešno končani vojni, medtem mora v taborišče) biti izročen celovški gestapo. Tako nikoli ne bi več prišel na svobodo.
Septembra so vsi obsojenci nastopili pot v taborišča. Preko Maribora so prišli na Dunaj. Tu je Jožko zadnjič videl svojega očeta. Poslovila sta se skozi rešetke in oče je sina blagoslovil ter mu izročil molek. Oče je prišel v Stein ob Donavi, Jožko pa je moral v „Strafgefangenenla-ger Dieburg bei Darmstadt".
V Dieburgu so ujetniki garali na železniški progi in pri tem delu je ubilo Severina Kocha. Jožka pa je rešilo to, da je nekaj tednov pobiral repico in obiral grozdje, kjer si je malo opomogel. Bolj mrtev kot živ je dočakal osvoboditev — na cvetno nedeljo 1945 so Amerikanci zavzeli taborišče, junija 1945 pa je bil Jožko že doma. Ni se pa več vrnil oče, 26. aprila, že v soju svobode, je eses pobila nad 300 ujetnikov v taborišču Stein.
Doma je čakalo dela še in še. Prosvetni dom je leta 1944 pogorel, ljudje so začeli obnavljati svoje domove in poživljati društvo. In oktobra 1945 so Žitrajčani že igrali na Tevžjakovem skednju v Goričah veseloigro „Lum-pacij Vagabund".
Jožko je maturiral aprila 1946 in potem šel študirat v Gradec. Ker pa ga je medicina bolj zanimala, je odšel kmalu v Ljubljano na medicinsko fakulteto. Ži-' vel je od penzije 616 šilingov, ki jo je dobil kot žrtev nacizma na podlagi paragrafa 4. Študij medicine je zaključil 26. julija 1954 (prav na dan obsodbe) v Innsbrucku in namenjen je bil, da se vrne domov. Na Koroškem pa ni dobil in ni dobil nastavitve, čeprav je skozi prosil zanjo. Rajši so mu plačevali tistih 616 šilingov kot da bi mu dali delo. Tega mučnega položaja ni več vzdržal in za nekaj časa je šel v Maribor.
Med študijem v Innsbrucku je spoznal kolegico, svojo poznejšo ženo. Vigredi 1955, ko se je ona doma pripravljala na zadnje izpite, jo je Jožko obiskal. Ob tej priliki si je ogledal tudi klinično bolnico v Rendsburgu in tu so mu takoj ponudili službo. S
1.	majem 1955 je tu, daleč od doma, začel delati, in kot sam pravi, od začetka sploh ni mislil, da bo to življenjska odločitev. Mesece pozneje so mu od doma sporočili, da bi mogel nastopiti službo zdravnika v vvolfs-berški bolnici. A ponudba je prišla prepozno.
Beseda je dala besedo in med razgovorom je dr. Rutar dejal, kako zelo pričakuje vsak konec tedna Naš tednik, ki ga prebere do zadnje črke. Kar čudil sem se, kako je bil seznanjen s koroško stvarnostjo. „ Kot da ne bi bil že več kot dvajset let od doma," je dejal.
Ker je bil mlad slovenski zdravnik, ni dobil doma dela. Poiskati si ga je moral v deželi, v kateri je popred garal kot politični zločinec. Dr. Jožko Rutar nikoli ni nosil v sebi mržnje ali sovraštva, nikoli pa ni tajil in skrival, da je Slovenec, in kaj so zaradi tega on in drugi rojaki morali prestati pod nacizmom. V deželi, v katero je bil pripeljan kazensko pregnan, je našel svojo drugo domovino. Njegova prava domovina pa je ostala ži-trajska okolica v Podjuni, kamor se zmeraj rad vrača.
T	H
naš tednik,	
PRIHEPITVE
S7. JAKOB
IZLET V SLOVENIJO Prireditelj: SPD „Rož“
Čas: nedelja, 2. oktobra 1983 Prijavite se prosim pri odbornikih društva ali pri posojilnici Št. Jakob.
PODRAVLJE
VABILO NA SEMINAR SPZ o vprašanjih organizatoričnega dela Kraj: bivša kmetijska šola v Poti ravljah
Čas: od 1. do 2. oktobra 1983
Spored:
sobota, 1. okt. 1983, ob 19. uri tema: izhodišča za kulturno in usposabljanje za organizatorično delo
nedelja, 2. okt. 1983, ob 9. uri tema: praktični prijemi pri organizacijskem delu
REBRCA
ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN Prireditelj: Katoliška otroška mladina
Kraj: mladinski center na Rebrci Čas: 1. do 2. oktobra 1983 in 15. do 16. oktobra 1983; začetek vsakokrat ob 14.30 uri
Prijave sprejema Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
ŽELEZNA KAPLA
Slovenski športni klub SŠK vabi na 4. PLES ŠPORTNIKOV Čas: sobota, 1. okt. 1983, ob 20. uri Kraj: pri Podobniku v Beli Za ples igra: Planinski sekstet
TINJE
ZAČETEK PLESNEGA TEČAJA
ZA ZAČETNIKE
Prireditelj: Dom v Tinjah
Kraj: Dom v Tinjah
Čas: sobota, 1. oktobra od 18. do
20. ure
TINJE
DUHOVNE VAJE PO „MALI“
SV. TEREZIJI, nem.
Prireditelj, kraj: Dom v Tinjah Čas: od nedelje, 2. 10., 18. ure do četrtka, 6. 10., 13. ure Voditelj: p. Maximilian Breig DJ
TINJE
PLASTIČNO OBLIKOVANJE brona, aluminija in umetne mase, nem.
Čas: nedelja, 2. 10., od 9. do 18. ure Voditelj: kipar inž. VValter Untervve-ger
ROMARSKO POTOVANJE na Ptujsko goro, k Mariji v Puščavi in na Slomškov grob za župnijo Bilčovs in Kotmara vas
Čas: v četrtek, 13. oktobra 1983 Voditelja: dekan Leopold Kassl, žpk. Maks Mihor Prireditelj: Dom v Tinjah
VRBA
SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah vabi na
SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB 80-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA
Čas: nedelja, 16. 10. 1983, ob 19.30 uri
Kraj: v slavnostni dvorani v občinski hiši v Vrbi
Sodelujejo: MePZ „Mojcej“ iz Št. lija, MoPZ iz Borovelj, Drabosnjako-vi komedianti (kabaret, pantomima)
PLIBERK
SKIOPTIČNO PREDAVANJE O GOBAH
Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku Čas: četrtek, 6. 10. 1983, ob 20. uri Kraj: v prostorih posojilnice v Pliberku
Predava: Rajko Stropnik Vabilo na
KULTURNO-ZGODOVINSKI OBISK IN OGLED KRNSKEGA GRADU IN GOSPE SVETE
Prireditelja: Slovensko kulturno društvo v Celovcu in Katoliška prosveta
Čas: sobota, 1. oktobra 1983 Zbirališče: ob 15. uri pred cerkvijo Krnskega gradu Vodstvo: dr. M. Zadnikar
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
PRIMORSKE DNEVE
ki bodo na Koroškem v dneh od 9. do 16. oktobra 1983 SPORED:
Nedelja, 9. 10. 1983, 14.30:
Koncert v farni dvorani v Kotmari vasi. Nastopata MePZ „Rečan" iz Benečije in MoPZ „Mirko Filej" iz Gorice.
Soprireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi.
Torek, 11.10. 1983, 19.30:
Razstava primorskega tiska v dvorani Slomškovega doma v Celovcu, povezana z literarnim branjem.
Soprireditelj: Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Četrtek, 13. 10. 1983, 19.30".
Podijska diskusija ..SAMOSTOJNO POLITIČNO NASTOPANJE" v dvorani Slomškovega doma v Celovcu.
Sodelujejo: Salvatore Venosi, dr. Drago Štoka, Ivo Jevnikar, Damijan Pavlin, Mirko Kert in dr. Matevž Grilc. Diskusijo bo vodil dr. Pavle Apovnik. Soprireditelj: NSKS
Sobota, 15. 10. 1983, 19.30:
Molierova komedija ..NAMIŠLJENI BOLNIK" v farni dvorani v Šmihelu. Gostujejo igralci prosvetnega društva iz Štandreža.
Soprireditelj: KPD v Šmihelu.
Nedelja, 16. 10. 1983, 14.30:
Koncert mladinskega zbora „Vesela pomlad" v kulturnem domu v Št. Primožu.
Soprireditelja: SPD „Danica“ v Št. Vidu in otroška skupina v Škocijanu.
Stane Uršič —-60 letnik
V torek, 27. 9., je praznoval svojo 60-letnico iskreni prijatelj koroških Slovencev, ekonimist Stane Uršič. Njegova življenjska pot je odsev poplebiscitnega pritiska na koroške Slovence. Njegov oče Franc je moral zapustiti rodno Koroško in si v Ljubljani zgraditi novo eksistenco. Nikoli pa ni pretrgal zveze s svojo ljubljeno Koroško, in je kot soustanovitelj Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in kot njegov dolgoletni odbornik veliko žrtvoval za koroške Slovence.
