8. številka. Ljubljana, četrtek 10. januarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI iihnja vsak dati, izvzouiši pouoUoljke in dneve po piaanicib, tor volja po polti prejemati za av str o-oror■ ke deiele ta celo leto 1« frld., mi pol lota H t Id, *» Četrt leta 4 gld. — Za Ljub i j a no brez pošiljanja ua dom f.a ooio loto 13 gld., xa četrt leta 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za mesec, 30 kr. z* četrt leta. — Za tnje deiele teliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih solati in za dijake volja znižana otauka. Osnoval ga je znani Mithad-paša leta 180-1 iz političnih iu Btratogičnih u/.rokov. Razumno je tedaj, da na vsem zidanji mesta leži novo-inuzelmauski značaj. Povsod je vidno, da so hiteli z delom. Cel vtis daje še nekaj okusa. Osmanu, ki je popravljal veliki pot v Stainbul, so jo zdelo potrebno, pustiti na strani Ktropolj, kjer je prej šla cesta v Štainbul, iu postrojiti novo črez Orhanje, ki je tako postalo važna postajo. Stari pot iz Belgrada (nekdaj Singidunum) vede črez „skalnata vrata", kjer je brž ko ne imela prej tok reka Isker v dolino Sumo-kovo. Tu se zjedinja z bistrim in mračno veličastnim Iskreni pritok Eisen, potem pa gre cesta v zeleno a brezlesuo kotlovino Sofijsko, kojo zovejo Bolgari „Sofijsko polje". To kotlovino je prej zalivalo morje iu ona obstoji iz alluvialnih ali nanesenih plastij. Tu iu tam kaže močvirnata zemlja, da še nij tako davno, kar se jo napravil uanos. V ondotnih gorah izvirajo gorki vrelci. Z Sofijskega polja, ki je nekako sredotočje, vedejo ceste k Belgradu, Brkovici, Ruščuku, Carigradu in Samokovu. K jugu črez Balkan se Isker močno zakrivi. Za njim leže tu mnogoštevilne bolgarsko vasi, kamor se ljudje hodijo zdravit k vrelcem. Todi se tudi pride iz Orhanja. Ker je to mesto tako mlado, nema nikakoršnih zgodovinskih izročil in spominkov. K. Razvoj svetovne poezije. (Spisal J. B. K.) (Konec.) Nemštvo so sč svojim težavnim, neelastičnim duhom težko rešuje onega idealizma, ki je nekdaj to tako krepko vladal in ki je dandenes starikav in lenoben postal. IIa me r-ling, največji sedaj živeči nemški poet, pak prebavlja svojega Scboppenhauerja in rali kanone spuščati po vrveh niz dolu od jednega drevesa do druzega. Vozove za Btre-livo peljali so prazne po brežinah in municijo 80 nosili v roči. Dne 27. decembra jele so se prve straže zbirati v Čurjanu. General (iurko, ki je osobno nadzoroval prehod, prišel je v Čurjan tekar 2G. decembra z večera. Vja kolona orhanjska je dospela tija šo le 31. decembra, potrebovala je tedaj pri prehodu, ki je 15 vrst dolg, sest dnij in nočij, predno je bila kos neizmernim težavam. Kolona Velja-minova, ki se je bila napotila od Vračeža, imela je premagati še večje težave. Kanone so morali sneti z lafet ter jih deti na sad. Mej prehodom dobila je ta kolona ukaz, kreniti na drugo stran, ter namestu proti Ši-ljavi iti tudi v Čurjan, kajti rekognosciranje je pokazalo, da so Turki utrjevali novo pozi cijo v Taškesni, katero so hteli Rusi prijeti Veljaminov je došel 30. decembra v Čurjan. Turki, ki nijso bili opazili prehoda, nijso ga mogli overati in so zatorej sklenili, čakati Ruse v utrjenej poziciji pri Taškesni, kjer se je vršil dne 31. decembra boj z uže znanim rezultatom. gležu pri razgovoru o mogočnosti vojske Angležev z Rusi. In v resnici hrepene lord Be-aconsfield in njegovi prijatelji samo zategadelj o vojski, ker so pri svojej zaBtarelej politiki Angleško posredovanje in Rusija. Ruske velike novine „Novoje Vremja" piSejo: „Iz vsega je razvidno, da se angleško posredovanje ne bode sprejelo in da bo tuli ne more sprejeti. Angleška mora vedeti da Rusija nij dirnula in tudi ne bode posegla niti v jeden anglešk interes, katerega je ob javil lord Derby pred začetkom vojske; zato sme tudi Rusija od Angleške pričakovati po Uvbnega oziranja in znano zdržljivost v vsem kar ho ne tiče sueškega kanala ali per zijBkega zaliva. Naj si Angleška kolikor moč zavaruje svoja morska pota v Indijo ali nikar naj si ne predrzne poseči v kateroko pristanišče v Črnem morji, kakor n. pr. v Datum ali Carigrad. Ta čas, ko bi se prikazale angleške ladije in armade na teh mestih, bode Rusija primorana proti svojej ▼olji iz ozirov lastnega ohranjenja odgovoriti na eneržijo z e'neržijo. Nič nij bolj naravno nego to in tudi ne sme iznenaditi nijednoga človeka v Angleške j, od katere je odvisno ali ohraniti z Rusijo prijateljske razmere ali jih pretrgati iz samovoljo. „Ne more se vesti vojska zategadelj, ker imate vi dolg a jaz kratek nos", rekel je nek Rus An trdilo. Troti finančnim colom bodo morda ropotali, ali glasovali bodo za nje, kakor vlada hoče .... Proti Jiitrtif^it. katerega imajo kruti Magjari uže dve leti zaprtega prav za prav glede izhodnega vprašanja OBtali z dolgim samo zato, ker je Srb, Slovan, — začne ne nosom. Kakor vsi zapadni turkohli, tako so pravdanjsko obravnavanje denes, 0. jan. V tudi Angleži računali, da izide Rusija valed Pešti in bode najbrž več dnij trajalo, ker je i i- • „i„ i dosti prič poklicanih. Mej pričami, ki bodo svojega notranjega prelomi jenja, vsled cele vrste I ft MJ|etic,J0 nekriv(lo KJJ^ je tu(li hrTRt- bliščečih in velicili prestrojenj, kar bi bilo pla- skJ p08lanec Popovič, zagovornik je dr. Polit, čale druge drŽave z revolucijo — da izide I V mm I«* «lrJžttV€». Rusija iz te borbe oslabljena in željno hre- ^šnfileškv „Times" poročajo iz Cari- eneča izročiti začeto delo Angleškej, Bamo|gra(U1 g. t. m.: Turška vlada je pripravljena, la bi se izbavila pretežkega podvzetja. In I svojo politiko obrniti po politiki Angleške, kaj? Rusija je sedaj dvakrat, trikrat močneja, Mej turškimi poslanci je sploh miru pri- ii «», . . , «x„n,«~« Mki.iM jaz no mišljenje, če Rusija take uvete stavi, kakor je bila pred vojsko in začetkom vojske. H ™ . . 0' , ... . . J J . . . ., i I ki se moreio sprejeti. Sploh se misli, da bi Nova vojna organizacija se je prikradla k Turki dalj Rusom Batum, prosto vožnjo z la-nam, kakor po migu očaralnega žezla, pomanj-1 djjami po Dardanelah, izvršitev konferenčnih kljivosti — nasledki starih časov in starih I sklepov glede slovanskih provincij Turčije, ne-naprav, so se odstranile ; nove sposobne moči odvisnosti Srbije in popravljenje meje Crnej ... XTX- c__, •„ • ćori. — Vse lepo, a premalo za zdaj, ko se dvigajo naprej. Naše finančno stanje je \^ ^ ^ gjjj žrtvoval! Bicer težavno, ah nikakor ne obupno: stro- JfVo»too#fc* parlament začel je včeraj kovnjaki priznavajo, da, ko bi se Rusija po-JSVojo redno sesijo. Prva seja je bila le for-polno in b trdno voljo poprijela pretresa dr- mnlna. Druga, jutri v četrtek, bode imela se-žavnega gospodarstva in dohodkov, bi se kmalu stavljati svoje funkcijonarje, t. j. predsednike 4 ° .. _____. _ Mrt„0xlinil r>^»n» i« zapisnikarje voliti. Sicer je na Francoskem ustanovilo ravnotežje v proračunu. Prizna- „„„.;., n* - m. J < • \ * , . I zavladal prav lep mir. varno, da nas davi teža naloge, katero smo pogreb ttaiifanthepa državnika La-na-se vzeli ali čem globočje se mi vanjo po-1 marmor* je bil velikansk. Iz vse Italije bo dodajamo tem bistreje se ravijajo naše moči. j hajale udeležbe v Florencijo. Časniki, tudi ra-Naša naloga raste od dne do dne in od dne dikalni, ki so mu v življenji nasprotovali, pri-nam raste tudi veselje jo do konca razrešiti\™*™j<> zdaJ za8,u8e činjenje in raBto tudi naše moči. Ko so se prvikrat p&pei$ 8e zdravstveno dobro počuti, — pokazali naši vojaki za Balkanom, se nam jo l>0roča telegram iz Rima. zdelo, da je naloga končana; to bedastočo I-=r-. . Brno zapustili uže davno, in sedaj, ko Brno ae I UOpiSI. zopet spustili z južnih sklonov balkanskih gora I Qf| V«*l lUlli 4. jan. flzv. k Sofiji in Adrijanopolju, ne skrivamo niLopiB.] V tukajšnjej okolici so kmetje fte za- Bebi ni drugim, da ae je naša sedanja zadača I &QSi\ izvedeni in se tudi brigajo za politične ravno kar začela in da nas čaka Se mnogo|rey imajo posebno veselje do branja. Pripo-mnogo