Kot je Stane sam dejal, ga je njegova mati, ki izhaja iz znane Trunkove družine, prišla rodit v rodne Bače. Zaključil je študij ekonomije in potem veliko rajžal po svetu. Kjerkoli je bil, je ohranjal tesen stik s svojim društvom SPD „Jepa-Baško jezero". Pred desetimi leti je prevzel tajniško mesto Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in prav njegova zasluga je, da je Klub zadnja leta navezal še bolj tesne stike s koroškimi Slovenci.
Zadal pa si je Stane tudi nalogo, da redno obiskuje Koroško, in prav v nedeljo je po njegovi zaslugi obiskalo veliko število klubašev Sele, Železno Kaplo in Tinje. Našemu rojaku in prijatelju želi uredništvo Našega tednika še na mnoga zdrava leta in se pridružuje številnim čestitkam.
Sele
Vabilo na
KULTURNOZGODOVINSKI OBISK' IN OGLED DJEKŠ IN KNEŽE Prireditelja: Prosvetno društvo v Velikovcu in Katoliška prosveta Čas: nedelja, 2. oktobra 1983 Zbirališče: ob 15. uri pred cerkvijo na Djekšah
KOTMARA VAS
VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi
Čas: sobota, 1. 10. 1983, ob 20. uri Kraj: pri Puschnigu v Šentandolfu Za ples igrajo: Fantje iz Podjune SREČOLOV!
KRIVA VRBA
RAZSTAVA BARVASTIH ŽGANIH SLIK OSVVALDA HAFNERJA iz Vidre vasi in KERAMIKE ANE MAGNET iz Velikovca
Prireditelj: Mednarodni evropski invalidski klub
Kraj: mestna hiša v Krivi Vrbi Otvoritev:	petek, 30. septembra
1983, ob 20. uri
Častno pokroviteljstvo: župan inž. Pirker
Razstava je odprta do 14. oktobra med 17. in 19. uro
GLOBASNICA
»MARJETICE NE UMIRAJO" Prireditelj: Fara in SPD Globasnica Čas: nedelja, 9. 10. 1983, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Globasnici Gostujejo: dekleta strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru
V nedeljo je bilo v Selah prijetno srečanje s Klubom koroških Slovencev v Ljubljani. Srečanje sta organizirala KPD »Planina" in SPD »Herman Velik". Po drugi maši so se rojaki iz Ljubljane poklonili spominu trinajstih žrtev in Koroški akademski oktet je slavnost olepšal. V farni dvorani je nato sledil kulturni spored, ki so ga oblikovala selska dekleta (zbor vodi Franc Čertov), Koroški akademski oktet (vodi Ivo Krpač) in ansambel Staneta Žagarja iz Ljubljane. Goste sta pozdravila predsednik Planine Marjan Olip in zastopnica »SPD
Herman Velik" Eda Velik. Med gosti je Marjan Olip pozdravil predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani univerzitetnega profesorja Boga Grafenauerja, vdovo po Jaku Špicarju, 94-letno Marijo Špi-car, ki je doma iz Dol pri Podrav-Ijah, selskega župana Antona Hribernika, tajnika NSKS Franca We-deniga, tajnika K KZ Nužeja Tolma-jerja in tajnika SPZ dr. Janka Mal-leja, znanega borca za svobodo in partizana Matjaža Žavcerja in druge. Selska dekleta so navzoče in goste iz Ljubljane pozdravila z izbranimi pesmimi in občinstvo zelo navdušile. Sledil je nastop Koroškega akademskega okteta, ki je nastopal že domala v vseh državah. Ta mešani oktet je posnel bučen aplavz. Za konec pa je zaigral in zagrel občinstvo ansambel Staneta Žagarja.
Predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Bogo Grafenauer se je v imenu Kluba zahvalil za prisrčen sprejem in nato v nekaj stavkih prikazal zgodovino Kluba. Dejal je, da je naloga Kluba skrbeti za čim bolj prijateljske in odprte stike z rojaki tostran meje in zastopati njihove težnje v Sloveniji. Iskreno pa se je zahvalil tajniku društva Stanetu Uršiču za vso njegovo tajniško delo in mu čestital k 60-letnici. Obenem mu je predal skromno darilce. V Ljubljani živeči koroški Slovenci so se iz Sel, kjer so se okrepčali, odpeljali v Železno Kaplo in k Peršmanu, odtod pa v Tinje.
Pri prijateljih v Sloveniji
Samostani so bili nekoč nadvse važna središča in žarišča kulturnega in gospodarskega napredka. Predvsem se je to opažalo v njihovi neposredni bližini. Tem večji je bil udarec, ki ga je zadal pred 200 leti cesar Jožef, ko je dal razpustiti vrsto samostanov. Kulturni spomeniki, ki jim ne moremo več izmeriti vrednosti, so takrat propadli. Žrtev Jožefove politike je postal tudi cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem, ki obhaja v tem času 850-letnico obstoja.
Samostan so obnovili konec 19. stoletja. Od takrat naprej je sti-škim menihom uspelo, da so napravili iz samostana novo duhovno središče, ki se zadnje čase vedno bolj razvija v mladinsko središče.
Petsto petinsedemdeset let je od tega, ko je celjski grof Herman II. z listino naznanil ustanovitev Kartuzije v Pleterjah. Kartuzija je v času reformacije propadla, pozneje so ostale samo še nekatere ruševine. Konec prejšnjega stoletja je Velika kartuzija iz Francije odkupila pleterski samostan, ga na novo pozidala in naselila z menihi iz opuščenega samostana v Nancyju v Loreni. Pleterje so edina od nekdanjih štirih slovenskih kartuzij.
Med drugo svetovno vojsko so menihi podpirali narodno-osvobo-dilni boj. Danes so Pleterje zdravo
Gospa Rezi Zvvitter na Tešinji pri Št. Jakobu te dni slavi svojo 70-letnico. Naši zvesti bralki iskreno čestitamo.
Na Polani pri Bistrici v Rožu je slavil 71-letnico Jožef Ojcl, h kateri mu iskreno čestitamo.
Milka Popek v Žrelcu slavi svojo 70-letnico. Čestitamo.
Marija Fuger, pd. Pavlova mama na Ravnah pri Rožeku je slavila svojo 60-letnico. Čestitamo.
V	Libučah je Milka Jamer srečala Abrahama in ji k temu prazniku iskreno čestitamo.
Prav tako Abrahama je Srečala Justina Sadnikar v Nagelčah pri Št. Primožu. Njej veljajo naše iskrene čestitke.
Pri Žagi na Kotu je Miha Mal-le slavil svojo 80-letnico. Želimo mu obilo zdravja.
V	Novem selu pri Kotmari vasi je Motijeva mama slavila svojo 87-letnico in ji veljajo naše iskrene čestitke.
V	Remšeniku je Tonov Miha praznoval 60-letnico. Čestitamo.
Večno zvestobo sta si v Selah obljubila Marjana Ogris in Jozej Mave. Na skupni življenjski poti jima želimo obilo sreče.
V	Borovljah je praznoval svojo 75-letnico Matevž Dovjak. Iskreno čestitamo.
Iskrene čestitke veljajo šentjakobskemu župniku Andreju Kariclju, ki je slavil 30-letnico mašniškega posvečenja in svojo 70-letnico. Čilemu in delavnemu župniku izrekamo naše čestitke, se mu zahvaljujemo za vso podporo in želimo, da bi še dolgo delal in ostal steber v šentjakobski fari.
Klubaši pred spomenikom 13 žrtev. Desno prof. Grafenauer.
središče kartuzijanske misli. Obnavljajo tudi čudovito gotsko cerkev, ki je še ostala od prve kartuzije. Cerkev je bila posvečena leta 1420.
V	nedeljo, 25. septembra, je obiskala oba samostana skupina katoliških izobražencev s Koroškega in iz ljubljanske nadškofije. Po ogledu samostana je bila v Pleterjah evharistična daritev v slovenščini in nemščini. V Stični pa je bila po ogledu bazilike in samostana, ki ga zdaj obnavljajo, večerna pobožnost. Pravo kulturno doživetje je bilo, s kako zavzetostjo je razlagal umetnostni zgodovinar Marjan Zadnikar iz Ljubljane samostansko in cerkveno arhitekturo v Pleterjah in predvsem v Stični.
V	Stični je bila tudi poslovilna večerja. Predstavniki obeh skupin so izpovedali upanje, da bi se taka srečanja — letos je bilo tretje — nadaljevala, v duhu medsebojnega spoštovanja in spoznavanja, da bi čim bolj udejanjili nauk krščanstva v sožitju med ljudmi in različnimi narodi.
Dobrla vas
V	noči od sobote na nedeljo je v Dobrli vasi zatulila sirena. Malo po polnoči je začelo goreti pri Harihu. čeprav so dobrolski in okolišnji gasilci zelo hitro začeli gasiti, ognja niso mogli ugasiti. Zato so skrbeli, da ogenj ni skočil na druga poslopja. Harihov skedenj je do tal pogorel.
29. septembra 1983
[nasledniki
domače vesti/5
V nedeljo, 25. septembra popoldan, pri krasnem vremenu, so na Ločilu odprli nove posojilni-ške prostore. Obenem pa so domači zadružniki skupno z mnogimi domačini, prijatelji in častnimi gosti proslavili 90-letnico ustanovitve Posojilnice Ločilo.
Že v prejšnji številki Našega tednika smo obširno nakazali nastanek in nadaljnji razvoj tega denarnega zavoda in se spomnili tudi zaslužnih mož.
Fridl Kapun (levo) pri slavnostnem govoru. Poleg njega Marjan Tomaž Gallob.
Šentlenartski cerkveni zbor je slavnost olepšal.
Veliki prostor pred Posojilnico je bil v nedeljo popoldan velika slavnostna „avla“. Cerkveni zbor iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih, vodi 9a Hanzi Hochkofler, je slavnost °iepšal. Predsednik Tomaž Gallob ie v imenu Posojilnice vsem izrekel Phsrčno dobrodošlico in pozdravil
vrsto častnih gostov, med njimi podpredsednika NSKS mag. Filipa VVarascha, predsednika ZSO inž. Feliksa VVieserja, predsednika Zveze slovenskih zadrug inž. Fridlna Kapuna, domačega župnika Avguština Čebula, predstavnika Ljubljanske banke Golca in podžupana
podkloštrske občine Milloniga.
V kratkem in jedrnatem govoru je potem mag. Marjan Gallob nakazal razvoj Posojilnice in njen pomen za okolišnje gospodarstvo. Kot je zapisano v ohranjenih zapiskih, so se predniki ob izdatni pomoči duhovnikov postavili na lastne noge in čeprav ni bilo lahko, so pri svoji odločitvi vztrajali. Velike so tu zasluge obeh predsednikov — očeta in sina —- Trupperjev, Matejev z Ločila. Marjan Gallob v svojem govoru ni zamolčal velikih težav, ki jih je imela Posojilnica zaradi nerednega poslovanja v tridesetih letih. S trdno voljo in modrim poslovanjem pa so zadružniki pod Dobračem prišli iz teh neprijetnosti. Dolga leta po drugi svetovni vojni je Posojilnica poslovala na Brnci — in to samo po potrebi. Šele po prihodu na Ločilo je začela delovati celodnevno, porasel je njen promet in majhna sobica je postala pretesna.
In tu je bil položen tudi temelj doslej največji pridobitvi Posojilnice v njeni 90-letni zgodovini nekdanje Goričnikove hiše na Ločilu. Pravočasno ob 90-letnici so bili novi bančni prostori dokončani, odprti, blagoslovljeni in predani svojemu namenu.
Slavnostni govor je imel predsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Fridl Kapun (njegov govor objavljamo kot uvodnik).
Podžupan Millonig je v imenu občine Podklošter zadružnikom čestital k otvoritvi prostorov in da bi banka uspešno delovala.
Župnik Avguštin Čebul, ki je prostore blagoslovil, v njih razstavlja svoje slike. V kratkem in prijateljskem nagovoru je dejal, da je še
sam doživel posojilniško poslovanje v šentlenartskem farovžu, kjer so bili shranjeni v neki težki skrinji zapiski in poslovne knjige.
Tam je našel tudi sliko pobudnika Posojilnice, kaplana Svatona, ki jo je njej podaril. In prav Čebulove slike so spomin na tiste čase, ko so v Št. Lenartu pri Sedmih studencih ustanovili slovensko Hranilnico.
Nedeljska otvoritev novih bančnih prostorov in spominska svečanost ob 90-letnici Posojilnice je
Radiše
Minulo soboto je bila na Radi-šah prireditev, ki bi po kvaliteti podajanja posameznih točk zaslužila več pozornosti in predvsem več obiska. Radišani so sprejeli v goste skupine Kulturnoumetniškega društva „Anka Ošpuh" iz Ludbrega pri Varaždinu, katere so za gostitelje pripravile zelo pester program in s tem doprinesle bogat delež k meddruštveni kulturni izmenjavi, katera se je pričela pred štirimi leti. Posebno navdušila je folklorna skupina, katera je ob spremljavi tamburašev dovršeno zaplesala nekaj slovenskih in hrvaških na-
potekala v duhu prijateljstva in spoštovanja ter vzorno dvojezično.
Postaviti se na lastne noge — to je bilo geslo, ki je vodilo in bodrilo prednike pri ustanovitvi Posojilnice. Tega gesla se je držal tudi sedanji odbor, ko je kupil hišo, jo preuredil in tako postavil tam ob tromeji vzgledno bančno poslopje, ki naj bo simbol trdnosti našega življa, naše samopomoči in izraz optimizma, ki je v današnji gospodarski krizi tako važen in potreben.
Franc VVakounig
rodnih plesov. Lepo je bilo poslušati tudi pevki ob spremljavi tamburašev. Za Radišane dokaj nenavaden, a tem bolj navdušujoč je bil nastop ritmične skupine. Kljub močnemu pomlajenju obeh skupin so bila podajanja dovršena. Celotno prireditev pa je solidno zaokrožil številčno in glasovno krepak ženski pevski zbor.
Glavna točka takih gostovanj pa je brezdvomno sproščeno srečanje članov obeh društev. Tu so se v začetku pojavile še nekatere jezikovne ovire, katere pa so ob veselem razpoloženju v klubski sobi ra-diškega kulturnega doma kaj kmalu bile odpravljene.
Za boljše ■medsebojno razumevanje...
Tako se je glasilo geslo pohoda na Peco in srečanja, ki sta ga 24. 'n 25. septembra skupno priredili s|ovenska in nemška Katoliška Gladina. V soboto so se mladinci ~7 °koli 70 — zbrali v globaški far-n| cerkvi, kjer jih je pozdravil žup-nik Peter Sticker. Poudaril je, da bi Jerala taka srečanja biti dnevno v 2|vljenju. Globaška farna mladina Je zaigrala prizor iz življenja med obema narodnima skupnostima. a igra je mladince motivirala k razgovoru. Nato se je mladina odpravila proti Veškemu stanu, med
potjo pa je tekel pogovor o vsakdanjih izkušnjah in izkušnjah pripadnikov obeh narodnih skupnosti na Koroškem. V večernih urah je pred veškim stanom zaplapolal ogenj, in dolgo v noč so mladinci prepevali, pekli klobase; Janez Tratar pa je na mehe tako čudovito igral, da so se nekaterim klobase prismodile. V nedeljo je na vse čakal vrh Pece, a vreme je precej nagajalo. Zato so vsi ostali kar v stanu, kjer jim je dan hitro minil. V kapelici so bili pri maši, ki sta jo darovala Stanko Olip in Rudi Pa-cher. Stanko Olip je dejal, da je pot do cilja trda, a zapreke naj nikogar ne pustijo obupati. Mladinci pa so pripravili različne in zelo primerne priprošnje. Pot domov je bila lahka, trda in potrebna pa je pot k sočloveku.
Turistična agencija CARTRANS vabi na
Obisk koncentracijskih taborišč RAVENSBRUCK in BUCHENVVALD
v okviru 6-dnevenga potovanja po Nemški demokratični republiki (DDR)
1.	dan: ob 5. uri odhod iz Celovca, direktno v Berlin
2.	dan: ogled Berlina
3.	dan: ogled KZ Ravensbruck
4.	dan: ogled Leipziga
5.	dan: ogled KZ Buchenvvald, VVeimar
6.	dan: povratek, ob 22. uri prihod v Celovec Potovanje bo od nedelje, 23. 10., do petka, 28. 10. 1983.
Polovični penzion, avtobusni prevoz, viza, vodstvo
šil. 4875.-
2-dnevni izlet „K rojakom na Goriško"/Italija
SOBOTA, 8. OKTOBRA 1983:
Odhod: 7.00 Dobrla vas, 7.30 Celovec-Cartrans
Na poti skozi Slovenijo ogled ..BOLNICE FRANJE"; Gorica: kosilo, nato obisk vinogradnikov s pokušnjo vina, večerja-družabni večer, nočitev.
NEDELJA, 9. OKTOBRA 1983:
Po zajtrku ogled tovarne solarnih naprav Bogdana Butkoviča, ogled drugih znamenitosti, kosilo; povratek preko Trbiža v Celovec (19.00) oz. Dobrla vas (19.30).