trudov. Čaka nas, da bomo računali I T0£&t[ bi bilo, da bi se kako bralno društvo s poslednjimi turškimi močmi, da bomo po osnovalo; taka društva obilo koristijo, in položili osnove civilizacije in zakonitosti tam, Lamezni položi le majhen oboi za domovinska kjer je do Bedaj vladala samovoljnost. Ta [korist, kajti v družbi jo moC. želja je iskrena pri vseh ruskih ljudeh in raz- \jie dalj časa mi nekaj na Brcu leži, naj vija pri njih sama iz sebe ljubezen do zako- tatjj 0 tem denes Bpregovorim. Nag narod je nitOBti in civilizacije. S—n. |rea mftjhen, vendar ima precej veliko litera- turo. Rodili bo se mej nami možje, ki bo pri vseh na dobrem glasu, ki jih poznajo, in daleč slove. Skrb naroda mora pač biti, da osvetljuje dejanja takih veleumov obširno, da Politični razgled. M ot na ii Jo «!«»>.«» I o. V Ljubljani O. januarja. »rSavnt «ft»r se baje anide užo nam Pod* oUiren popis delovanja mož, ki so jutri. Nagodbene postave bodo prišle na vrsto, hile prve zvezde na obzorju slovstvenem, ki To se ve, da se bode od nemške večine vse po-1 so prvi orali ledino slovstva slovenskega. Da njegov pesimizem. Vojska pa, od katere so toliko pričakovali, slavna vojska 1870. leta, jim še nij rodila novega poeta. V severu, na Norveškem, stoje z Bj o r nste rn o m načisto narodnoj podlagi, in idealizem narodne pove« sti bo lepo in mehko strinja z realizmom, ki prevladuje tudi ta poetična dela. Na Ruskem jo Puškina in Le r ni o n-tova, ki sta zidala na podlagi narodno pesni, učil in izučil lord Byron, čegar vpliv se nikjer in nikdar nij tako jasno kazal, nego tu. Sedaj pa so Rusi z Gogolom in Turge-njevom popolno sorodni postali zapadnim kulturnim rodovom, in preko življenja polnega realizma Turgenjevovih novel polaga so, kakor nikjer, sreberni pajčolan zdravega idealizma. In proces literarnega razvitka pri slovanskih rodovih je enak, kakor je bil pri drugih Zidali so vsi na edino pravej podlagi, ki je bila ravno pri njih tako krepka in bogata, kakor nikjer, zidali so na temelji narodne poezije. Vpliv sosednjih rodov je bil vedno velik, pa saj to je rosa, ki krepi cvetko poezije. Povsodi so jim vstajali duševni velikani, in v zgodovini človeških umetnostij se blišče poleg slavnih nemških francoskih in angleških imen tudi imena Mickievicz, Kolar, Proširen, Gundulič, Milutinovič in koli kor jo še družili. In tudi pri teh rodovih se je jasno kazala resnica, kako more poezija le se samostalno, individuelno kulturo napredo vati. — Ozrimo se koncem še na dva, dendenes tako znana roda, na turški in ogerski narod in njihovo slovstvo. Saj to lehko v kratkem storimo. Nemški orijentalist Ham mer, kije najtemeljiteje pregledal in preštudiral turško slovstvo, pravi: temelj turško poezije je po snemanje perzijske in arabsko; ona jo brez lastnega značaja, llammer našteva in našteva nad 2000 turških pesnikov in pesnic — in prevaja izglede njihovih del, pa vsi ti so brez originalnosti. Rodovitni so, to dokazuje roman S u 1 e i m a n - n a m o od F i r d u s i d o 1 z e g a, ki obsega sedemdeset debelih foliantov. Drame iu gledališča nemajo nobenega, na njegovem mestu pa znani Karagbs, senčno igro. Ogersko slovstvo je bilo do Aleksandra Petofija, katerega je umorilo 1849. leta v ogerskej revoluciji bodalo donskega ko/nka, samo posnemanje tujih literatur. Petofi je začel na temelju narodne pesni in za njim jo delal Arany. Kot novelista sta znana Eut-vos in Jokai, pa oba stojita na stališči moderne evropske literaturo, nikakor ne na narodno Ogerskem. In tako Hino dospeli do konca velike po-norame, ki se je odprla našim očom. Iz temnih starodavnih časov nam jo posijala prva iskra kulturnega delovanja, ki je vnetila oni žareči plamen poezije, kateri je spremljeval človeštvo povsod, na vseh njegovih potili v teku tisočletij, goreč sedaj bolj živo in ple-iiienoč kvišku, sedaj zopet izginjajoč in umirajoč pod sovražnimi vtisi. In to vedno sjire-minjanje, prerojevaujo in pronovljanjo, umiranje in oživljanje, to je ona duševna prememba snovi (Stoll'vvechsol), ki je ravno tako pogoj nam kritično opita njih dela, pričenši od moža, ki je prvi začel slovensko pisati, do najnovejših slovenskih pisateljev, skratka, imeti bi morali dobro slovensko literarno zgodovino; ali žalibog — nij je. Kuhar-jBkib bukev pač imamo več in druge ropotije, ali dobre slovenske literarne zgodovine, za Tsacega orni kan ca potrebne knjige, ne najdeš. Vse, kar imamo v tej stroki, je v Miklošičevem berilu za osmi razred in v Jane-žičevem slovenskem slovstvu. Tu pač nij duha ne sluha od kritično literarne zgodovine. Mi Slovenci pak imamo vendar nekaj vrlih profesorjev, ki tradirajo slovenščino, ne bi li hotel kedo izmej njih podati slovenskem občinstvu kako tako delo. Spominjam se, da je profesor Leveč v Gorici predaval slovenščino jako mikavno vsem učencem na slast in veselje, estetično in kritično, in nekateri so prepisali mnogo iz „script" prof. Levca, ter so res hvalili to delo. S takim delom bi g. prof. Leveč gotovo zelo ustregel občinstvu in saj imamo dandenea več znanostnih društev, ki bi tako knjigo spravila na dan, na primer Matica Slovenska. Le po natančnem kritičnem opisu bode učenec segel stvari do jedra, spoznal bode velike može, ki jih imenuje svoje rojake, in mladina bode, spoznavši jih, ponosna na nje, vcepila si bode ljubezen do teh mož, gojila bode bolj ljubezen do domovine, do nesrečne Slovenije in posnemala velike naše može v delu. To sem tukaj sprožil, naj bi ne bilo zastonj. (Kakor smo slišali, g. prof. Leveč uže dalje Časa nabira materijal za tako literarno zgodovino. Ur.) Tukajšnja šola je še zmirom dvarazredna, dasiravno se je govorilo, da postane triraz-redna. Imamo v Laščah za nadučitelja vrlega gosp. Parčiča, in jedno učiteljico. Po mnogih šolah sodelujejo sedaj učiteljice z učitelji; marsikateri stari „schulfuchs* v svojih prvih letih učiteljevanja pač nij mislil, da bode na stare dni dobil kako mlado dekle za pomočnico, za koleginjo. Sic mutantur tempora. IZ Klancil V Istri 3. jan. [Izviren dopis.] V celej Istri, po katerej Slovenci prebivajo, je jedva toliko učiteljev, kolikor je prstov na roci. Zakaj pa jih nij? To je lehko uganiti. Plačila so neizrečno pičla, tako da učitelj s tako plačo ne more ne živeti ne umreti. Po tem takem — cataeris paribus — zakaj bi šel učitelj alužit v Istro, če si more duševnega bitja in napredka, kakor je mate-rijelno presnovljanje pogoj materijelnega življenja. Z drugo telesno hrano so 8e živeli naši pradedje, nego se mi, in kedo ve, s kako se bodo naši potomci — pa bistvo bode isto ostalo, le forma se bo predrugačila. In isti čut, ki je navduševal Kalidaso in starega kitajskega narodnega pevca, isti duh je rodil neumrjoča dela novejših časov, in isti duh bodo črez tisoč let stal na strani poeta. In ono vesoljnega sveta gorje, oni VVelt-Bchmerz, ki jo, kakor pravijo, karakteristikon vsacega čutečega človeka, in zato tudi poeta, isto gorje doni iz posameznih verzov Ramajnno, isto se glasi iz ljuheznjivih mehkih pesni j lla-fisovih, isto odmeva iz globokočuteno drame Calderonovo — življenje sanje, — in ravno iBto doni iz vsem znano male naše narodne pesni: Oj s'jaj, oj sijaj nolnco, Ti Bolnco ruuiono! ote. eto. Tako se le forma predrugači, bistvo pa ostane. pomagati kam drugam, kjer bo boljše Blužbe• Ako je provizorično postavljen, ima 100 fo rintov manj, kakor bi imel imeti, ali pa če ima skušnjo sposobnosti po starem, mu tudi u tržejo 100 forintov vsako leto. Zadnji slučaj je jako lep, ali je na spričevalu pisano ,.x ima skušnjo po staroj, y pa po novej po Htavi, to je po postavi od dne 14. maja 1869*" Meni se zdi, da na sprifevalu x in y je zabilježeno „Spričevalo sposobnosti*. Zakaj razloček? Komur so znane razmere isterskih učiteljev, mora ga srce boleti. Pretečeno leto so Italijani imeli okrajno šolsko konferenco. Slovenci pa ne. Zakaj da ne? Vedi si ga V8egamogočni! No, kar pa zadone dopisov in sporočil, to se vse piše v n em š č i n i ali pa v