Cena vključuje: prevoz, 2 kosil, večerjo, prenočitev z zajtrkom šil. 730.—
PRIJAVE po tel. 04222 - 512825 Naslov: Pavličeva 7, 9020 Celovec
Inaš tednik
Ivan Cankar, središčni avtor novejše slovenske literature, je preživel dokajšen del svojega razmeroma kratkega življenja v prestolnici nekdanje velike podonavske države, na cesarskem Dunaju. V slikovitem velemestu se je soočal z novimi umetniškimi in družbenimi premiki, po drugi strani pa je tu, živeč samo za literaturo, napisal nekaj ključnih del sodobnega slovenskega slovstva. Leta 1905 je tako nastala povest „Martin Kačur11, ki jo je Cankar ironično podnaslovi! ..življenjepis idealista11. Delo je izšlo leta 1907 z letnico 1906 pri Slovenski Matici v Ljubljani.
Skoraj osemdeset let po slovenskem prvotisku se je ..Martin Kačur11, ta melanholična Cankarjeva satira in ironija o učiteljskem idealistu, ki služi svoj skromni kruh po slovenskem podeželju in se proti uradnemu vetru zavzema za napredno in humano narodno stvar, pojavil na odrskih deskah znanega dunajskega dramskega gledališča „Volkstheater“. V Istri rojeni, v Trstu živeči in na Dunaju leta 1979 z avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo počaščeni italijanski pisatelj Fulvio To-mizza je Cankarjevo moralno pridigo in priliko o reformatorskem rodoljubu in človekoljubu, ki sredi ozkih družbenih in duhovnih razmer tragično propade, dovolj primerno dramatiziral. Že leta 1976 se je ta Tomizzova dramska predelava Cankarjevega ..Martina Kačurja11 pod naslovom ..Idealist11 (L’ide-alista) uveljavila v tržaškem italijanskem ..Stalnem gledališču11.
Tomizzova nedvomna zasluga je, da je Cankarjev prozni tekst o križevem potu samotnega slovenskega naivnega človekoljuba sredi provincialne zamejenosti prelil v spretno sestavljeno slikanico iz posameznih scen o življenju za svet čudaško idealističnega člove-
„Skupna programska jedra"
V ljubljanskem Delu je ravnatelj Zavoda Socialistične republike Slovenije za šolstvo Janez Sušnik objavil v četrtek, 15. t. m., ..pojasnilo o programskih jedrih se pravi pojasnilo o vprašanju, ki že nekaj časa razburja slovensko javnost, kot je med drugim razvidno iz sestavkov, ki so jih bili objavili v glavnem slovenskem dnevniku Ciril Zlobec, Ivan Mrak, Tone Partljič in Janez Menart, o čemer pa je bilo zavzelo stališče tudi predsedst-
ka. Čeprav dunajska gledališka kritika pripominja, da je dramaturško gledano pri tej dramatizaciji Cankarja v glavnem ostalo ..predvsem pri slikanici11 („Wochenpresse“, „Kurier“, itd.), pa je po drugi strani kritiko („Die Presse11) in občinstvo pretresla globoka kritična ideja Cankarjevega teksta o propadu idealistov in vzponu oportunistov sredi socialnih zamračevanj. Dunaj je Cankarjev tekst dojel kot še danes aktualno in univerzalno vizijo politično-socioloških utesnjevanj na celotnem srednjeevropskem področju. Prvič pa se je lahko tudi doslednje soočil z zgodovinsko podobo slovenskega idejnega in čustvenega dejanja in nehanja v zadnjih obdobjih avstroogrske monarhije. Zadevno lahko zapišemo, da je uspela tako režija Petra Preisslerja kot tudi podoživeta igra Georga Trenkvvitza v naslovni vlogi idealističnega bankroterja Martina Kačurja.
V dunajski uprizoritvi je Trenk-vvitzev Martin Kačur zaživel sredi zamejenih dogodkov in ljudi kot središčna oseba lepe simbolisti-čno-secesijske slikanice. Vrtljivi oder pred kratkim prenovljenega dunajskega „Volkstheatra“ se je za uro ali dve spremenil v presunljivi vrtiljak življenja, pretkan s preprogo melanholičnih melodij od dunajskega valčka do zateglih utrinkov iz slovenskih ljudskih pesmi. Georg Trenkvvitz v naslovni vlogi ..človekoljuba ob nepravem času11 je ustvaril prepričljivo podobo sprva optimistično bojevitega in pozneje v vrtincih življenja vedno bolj pesimističnega, poraženega človeka sredi nekega časa in prostora. Vendar pa je po drugi strani tudi res, da je secesijsko-simbo-listično naravnanost Cankarjevega pomembnega dela Italijan Tom izza realistično konkretiziral in prevečkrat premaknil s poetično-literarne
vo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Gre, kot so naši bralci verjetno že razumeli, za spremembe, ki naj bi jih vnesli v učne načrte in predmetnike za osnovne in srednje šole v posameznih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah v Jugoslaviji, med njimi seveda tudi v Sloveniji.
Zamisel o spremembi učnih načrtov in predmetnikov je prišla do izraza na 12. kongresu Zveze komunistov Ju-
Cankarjeve pevnosti na takoimeno-vano »realno življenjsko podlago11. Pri psihološko pravilno dojeti konkretizaciji Kačurjevega romanti-čno-erotičnega (Cankarjevega) zanosa do obeh ženskih protagonistk, lahkožive Minke (zaigrala jo je v Salzburgu rojena Andrea Spat-zek) in nezrele in nesrečne poznejše Kačurjeve žene Tonke (igralka Dunajčanka Ingrid Seibert, ki se je že uveljavila tudi v filmu), je Tomiz-za prestavil tudi za Kačurja kočljiva razmerja od posebnega v običajno. Odrska varianta Cankarjevega »Martina Kačurja11 je tako morda dosegla realistično prepričljivost, po drugi strani pa je preko posredniškega dejanja Cankarjevemu literarnemu zanosu bila odvzeta avtentičnost poetične več-smernosti, ki je tako značilna za Cankarjeve moške in ženske like, ki sicer velikokrat niso dovolj učinkovito konkretno zarisani, a rastejo prav zaradi tega v simbolistično nadstavbo s posebnimi pomeni in nameni.
Za Dunaj in nemški kulturni krog je soočanje s Cankarjevo literarno dediščino pomembno in aktualno. Korenin »kačurstva11 v Srednji Evropi tudi novi čas namreč ni odpravil. Idealisti tudi danes propadajo, medtem ko se uveljavljata oportunizem in zavratna korupcija. Cankarjeva trpka satira Slovencev seveda ne prikaže v najboljši luči. Na odru se pojavljajo in uveljavljajo surovi in neumni ljudje, omejeni »klerikalci11, »liberalci11 in različni vetrogončiči, med katerimi požrtvovalni humanist in aktivist kaj hitro propade. Seveda bo kdo pristavil, da se zgodba dogaja na blatnih kolovozih prejšnjega stoletja. Toda — ali se je kljub še tako političnim vehementnim odgovorom in ugovorom sodobnih narodnih upravljalcev vsa tista nekdanja zaostalost in družbeno-duhovna rev-
goslavije, češ da se narodi in narodnosti v državi premalo poznajo, kar je baje tudi posledica dejstva, da ima vsaka republika svoj učni sistem. Leta 1981 so se republike in pokrajine sporazumele, da bodo sedanje stanje na tem področju popravile. V ta namen so poverili nalogo Stalni konferenci zavodov za napredek vzgoje in izobraževanja, naj pripravi »predloge skupnih programskih jeder za posamezna predmetna področja" v osnovnih in srednjih šolah.
Ravnatelj Zavoda SR Slovenije za šolstvo Sušnik piše o dosedanjem delu pristojnih komisij in opozarja, da je takoj na začetku prišlo do nesoglasij, zlasti kar zadeva »tista predmetna področja, ki izražajo posebnosti narodov in narodnosti SFRJ11. „V stališčih, ki so bila sprejeta v SR Sloveniji, piše Janez Sušnik, je bilo posebej poudarjeno, da obseg in vsebina programskih jeder nikakor ne sme pomeniti centralističnega uokvirjenja vzgojno-izobraževalnega dela. Na podlagi teh stališč so se predstavniki SR Slovenije vseskozi zavzemali za tako definicijo skupnih programskih jeder, ki bi omogočila, da bi pripadniki jugoslovanskih narodov in narodnosti več vedeli drug o drugem, vendar pa-bi morala biti skupna programska jedra po obsegu in vsebini oblikovana tako, da bi jih bilo mogoče vključiti v učne načrte tudi za tista predmetna področja, ki izražajo nacionalne posebnosti narodov in narodnosti SFRJ11. »Dogovarjanje pa je bilo izredno težavno — nadaljuje Sušnik — saj so pogledi na oblikovanje skupnih programskih jeder zelo različni; mno-
ščina res tako bistveno spremenila v dobrobit človeka in skupnosti?