italijanščini, le v slovenščini, ali kar bi nam vse eno bilo, v hrvaščini, v narodnem jeziku, nič. (Konec tepta dopisa smo izpustili, ker en del je „konfiscirljivM, drugi del pa nam bi mogel tiskovno pravdo nakopati. Ur.) Domače stvari. — (Tukajšnja nemška lista) dan na dan prinašata notice o g. Vidmanu, namestniku v Lincu. Vsako njegovo stopinjo zasledujeta, zdaj. da je v Line prišel, zdaj, da je 1o in to tamošnje zastopstvo sprejel, zdaj, da je zbolel nekdo od njegove familije, zdaj, da je na Dunaj potoval itd. itd. Smešno 1 Kakor da hi zdaj, ko smo Kranjci in zlasti Ljubljančani tega moža — recimo milo — radi izgnbili, le koga še interesirale g. Vidmanove vse stopinje! Resnica je vendar, da posebno priljubljen tu nij bil v nobenih krogih. „Tag-blatt" sam bi moral vedeti, da ga je on ob svojem času pozdravil bil z žaljivim člankom „Platzhalter". To sicer nij bil, ali vredno je, da gospodi v spomin pokličemo. — (Kulturni poklic nemškega gledališča) v Ljubljani shvača „Laib. Ztg." tako kakor naš včerajšnji dopisnik. Tudi ona graja lascivni način direktorjeve nemške reklame z nabitjem listkov z golim napisom: „wenn man im dunkeln ktlssta — po vseh oglih in straniščih. Prigodilo se je, da je bila baje neka vdova tekla na policijo tožit, misleča, da ta plakat-pri njenej štacnni na njo leti! — (PoskuSen s a m o u m o r.) Piše se nam: Gostilničar in strežaj ljubljanskega novega BtrelišČa pod Rožnikom so je vtorek z večera htel samega sebe ustreliti, ali se je slabo zadel in je ostal še živ. (O uzrokih Ba-moumora, v tem dopisu navedenih, molčimo še, ker so familijski, in ker nijsmo prepričani, da so popolnem potrjeni.) — (Zaspan ali p 1 a i 6 n v o j a k.) Piše se nam: V Recherjovej hiši v llilšerjevej ulici imajo vojaki svojo skladište za obleko iu orožje. Vsako noč stoji en vojak na straži. Pred par dnevi je proti polu noti vzbudil mnogoštevilne prebivalce Recherjeve hiše močen puškin strel iz spanja. Ko vstanejo in poprašujejo, kaj jo uzrok strela, jih poduči na straži stoječi vojak (novinec), da mu je prišel velik pes, ki ga je hotel ugrizniti, da se je /bal in na njega ustrelil. Zadel ga pa nij! Prebivalci Recherjeve hiše nijso nikakor odobravali plašnOBti vojakove, ker menijo, da bi se bil „Črnega hudiča" tudi z bajonetom tiho lehko ubranil, če ga jo motil, kar pa nij verjetno, ker dotični hišni pes je baje miren. Sodi se, da je bil stražar malo zadremal in so mu je sanjalo. — (Živinski semenj) je bil ta teden v Ljubljani Blab, ker je bilo živine malo prignane. Vendar so bile cene visoke, ker bo bili prišli koroški in italijanski kupci. — (Vreme.) Po mrzlih dnevih je nastopilo pri nas južno vreme, sneg se hitro topi in vode rasto. — (Za slovensko mariborsko okolico), Slovenjo Bistrico in Št. Lenard so nem-škutarji v svojem volilnem shodu v Mariboru postavili 5. t. m : Konrada Seidla, znanega vrednega Rrandstetterjevega prijatelja in kum-pana, in pa c. kr. mariborskega okrajnega glavarja See d er j a za kandidata v deželni zbor štajerski. Vsa skrb Slovencev bode morala na to obrneni biti, da ne bode nobeden od teh dveh voljen, ker oba sta protivnika Slovencem. — (Goriška čitalnica) napravi ▼ letošnjem predpustnem času štiri plesne veselice in sicer: 1. V soboto 12. jan. plesna veselica. 2. v soboto 2G. jan. plesna veselica. 3. v soboto IG. febr. velik ples. 4. v soboto 2. marca plesna veselica. V nedeljo f». jan. in pozneje vsako prosto soboto se bodo vršile plesne vaje z glasovirom. Vsi udeležniki teh vaj se prosijo, da k njim zahajajo v domačej obleki. Neudje se smejo udeležiti plesnih veselic le z vstopnim listom. Vstopnice se bodo oddajale v omejenem številu pri odboru. Z vstopnimi listki vpeljani gostje se morajo pred začetkom plesa ravnatelju veselice predstaviti. Začetek je vselej ob 8. uri zvečer. — (V sežanskej čitalnici) bode dno 13. januarja veselica z deklamacijo, petjem, glasbo, plesom in igro: „Županova Mi-cika". Začetek ob 7 Vi ur' zvečer. Vstopnina 50 kr. za osobo. — („Zvona") jo to dni izšla letošnja prva številka, v obsegu in obliki vredna svojega prejšnjega dobrega glasa. Priloženo ima sliko, prispodabljajočo moment iz Stritarjevega znanega ciklusa pesni j, „raja." — (Koze.) Piše se nam iz Notranjskega: Pri sv. Petru na Notranjskem so se zopet prave .koze pokazale in je uže več ljudij umrlo. Ljudstvo se jako boji, ker pred 3. leti je mnogo ljudij na kozah umrlo. Županija je uže preskrbela, da se pri vsakej hiši, kjer se koze pokažejo, straža postavi. — (Šari a h epidemičen) je bil v postonjskem okraji v več vaseh, a je nehal. Mej 1708 ljudmi jih je bilo na tej bolezni 141 zbolelo, 28 jih jo umrlo, drugi bo ozdraveli. — (Na starega leta večer) je bil 34 letni fant Franc Porenta iz Rrega pri Mavčičah blizu Kranja o polu noči od šestih fantov napaden, na tla vržen in s poleni topen tako močno, da jo mrtev obležal. Sodnijska preiskava zoper vseh šest se je začela, znani so vsi. — (Poboj.) Piše se nam: V nedeljo O. januarja se je v Stomažah pri Štijaku na Vipavskem pred krčmo našel Andrej Prajdih iz Sel na pol ubit. Že dozdaj nij upanja, da bi se smrti rešiti mogel, ker se ne zave. Sumi Be, da je ljubosumnost temu poboju kriva. Brajdih jo 31 let star in prav pošten mlad mož. — (Topež.) Iz Vačjega se nam piše g. t. m.: Na sv. treh kraljev popoludne zbrali so so tu štirje vaški mladeniči in šli v bližnjo vas Strmco na neko veselico. Ko do tja pridejo, bilo je tudi uže tam iz Peške, faro sv. Jarneja,' osem fantov v uekej hiši zbranih. Hitro planejo ti na vaške funte, ne da bi se ti kaj nadejali, ter dva hudo pretepu, enega z nožem na levo stran obraza ranijo in hudo pretlačijo, zadnji pa jo je odvlekel. Drugo jutro pride komisijsko preiskavanjo, ter jo zdravnik obsodil, da najhuje ranjeni valjda ne bo ozdravel. — (Iz Celja) se piše, da so fuutini iz okolico celjskega župana dr. Nekei mana, k<> jih je zarad glasuega petja svaril iu zapreti žugal, na tla vrgli in tepli s pestmi po obrazu. Vendar nij zelo poškodovau. Krivci BO bili potem v zapor dejani. — (Ušli) so trije ujetniki iz ječe celjskega okrajnega sodišča v noči mej 3. in 4. januarjem in jih doslej šo nijso dobili. — (Živinska kuga.) Naša deželua vlada v uradnem listu raz^lasuje, da, ker ju v Rumuniji močno začela živinska kuga razsajati, prepovedano je od tam voziti (skozi Oger.sko ali Srbijo) kože. Izjeme se morejo le privoliti, čo se dokaže, da kolo nijso iz okuženega kraja iu da precej v strojarstvo pridejo. Vse druge, ne izrecno dovoljene pošiljatve bode vlada konfiscirala. Razne vesti. * (Napad.) Da nijso le pri nas na Slovenskem tepezi in poboji, kakor „Laihacher Tagblatt" in „Laibacher Zeitung" mislita, evo dogodka: Nekov Ilamer se je iz Dunaja vra čal domov v Švehat. Ilamer se je sam vozil. Za njim je pritekel od zadaj nekov lupež in ga mahnil po glavi s kamenom ter ga onesvestil, potem pa mu je pobral denar. Ranjenec bode težko ozdravel. * („Bode uže boljše!") Ta izrek dobro pojasnuje „Olmutzer Zekung", ki navaja žalostno resnico, da so v Lisnici pri Kromovi bišo, ki jo je cenila sodnija na 1000 gold. vredno, prodali na dražbi za 1 (reci en) gold., a posestvo, cenjeno 8000 gold., prodalo bo je za celih 20 gold. Taki slučaji žalibog v naših časih nijso posebno redki. * (Morilce) nekega žandarja so te dni sodili v Pragi pred porotnim sodiščem. Pokrali so bili najprej — devet jih je — mali-narico Mioarzikovo v Brzinkovem in ko so ukradene stvari nosili iz svojega skrivališča, je jednega zasačil žandar Petrzina ter ga prijel. Ta pak je zamahnil z železnim kolom, ki ga je imel v roci, po njem, a potem so drugovi priskočili ter žandarju vzeli bajonet in ga tako dolgo mesarili ž njim, da je bil mrtev. Razen tega so še' mnogo tatvin izvršili ti hudobci v družbi še drugih pet tovarišev. Obravnava hode trajala še ves teden. * (Dopisnica.) Peterburgski list „Ciolos;' ima na Dunaji prav marljivo dopisnico gospo Kairovo, katera z vsem ognjem goji politiko ter omenjenemu ruskemu