Toda naj bo tako ali tako! Dunajski Cankarjev »Idealist11 v preobleki Fulvia Tomizze je vsekakor lepa uveljavitev najboljših tendenc v slovenski literaturi in v slovenski kritični misli. Dunajski »Idealist11 pa je tudi potrdilo povezovalnih li-
Pred kratkim so v Rožeku odprli nov občinski vrtec. V občini, o kateri so nekateri trdili, da se vzorno zavzema za odkrite odnose do pripadnikov obeh narodnosti, pa so tokrat slovenski živelj popolnoma prešli. To ni bila neka birokratska pomota ampak trden namen. In ta trden namen je utemeljen z zakonom o narodnostnih skupnostih. Na pretekli občinski seji je EL-Rožek vprašala župana, čemu so iz otvoritvene slavnosti izključili Slovence. Župan Schiller je dejal, da to ni bilo prav, a rožeška občina po zakonu o narodnostnih skupnosti ni dvojezična, in ker otvoritev dvojezičnega vrtca ni občinska ampak deželna stvar, ni bilo nobenega povoda, da bi povabili k sodelovanju tudi slovenski živelj v občini. Končno pa je priznal, da so slovensko narodno skupnost prešli.
Tako torej otvoritev vrtca v dvojezični občini, ki kot taka ni priznana, mora biti samo nemška, ker to zakon predvideva. Nihče pa ni dejal, da noben zakon dvojezične otvoritvene slavnosti ne prepoveduje. Kaj, če bi odgovorni v občini končno le tudi to plat videli in se obenem zavedali, da je treba že mladino vzgajati k strpnosti in medsebojnemu spoštovanju, če naj pozneje gradi mir in enakopravnost v deželi.
EL-Rožek je zato prinesla predlog, da bi občina uredila v no-voodprtem občinskem vrtcu dvojezično skupino. Občinski odbornik EL Ludvik Lesjak je dejal, da je po-
gi želijo kar enotne učne načrte, predmetnike in učila, različni pa so tudi strokovni pogledi na programiranje vzgoje in izobraževanja. Posebno sporno je jedro za materne jezike, ki je tudi najbolj odmevalo v slovenski javnosti".
Ko pisec ugotavlja, kakšen bi bil učni načrt za slovenski jezik in književnost v slovenskih šolah, če bi vanj vključili sedanji predlog skupnih programskih jeder, poudarja, da so slovenski predstavniki ves čas »zastopali stališče, naj se učenci v prvi vrsti seznanijo s svojim maternim jezikom in književnostjo, ob tem pa tudi z najpomembnejšimi dosežki narodov in narodnosti Jugoslavije in svetovne književnosti". »Zato še naprej vztrajamo na stališču, da takega predloga skupnih programskih jeder za materni jezik in književnost za osnovno in srednjo šolo v SR Sloveniji ni mogoče sprejeti".
Janez Sušnik piše, da so slovenski predstavniki v pristojni medrepubliški komisiji zagovarjali taka stališča na seji dne 8. julija letos, zaradi česar je komisija sklenila, da se bo usklajevanje skupnih programskih jeder nadaljevalo za tista predmetna področja, kjer ni bilo doseženo soglasje. Gre za materni jezik in književnost, za jezik okolja, samoupravljanje s temelji marksizma, zemljepis in glasbeno vzgojo. »Skupna programska jedra torej še niso v celoti oblikovana in usklajena", opozarja ravnatelj Zavoda SR Slovenije za šolstvo Janez Sušnik, ki nato pristavlja, da bo »strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobra-
nij skupnega srednjeevropskega prostora med Alpami in Jadranom, lep umetniški dosežek slovensko-italijansko-avstrijskega duhovnega trikotnika, oziroma tiste narodno-povezovalne piramide, ki postaja vedno bolj značilna za današnji čas.
treba po taki skupini, kajti slovenski otroci pridejo sedaj v čisto nemško skupino in ne čujejo nobene besede v svoji materinščini. Naloga vrtca pa ni, da bi otroke odtujeval materinščini.
Župan je predlog EL predal občinskemu predstojništvu, ki ga naj podrobneje obravnava.
Občinski svet je sklenil, da bodo občini Baldramsdorf, ki jo je prizadelo hudo neurje, gmotno pomagali. Nadalje je bil sklenjen nakup Unimoga.
Precej slabo pa kaže pri turizmu — v primerjavi z lani je letos 8000 manj prenočitev. Precej diskusije je bilo o osvetljavi na vaseh. Ker so to razmeroma veliki izdatki za ne bogato rožeško občino, sta odbornika EL predlagala, da bi različna dela sofinancirale javne ustanove. Ta predlog je bil sprejet. Zanimivo pa je, da so ostali odborniki utemeljili potrebo po osvetljavi z nekimi željami turistov. Osvetljava, tako župan, koristi tujskemu prometu.
Na eni strani hoče občina izpolniti želje in predloge turistov, kar je razumljivo, na drugi pa je pri otvoritvi vrtca izločila domače, v tem primeru slovensko prebivalstvo. In pri tem se še opira na zakone!
Sklenjeno je tudi bilo, da občina v tej periodi ne bo gradila gasilskega doma, pač pa bo podvzela vse, da bo uveden gradbeni in fi-nancijski postopek za gradnjo potrebnega gasilskega doma.
ževanje, ki je pristojen za sprejemanje učnih načrtov za osnovno šolo in za skupno vzgojnoizobrazbeno osnovo v srednjem izobraževanju, ocenil, v kolikšni meri bo treba dopolniti sedaj veljavne učne. načrte". »Še pred spreminjanjem oziroma dopolnjevanjem veljavnih učnih načrtov — zaključuje pisec pojasnila v ljubljanskem Delu — bo z morebitnimi odprtimi vprašanji seznanil Skupščino SR Slovenije in širšo slovensko javnost".
Dosedanje pisanje v listih v Sloveniji smo pozorno in s precejšnjo mero zaskrbljenosti spremljali tudi pri nas v zamejstvu, kjer je in bo tudi v prihodnosti v teku boj za čimvečjo avtonomijo slovenske šole, kar naj pride do izraza predvsem pri pouku slovenskega jezika in književnosti, slovenske zgodovine in zemljepisa. S kakšnim obrazom bi pred večinskim narodom c zagovarjali potrebo po avtonomiji irl nujnost, da se slovenski učenci ter i, dijaki najprej dobro naučijo materinega jezika, spoznajo zgodovino lastnega naroda in ozemlje, na katerem ta narod živi, če bi v osrednji Sloveni)1 ^ vse to zanemarjali in stopili na pot, K' bi nujno koristila srbskemu oziroma hrvatskemu narodu, se pravi številčno -močnejšima narodoma v Jugoslaviji-Zato se za pravilno rešitev tega vpra- f šanja upravičeno zanimamo tudi Slo' < venci v zamejstvu, ki ne bi radi vide- i li, da bi se v tem pogledu Slovenci v : matični domovini odpovedali ustavn1 ( pravici, po kateri je republika Slovenj' ja edina pristojna, da po lastni uvi' devnosti ureja področje šolstva.
Rožek:
EL predlagala dvojezično skupino v otroškem vrtcu
Vprašanje, ki zanima tudi Slovence v zamejstvu
V prejšnji številki Novega lista, tednika tržaških Slovencev, je bilo objavljeno zanimivo razmišljanje o spremembi šolske pristojnosti v Sloveniji odnosno v Jugoslaviji in o spremembi učnega načrta. Predvsem danes, ko se na Koroškem vrstijo napadi na obstoječi način poučevanja slovenskih otrok, in ko nemškonacionalni krogi predvsem s pomočjo novega svobodnjaškega šefa Haiderja bolj in bolj zahtevajo getovske šole za slovenske otroke, in ko imajo tudi naši rojaki v Italiji težko stališče glede izobraževanja slovenskih otrok v materinščini, se nam zdi, da je prav, če objavimo tehtni članek iz Novega lista (22. september 1983). Članek povzema diskusijo, ki jo je v Sloveniji sprožil namen, da bi pristojnost republike Slovenije na šolskem področju bila omejena v tistih vprašanjih, v katerih gre za najbolj temeljno izobraževanje za spoznavanje lastne kulture in njenega sprejemanja v slovenski učni načrt. Čeprav je pravilno, da otroci spoznajo tudi kulturno dediščino drugih narodov in narodnostni Jugoslavije, pa pisec članka ugotavlja, da to ne sme iti na račun pristojnosti republike in identitete slovenskega življa v Jugoslaviji. Da to vprašanje zanima tudi zamejske Slovence, je zajeto že v samem naslovu članka: »Skupna programska jedra: Vprašanje, ki zanima tudi Slovence v zamejstvu".
Razmišljanje o vzgoji
Vsiljuje se mi, da se z besedami Franca Jožefa Smrtnika sprašujem „še sedaj ne vem, zakaj je ta človek napisal ta članek“ v nt 22. septembra 1983.
Moje pismo bralcev ne razumem v Prvi liniji kot ostro kritiko vzgoje v Mohorjevih domovih, pač pa opažam, da se članek v Nedelji in pismo bralca (F. J- Smrtnika) v nt ne ujemata. Omenil Pa bi v tej zvezi tudi, da narodne zavesti nihče ne dobi samo v Mohorjevih domovih, če le-te ne prinese že sam od doma. In prav iz tako zavednega slo-venskega trdnega in uglednega doma Prihaja dragi Franc Jožef Smrtnik iz Kori!
Ne osporavam pravice Mohorjevih Pijaških domov, da bi vzgajali dijaško rnladino v verskem duhu. To je vsako-9ar svobodna pravica. Vendar toliko Psmokratične zrelosti le predpostavkam, da bo vsakdo izmed nas vzgojo v Mdd tako ocenil kot se njemu zdi Prav. F. J. Smrtnik mi je to delo znatno °lajšal, ko je v pismu bralcev v nt jasno izpovedal kakšne vzgoje je bil deležen v MDD. Če omenja tesno povezanost med vero in narodnostjo in eno z Prugim nevarno enači, kar gre celo tako daleč, da narodnost spravlja v tes-
no odvisnost od vere, je pač to dokaz, da gojenec MDD narodnosti ne pripisu- • je nobene samostojnosti. To je najboljši dokaz, da se je F. J. Smrtnik takega mišljenja moral nekje naučiti. Pa menda tako mišljenje le razkriva, da tistim, ki nima verskega prepričanja, zanika vsako narodno zavest. Tako ideološko ozkotirno postavljanje narodnega vprašanja lahko dolgoročno postane pogubno za koroške Slovence saj sami vendar ne bomo naših ljudi iz ideoloških razlogov izločevali iz naših slovenskih vrst. Bolj vesel in pomirjen bi bil, če bi mi gojenec MDD povedal, da ima sicer svoje svetovno nazorsko gledanje in prepričanje, pač pa ga to prav nič ne moti, kadar iščemo Slovenci istih gledanj skupno pot v narodnih zadevah. Pri tem pa seveda tistih, ki v cerkev ne hodijo, nikoli ne bomo ožigosali z narodnim odpovedništvom. Če je F. J. Smrtnik to idejno napotnico za svoje življenje dobil iz MDD, potem se pač ne morem otresti vtisa, da bi tam bil deležen tako idejno jasne, kot pa tudi demokratične in na načelih medsebojnega spoštovanja sloneče vzgoje v narodnem duhu.
Ker smo mi koroški Slovenci rojeni demokrati in smo svoji zavedneži, se v prvi vrsti zavedamo zaslug in truda, ki so jih imeli domači slovenski koroški duhovniki pri ustanavljanju in razvoju Mohorjeve družbe in njenih vzgojnih
domov.	Piskernik Milan
POLET V SVETO DEŽELO
Prireditelj: Dom v Tinjah
Čas: od četrtka, 3. novembra 1983, do srede, 9. novembra 1983 Voditelj: dr. Andrej Kajžnik Cena: šil. 11.940,—
Prijave najkasneje do 7. oktobra 1983 na Dom v Tinjah, tel.: 0 42 39/26 42
DRUŠTVO „NAŠ OTROK66 v Celovcu
sporoča, da bosta učiteljica Rezika Iskra in učitelj Danilo Prusnik od 6. OKTOBRA 1983 naprej ob četrtkih (od 16.00 do 18.00 ure) spet vodila pouk slovenščine za osnovnošolske otroke v prostorih otroškega vrtca „Naš otrok11 v Celovcu, 10. Oktober-straBe 25. Pol ure pred poukom slovenščine (torej ob 15.30 uri) bo imela gospa Lenčka Kupper zborovsko petje za otroke.
Avto-moto-društvo Velenje vabi
vse ljubitelje moto-športa na
moto-cross
DIRKO
Za nagrado Titovega Velenja, ki bo v nedeljo, 9. oktobra 1983, ob 14. uri.
K--------------------
Tekme SAK
v soboto, 1. oktobra ob 16. uri VSV i — SAK I ob 14.15
VSV pod 23 — SAK pod 23 na igrišču VSV v Beljaku!
v nedeljo, 2. oktobra ob 8.45
Borovlje mlad. — SAK mlad. na igrišču v Borovljah!
Prodajam gradbeno parcelo 1800 m2 v vzhodnem delu Celovca. Cena po 800,— šil.
Dopise pošljite na uredništvo pod šifro »gradbena parcela11.
^Pošiljatelj;
'me:
-x
Nasi
ov:
^aročam revijo JELOVŠKI ZVON.
29Qna n.a|ročnina <4 številke)
delov
Podpis
Geschaftspostkarte Poslovna dopisnica
P. n.
uprava revije
1
AVSTRIJA
PETEK, 30. septembra 1983: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Ruščina — 10.00 Stvarni pouk: delo v gospodinjstvu — nekoč in sedaj — 10.30 Ljubi parček — 12.05 Pozor, medved — 12.15 HFK pre-zentira: Pireneji — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Babica pridi — 17.30 George — 17.55 Uspavanka — 18.00 Pan-optikum —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Poročila — 20.15 Ta stari — 21.20 Dobra volja z glasbo — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio.
SOBOTA, 1. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Avstrija v sliki ob nedeljah — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 14.50 Fini gospod — 16.00 Visoka hiša — 17.00 Bravissimo — 17.55 Uspavanka — 18.00 2 x 7 — 18.25 Prijeten sobotni večer vam želi Heinz Con-rads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 Catarina — 21.50 Šport — 22.10 Danes zvečer.
NEDELJA, 2. oktobra: 11.00 Tiskovna konferenca — 12.30 Starši — otrok — dnevnik — 15.00 Mustang
—	16.35 Lisica in zajec — 16.45 Plišasti medvedki — 17.10 Don in Peter — 17.15 Tehnika za otroke — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.25 Kristjan v času — 19.30 Poročila — 19.50 Šport — 20.15 Poj z nami — koncert po želji — 21.45 Nauk Budhe — 21.50 Šport.
PONEDELJEK, 3. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Skrivnosti dobre kuhinje — 10.00 Glasbeni instrumenti — 10.30 Fini gospod — 11.35 Komodo Wa-ran — 12.00 Visoka hiša — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Dobro poglej — 17.30 Medvedi na pohodu — 17.55 Uspavanka
—	18.00 Magacin Alpe Adrije —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Poročila — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.05 čarovnik — 21.50 Šport.
TOREK, 4. oktobra: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Stvarni pouk: kruh
—	10.15 Thornton: Happy Journey
—	10.30 Dedec ti si fin — 12.15 Šport v ponedeljek — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi zabava je potrebna — 17.55 Uspavanka — 18.00 Moda — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 „M“ človek, oblast
—	mnenja — 21.00 Kostas „GRK“.
SREDA, 5. oktobra: 9.00 Poročila
—	9.05 Tudi zabava je potrebna — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska tv
—	10.35 Ta ni od včeraj — 12.15 „M“ Človek, oblast, mnenja — 13.00 Poročila — 17.00 Novi instrument — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Uspavanka — 18.00 In na tubo piha Huber — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila —
Vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja
Viktringer Ring 26 A-9020 Celovec/Klagenfurt
Petek, 30. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — A. Feinig: Francozi v Rožu — 2. Veselo naokrog.
Sobota, 1. oktobra:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 2. oktobra:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
20.15 Opereta — 22.00 Propad Gandhijevega sveta.
ČETRTEK, 6. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV
—	10.30 Opereta — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Glej točno
—	17.30 Obalni gusarji — 17.55 Uspavanka — 18.00 Povabilo h kuharskem omizju — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 20.15 Vsi hudirji — 22.00 Vzhodni report — 22.45 Šport.
PETEK, 30. septembra: 17.30 Starši — otrok — dnevnik — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Poročila — 20.15 Simpozij o Konradu Lorencu — 21.20 Politika v petek in deset pred deseto — 22.20 Aleksander Veliki.
SOBOTA, 1. oktobra: 15.00 Politika v petek — 16.00 Ljuba družina
—	17.45 Kdo me hoče — 18.00 2 x 7 — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer
—	19.30 Poročila — 19.50 Primer za sodnika — 20.15 Najdenček — 21.35 Čudne zgodbe Roald Dahla — 22.00 Vprašanja Kristjana — 22.05 Na begu pred psi — 23.45 Sto mojstrovin.
NEDELJA, 2. oktobra: 17.00 Gorile — 17.45 Velika deseterica — 18.30 Okay — 19.30 Poročila — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Valentino — 22.10 Dynastie — 22.55 Mala večerna glasba — 23.55 Sto mojstrovin.
PONEDELJEK, 3. oktobra: 18.00 Znanje danes — 18.30 Nevidni — 19.30 Poročila — 20.15 Dobri angel — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Šejkov sin.