listu pošilja vBak dan jedno poročilo in nekoliko telegramov, za kar dobiva mesečno plačo 350 rubljev ali povprek za vsako vrsto po 14 kopejk. * (Kri zastrupil) si je v Berlinu nek postaren gospod s tem, da je običaval nositi užigalne klinčke kar v žepu. Pred nedavnim se je v prst nekoliko vrezal ter segel v oni žep po ruto. Za dve uri pak .je v oškodovanem prstu začutil strašne bolečine in na veliko srečo je bil takoj doktor pri roci, ki je izrekel, da je fosfor, ki so je nabral v žepu po drgnenji klinčkov, prišel v rano in bi bilo to imelo hude nasledke, da nijso takoj poklicali zdravnika. * (Sest žensk zmrznilo) je 20. dec. v italijanskih alpah, ko so šle pomagat trgati olive ter so jo mahnile kar preko gora po stezi. Na slemenu necega hriba je začelo strašno mesti in vseh šest je poginilo v snegu. * (Pogre zuj oče se mesto.) Mesto Essen, pod katerim kopljejo obilo rude, jelo se je črezdalje bolj pogrezati. Mnoge najboljše zidane hiše morajo b'ti podprte s kolmi, da se ne podere in često se kar mestne ulice iu pa tam na več metrov globoko udirajo. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. * vNovo vojsko s Kafri) bodo imeli v jttinej Afriki Angleži. Mnogo vojnih oddelka so uže ti j a odposlali. Uibji dež.) V Kanadi je nedavno tega bila zemlja euo štirjaško miljo v obsegu \sa pokrit* z majhenimi živimi ščukami, o kanu vedelo, od kod bi bile tijaprišle, i/, turških časov.) Mej deželnimi znamenitostmi branijo v Gradci tudi črepinjo BloUO"), okolo katere je obešeno razno turško (.i Kranjski plemenitaš Ivan Kacijanar Iv ■ ■ nš'ajnski je namreč dne 24. junija 1532 pO magi nad Ibraliim-paso priplenil tudi 0 slonov, katere so potem deli v gradski cesarski hlev. .lednega mej njimi, ki se je posebno odlikoval po svojej velikosti in moči, so ljudje za »Črnega Ilanzlja" klicali. Ta je bil najbolj vpornbljiv ter je najdalje živel. Vsi prebivalci v meslit so ga kmalu prav radi imeli. On je npaebno mnogo koristil pri zidanji tvrdujave, k, je najtežje kameno vlačil na goro. Mej đrtig Al se je tudi z njegovo pri pomočjo spravil v zvonik 164 centov težki zvon. Dosegel je visoko starost in po smrti so mu vzidali spominsko ploščo z napisom : „Slon! ti me dviguješ, nosiš oborožeuce ter braniš stolp iu graM." Vendar je bil ta kamen pri obleganji Francozov leta 1800 uničen, jedino slonova Crepinja se je ohranila do denašnjega dne. Vpatron kitajskih časnikarjev.) Kaku smo pri nas v Evropi zmiroui zadnji, kale oovelj, da si je krščausko časnikarstvo tekni lani bilo izvolilo sv. Frančiška Salezi-j«nca h svojega patrona, dočim so te stroke ljudje na Kitajskem svojega zaščitnika imeli od s t varjenja sveta. A ta nij kar kakov Bve-tcr. nego je božanskega bitja in je izumel črnilo. Kakor Kitajci pripovedujejo, uknjižuje on \^ tjreke pisateljske v svojej velikej knjigi.1 Kadar He pisatelj pregreši, zamaže on stran v knjigi Ta bog je pa za kitajsko časnikarstvo ob jed nem zelo praktičen in tudi mi bi si ga želeli. — kajti potem bi mogli živeti brez vstu nadležnih državnih pravdnikov in list bi naročnikom rednejše dohajal v roke. Z bogom se dude še kaj pobotati, — as „tiskovno svobodo" ničosa. JPoMltaito. Iz Moz ir j a. \ eč rodoljubov in udov čitalnice v Mo-zirji prosi uljudno dopisnika o čitalnici v Mo-zirji, naj v svojih dopisih pikanje njemu „ne-zn a n i h" ljudij opusti, ker s takim postopanjem ne dela na korist čitalnice, tembolj škoduje narodnoj stvari. II d či ta ln ic e. Tujci« s. januarja: Ktropat prtili ija Jankovič iz Slavonijo. — grof Mniiicbel i/. Francoskega. Pri Mulići i Kailing iz Monakova. — VVeselv iz Kočevja. — Glasi iz Dunaja. — Lehman iz Monakova. — \Voiser iz Dunaj«. — Sonenberg iz Celja. — UaiiHcli iz bi maj a. ▼ Ljubljani 9. januarja t. 1. Fienica hektoliter 9 t?ld 43 kr.; — rei 6 gld. 4r> kr.; — ječinen 5 gld. 57 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda kr.; — sena UHJ kilogramov S gld. lf> ki.; — Blaiue 1 gold. ttH kr.; — drva trda i kv. uietrov G gold. r>u kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 0 januarja. (Izvirno tolograrićuu poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 63 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 80 „ Zlata ruma........74 „ 45 „ UtiO drž. potiojilo.....113 „ 40 „ Akcijo narodne banke .... 