TOREK, 4. oktobra: 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Nevidni človek — 19.30 Poročila — 20.15 Rdeče, belo, rdeči kviz — 21.05 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
SREDA, 5. oktobra: 16.45 Oddaja iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Nevidni človek — 19.30 Poročila — 20.10 Šport — 22.05 Poročila — 22.35 Cafe central.
ČETRTEK, 6. oktobra: 16.30 Poročilo iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Nevidni človek — 19.30 Poročila — 20.15 Avstrija II — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
Ponedeljek, 3. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zborovska glasba.
Torek, 4. oktobra:
09.30—10.00 Pisani svet. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Jazz za vas.
Sreda, 5. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše letnike.
Četrtek, 6. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Literarno-glasbena oddaja.
1
LJUBLJANA
NEDELJA, 2. oktobra: 9.30 Poročila — 9.35 Živ žav — 10.20 Fantje s Hill streeta — 11.10 625 — 11.30 Domači ansambli — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 15.10 Kronika video — 15.25 Zabava vas Ala Pugačova — 16.25 Poročila — 16.30 Velika kraja — 17.40 Naš kraj
—	17.55 Športna poročila — 18.10 Mati — 19.23 TV in radio nocoj — 21.05 Športni pregled — 21.35 Jugoslovansko ekipno prvenstvo v atletiki — 21.55 Speedway za „zlato čelado" — 22.10 Kronika video — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 3. oktobra: 8.50 TV v šoli — 16.40 Poročila — 16.45 Kronika video — 17.00 40-letnica zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju — 18.00 človek in okolje — 18.25 Podravski obzornik-
—	18.45 Mladi upi — 19.24 TV in radio nocoj — 20.00 Sanjarjenje — 20.55 Studio 2 — 22.25 Kronika video.
TOREK, 4. oktobra: 8.50 TV v šoli
—	16.20 Šolska TV — 17.25 Kronika video — 17.40 Zbis — 17.55 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu
—	18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.24 TV in radio nocoj — 20.00 Delavci na črno
—	21.15 40-let po Kočevskem zboru
—	21.55 Pesem giba — 22.15 TVD
—	22.35 Kronika video.
SREDA, 5. oktobra: 8.50 TV v šoli
—	17.20 Poročila — 17.25 Kronika video — 17.40 Ciciban, dober dan
—	17.55 Jesenska serenada — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma: Poti in sanje
—	19.24 TV in radio nocoj — 20.00 Prvi mednarodni teden ekoloških in etnoloških filmov — 22.20 Kronika video.
ČETRTEK, 6. oktobra: 8.50 TV v šoli — 16.10 Šolska TV — 17.15 Kronika video — 17.30 Zemljepisne posebnosti — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Čas, ki živi: KZ Dachau — 19.24 TV in radio nocoj — 20.00 TedniK — 21.00 T. Pluch: Vas ob meji — 22.30 TVD II. — 22.50 Kronika video.
LJUBLJANA
NEDELJA, 2. oktobra: 9.00 Oddaje za JLA — 14.00 Tenis — finale Devisovega pokala — 17.30 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Čas jazza —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.05 Ludwig.
PONEDELJEK, 3. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Lutkomedija — 18.00 Vabilo na komedijo — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Dvanajstica —
19.00	Telesport — 19.30 TVD —
20.00	Po poteh spoznanj — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Življenje brez konca — 21.55 Dober večer.
TOREK, 4. oktobra: 17.25 TVD —
17.45	Mi in TV — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Gledalec-urednik — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba
—	20.45 Žrebanje lota — 20.50 Dokumentarna oddaja —	21.35
Zagrebška panorama.
SREDA, 5. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Radost Evrope — 19.00 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Obarvana svetloba.
ČETRTEK, 6. oktobra: 17.25 TVD
—	18.45 Dvojčka — 18.15 Znanost
—	18.45 Zabavno glasbena oddaja
—	19.30 TVD — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
—	21.30 Povodi in sledi.
-UU1
naš tedniki
SAK tudi od zadnjega na lestvici poražen
Krivda bila tudi zunaj igrišča
Proti zadnjemu na lestvici iz Borovelj je SAK preteklo soboto po 6 kolih brez zmage končno pričakoval prvo zmago. S prvim uspehom so vsi upali na boljše čase za slovenski klub, ki doslej vsekakor še ni našel svoje forme. Boroveljsko moštvo je bilo po 6 kolih prav tako kot SAK še brez zmage in v dokaj slabi formi, torej za SAK pravzaprav prilika, končno na domačih tleh slaviti dolgo pričakovano prvo zmago. Toda to ni bilo tako. Najzvestejši navijači, ki kljub neuspehom slovenskih nogometašev še obiskujejo tekme, so tudi tokrat razočarani zapustili Košatovo igrišče. Z gosti iz Borovelj, ki so pokazali v bistvu slab nogomet, je SAK po 90 minutah z 1:3 ponovno zgubil tekmo in nekaj najzvestejših navijačev. Začelo se je že v 19. minuti. Vratar Mrkun je slabo preračunal visoko žogo in napadalec Boroveljčanov Schvvaiger je hladnokrvno izrabil to priložnost in z glavo poslal žogo v mrežo. SAK je nato nekoliko pritisnil in Polanšek je iz lepega strela iz 30 metrov minuto navrh takoj izenačil. Na žalost so igralci ves čas komentirali igro (predvsem Kadivnik) in pokazali so le malo resnosti, ki bi jo v trenutnem položaju več kot potrebovali. Zanimivo, da se večina igralcev ni držala napotkov trenerja, in lahko rečemo, da se je v moštvu deloma razpasla tudi
Hudo poškodovani Martin Hobel
že nedisciplina. Z 1:1 sta moštvi šli v polčas. Drugi polčas se je pričel tako kot se je prvi končal. Igra je bila brez idej, igralci so kritizirali sodnika in so bili tako seveda nekoncentrirani. Sodnik Koinig iz Št. Vida pa tudi res ni imel najboljšega dneva in je s svojimi odločitvami razburil vse gledalce. V 60. minuti je nasprotnik Martina Hobla, ki se je do zadnjega za vsako žogo dosledno boril, hudo poškodoval in je moral iz igre. Toda namesto da bi odgovorni takoj zamenjali Martina z rezervnim igralcem, so pustili moštvo celih 9 minut igrati le z 10 igralci. Kot je bilo pričakovati, je SAK v
teh minutah dobil drugi gol. Ta gol je bil usoden. Slovenski nogometaši so nato z vso silo skušali izenačiti, toda napadi so obviseli večinoma že v prvih vrstah boroveljške obrambe. SAK je prišel celo do nekaj dobrih priložnosti za zadetek, toda igralci so sami zapirali žogi pot v vrata. Boroveljčani so v enem izmed redkih protinapadov dali gol, ki je končno zagotovil gostom prvo zmago, SAK pa ponovni poraz. SAK je po tem porazu zadnji na lestvici, kljub temu pa vzdušje v moštvu še ni najslabše. V zadnjem času pa so v klubu nastale precejšnje razprtije, ki postajajo vedno hujše, kar se je pokazalo tudi po tekmi.
Prav gotovo bo potrebno te probleme takoj razčistiti. Šele potem bo sploh možno tudi na igrišču videti boljše uspehe slovenskih nogometašev, kajti prav je, da mora tudi glava biti zdrava, če naj noge ubogajo — to velja tudi za SAK. Upamo v interesu igralcev, navijačev in vseh Slovencev, da se težave takoj razčistijo in da bo SAK kmalu lahko zopet slavil zmage, kot smo to od njega vajeni.
SAK igra naslednje kolo v Beljaku in nima tam dosti pričakovati, kajti Beljačani se borijo za prvo mesto in se od zadnjega na lestvici prav gotovo ne bodo pustili presenetiti. S. K.
Podjunski derbi v Šmihelu
Na podjunski derbi med Šmihelom in Dobrlo vasjo je preteklo nedeljo prišlo lepo število gledalcev, ki obiska niso obžalovali.
V pravem derbijskem vzdušju se je razvila med moštvoma odlična igra, ki je bila polna borbenosti. Primanjkovalo pa tudi ni lepih strelov in akcij. Šmihel je že v 5. minuti po-
vedel na 1:0, toda gostom je komaj deset minut pozneje uspelo izenačiti. Takoj po pričetku drugega polčasa je Marin presenetljivo dal gol za Dobrolčane, ki so se od tega trenutka naprej zakrili v svoji polovici in so skušali tako obraniti rezultat. Toda to je bilo usodno. Vauče je v 70. minuti z lepim strelom zasluženo izenačil. Šmihelčani so nato popolnoma prevzeli iniciativo in močno napadali. Sodnik je v tej fazi igre popolnoma izgubil pregled, kar je vodi-
lo do nekaterih nerazumljivih odločitev. V 79. minuti je Hober prodrl v kazenski prostor, kjer ga je dobrol-ski branilec podrl. Šodnik je Šmihelu takoj prisodil ed naj st met rovko, katero je izkoristil Petrič in tako zagotovil Šmihelčanom po dolgem spet dve točki. Govorice o menjavi trenerja (Gostenčnik, Avdič) so sicer po tej zmagi nekoliko utihnile, toda po mnenju nekaterih igralcev bi nov trener gotovo prinesel novega vetra in več točk v Šmihel.
	
=/J?	Naš športni reporter
	piše Benjamin VVakounig
	
Preteklo soboto so po štirimesečnem dopustu bile avstrijske hokejske dvorane zopet odprte. Vzrok tako zgodnjemu začetku hokejskega prvenstva so olimpijske igre v Sarajevu, na katerih bo igrala tudi avstrijska hokejska reprezentanca. V olimpijski skupini se bodo
Avstrijci pomerili s Finsko, Češkoslovaško, Kanado, Norveško in ZDA. Da bodo Avstrijci napravili v Jugoslaviji dober vtis, bo še potrebno veliko dela v moštvih. Od 22 reprezentančnih igralcev je 15 igralcev v vrstah treh klubov: KAC, WEV in lanskega prvaka FELDKIRCH.
V pripravljalnem času se je od vseh moštev najbolje predstavil bel jaški VSV, ki je vse
tekme dobil, med drugim dvakrat s celovškim KAC.
Po izjavah trenerjev najvišje lige štejeta med možne prvake lanski prvak FELDKIRCH in rekordni prvak KAC.
Medtem, ko FELDKIRCH ni spreminjal moštva, se je KAC okrepil s 46 kratnim reprezen-
tančnim igralcem ZDA Ralphom COXOM in s članom olimpijskega prvaka v Lake Placid 1980 Pietrom SHIEROM.
Letošnji prvak bo brez dvoma moštvo, ki bo do 17. januarja 1984 (konec prvenstva) obdržalo svojo formo.
Če bi prvenstvo potekalo tako, kot si predstavljajo gledalci, bi bilo bolje, da bi se GSV (iz Gradca) sploh ne udeležil prvenstva. Niti trener Franz
Schilcher ne upa na neko presenečenje. Odbor in igralci moštva so prepričani, da bodo čez eno leto spet igrali v nacionalni ligi. Brez dvoma bodo klube tudi v letošnjem prvenstvu pestile hude finančne težave. Dunajsko moštvo STADLAU npr. ima proračun dveh milijonov šilingov. Več kot polovico tega denarja gre za vratarja državne reprezentance Briana STANKIEVIC-ZA. Kako pa z ostalimi igralci?
Ni pa to samo problem STADLAUA, ampak vseh ostalih klubov, ki imajo malo denarja. Finančni problemi rastejo tudi zaradi tega, ker imajo vsa moštva po dva ali celo po tri legionarje najavljene pri hokejski zvezi.
Preden se je prvenstvo začelo, je npr. GSV poslal dva legionarja domov. Brez dvoma bo letošnje prvenstvo zanimivo, kot še nikoli. Prvenstvo bo krajše kot doslej. Od 24. pa bodo tri kola angleška (igre ob sobotah, torkih, četrtkih, sobotah). Zaključne tekme, to se pravi play-off se bodo začele že 20. decembra 1983. Upati je, da bi prvenstvo poteklo v športnem vzdušju in da se bo avstrijska hokejska reprezentanca dobro pripravila na olimpijski hokejski turnir, ki ga bosta pričeli moštvi Jugoslavije in NDR.
Hokejsko prvenstvo 1983/84
Sele:Grabštanj 1:1 (0:0)
Selani uspešno branili prvo mesto
Pri lepem nogometnem vremenu in ob pravem nogometnem vzdušju sta se minulo nedeljo na nogometnem igrišču pod Košuto srečali moštvi iz Sel in iz Grabštanja. Tudi tokrat je prišlo okoli 500 gledalcev, da bi si ogledali derbi v prvem razredu skupine D. Selani so bili do 7. kola neporaženi in so vodili v skupini pred Grabštanjem. Da je v tem derbiju šlo za več kot samo za točke, je bilo jasno. Obe moštvi sta začeli igrati zelo previdno. Nastal je vtis kot da bi Grabštanjčani bili že od vsega začetka zadovoljni z neodločenim izidom.
Kot že marsikatera moštva poprej, so tudi tokrat gosti iz Grabštanja izrabili to priliko, da so veliko žog streljali v vodo („hrabn“). Previden začetek so domačini dobro preboleli in prišli so do prvih dobrih priložnosti. Najboljšo priložnost je imel Travnik, ki po lepi podaji Jakopiča na žalost ni znal premagati grabštanjskega golmana Mullerja.
Gosti v prvi polovici tega srečanja sploh niso imeli pravih priložnosti za gol.
Na začetku druge polovice so domačini zaigrali še s hujšo paro, a gol, na katerega so že vsi čakali, jim ni uspel.
Ravno v času, ko so gosti začeli malo boljše igrati, so Selani po lepi akciji med Travnikom in F. Dov-jakom prišli do gola. Gol je dal F. Dovjak.
Še v trenutkih, ko so se domačini veselili prvega gola, so gosti v hitrem protinapadu izenačili. Od tega trenutka naprej so Selani začeli še bolj pritiskat, a dobro organizirana obramba gostov se je v tej fazi izkazala, posebno pa vratar.
Bila je lepa tekma, pri kateri so Selani pokazali, kaj znajo, na žalost so pa dosegli samo en zadetek. Vidno je, da niso zaman prvi na lestvici. Na nedeljsko tekmo, ki jo bodo igrali v Kamnu proti DSG Klopinjsko jezero, pa pričakujejo tudi gledalce in navijače iz Podjune.
TEKMA DSG SELE:
v nedeljo, 2. 10. 1983, v Kamnu ob 15.15.
DSG Klopinjsko jezero I: DSG Sele I
Nogometni turnir v Vogrčah
V soboto, 24. sept. in nedeljo, 25. sept. je DSG Vogrče priredila svoj tradicionalni vsakoletni nogometni turnir. Na turnirju, katerega je pripravil predsednik kluba Štefan Visočnik, ki si že leta prizadeva za dobrobit športne mladine, je letos so delovalo 8 moštev iz Južne Koroške V soboto so bile na sporedu kvalifikacijske tekme, ki so se odvijale v dveh skupinah. V nedeljo dopoldan so potem padle končno vse odločitve za finalne tekme. Za vse presenetljivo je v drugi skupini zmagalo moštvo H SV iz Božjega groba pred sicer boljšimi moštvi KDZ Blato in Vogrč. V drugi skupini se je izkazalo kot najboljše moštvo Št. Jakob pred Humčami in NK Blažej Podjuna, ki je ostalo nekoliko za svojimi možnostmi. Popoldan so potem sledile finalne tekme, ki so pa bile zaradi prvenstvenih tekem Šmihela in Metlo ve nekoliko slabše obiskane.
Rezultati:
JVP Pliberk — Ponikva 5:1 Vogrče — NK Blažej Podjuna 3:2 KDZ Blato — Humče 4:1 H SV — Št. Jakob 3:1
Končna uvrstitev:
1.	HSV (Božji grob)
2.	Št. Jakob
3.	KDZ Blato
4.	Humče
5.	DSG Vogrče
6.	NK Blažej Podjuna
7.	JVP Pliberk
8.	Ponikva
V tekmah za pokal sta se še pomerili sosedni vasi Vogrče in Repi6 (5:1), šolarji Vogrč in Ponikve (4:2) ter dekleta iz Nonče vasi s fanti iz Vogrč. Turnir je zvečer zaokrožil6 podelitev pokalov, kjer se je predsednik Štefan Visočnik zahvalil vsem sodelujočim ter jih povabil za naslednje leto na športno srečanj6 v Vogrče.	s. K.
Predstavitev Sarajeva 1984
V „avli sloveniti" je prejšnji teden bila predstavitev olimpijskega mesta Sarajevo in priprav za zimsko olimpijado 1984. Predsednik olimpijskega komiteja Adzis Hadži Hadžanovič je dejal, da so priprave za zimsko olimpijado bolj ali manj dokončane, da je poskrbljeno za prevoz gostov in tudi infrastruktura
da odgovarja vsem zahtevam in potrebam, ki jih narekujejo zimske olimpijske igre. Predstavniki Sarajeva so zavrteli tudi zanimiv film o mestu samem, v „avli sloveniti" pa je možen ogled razstave olimpijskega Sarajeva. Z velikim veseljem je predsednik Slovenske športne zveze Danilo Prušnik pozdravil slovenskega in svetovnega smučarja Bojana Križaja, ki je odgovarjal na številna novinarska vprašanja.
Od leve proti desni sedijo: Danilo Prušnik, Adzis Hadži Hadžanovič, Bojan Križaj in uradni prevajalec.