810 „ — „ Kreditne akcijo ...... 215 „ BO „ London.........119-20 „ Napol. ...."...'.*.* 9 „ 53 „ C. kr. cekini....., B „ tiJ, „ Srebro .........108 » 86 „ Dižavne marko......58 „ 90 Žalostniiu srcem naznanjamo vsoui sorodnikom, prijateljem in znancem, daje naša premda mati Marjeta Jaijer, vdova sprevodnika južne želemicc, 7. t. in. ob /i. uri zjutraj, po dolgo trajajooVj bolezni, previđena se svetilni sakramenti, v 4.. letu svoje starosti, mirno v gospodu zaspala. Pogreb bbde tO. t. m. Ob 3. uri po polu dne od sv. Petra ciste hiš. štev. 53. V imenu žaluječib ustalili Ed. Jager, W stud. ing. V Ljubljani, '.».januarja 1878. •em bolnim moc in zdravje brez Ukk* in brez stroškov po izvrutni MalesGiere ili fiarry bo let sie Je sij bolesni, ki bi jo se bila oidra-'ila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrasčeuih i »xucib bres medicin in stroškov; zdravi vse bolom 1 4 fcelodcu, na iivcih, dalje prane, i ua jetrah; žlez- ■ iduho, bolečine v ledvioah, jetiko, kašelj, nopre-,*vljenje, zaprtje, prehlajenje, neapaide, slabosti, slato iio, vodeuico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, J cnenje v ušesih, slabosti in blevanjo pii uouočih,. »toinout, diabet, trganje, shirisanje, biedićioo in pre-lijoine; posebno se priporoča za dojeneo in jo bolje, icgo dojničino mloko. — Izkaz is mej 80.000 spriče- i.i fdrsvilnih, bres vsake medicine, moj njimi spri-xvala proiesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Ueuoka, pra- . .ega profesorje medicine na vseudilisći v Maribora,« .dravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Sborolanda, ■I.-. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oastie-ituHrf, Markiz« de Brehan a mnogo druzih imenitnih' osob, so razpošiljava ua posebno »autovauje saatouj. Kratki iskas is 80.000 sprieevslov. Na Dunaji, 13. sprila 1872. Freilo je nže sedem mesecev, odkar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih ii čnt-oicnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do> dne vidno ginil, in to za prečilo je dolgo časa moje' itndije. Oni sem od Vase čudapolne Kevalesciere' pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim-po mevečuem užitku Vi.so tečne in okusne Ueva-leaciere popo.nem zdrav, tako, da brez najmanjega-tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav oend in okusno hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Va* adani Gabriel Teichner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolesni na jetrah bilo je • moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem iivotu, slabo pre-tmvljonjo, vedno nespanje, ter sem trpela vodno na razdražonji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me no jedni trenutek na mirn pustilo, in pci tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajsali. V polnuj obupnosti poskusila sem Vašo fctevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za-h valj njem so bogu. Kevaiescieru zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveuo pozicijo zoput uživati. Dovolite gospod, zagotovjonja moje priarćue hvaložuoati in popomega spoštovanja. Markize de Brčbau. Su 65.715. Gospodični do Moutlouis ua uepre-bavljenji, uospanji in hujšauji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bulohaoji dtiŠuika, omotici in tišćanji v prsih. Hevalescič.re jo 4 krat t.ećnojša, nogo meuo, Uit se pri odraščenih in otrooih pribrani 50 Krat več us Oeni, ko pri zdravilih. V picuaaiiii ^uiio^h po pol ihnta i goiJ. '>) kr«, L t\mi .t gold. 60 krM ;i fanta 4 gold, 50 kr., o tov gold., IS fantov UO gold., Ii4 fautov J j jjoUi. >aieaoieto-2>ibouiktu v pu«io*iU iu liovalonoii.ro Cbocoiatče v prahu IS ihh \ glu. 50 Ur., a4 tai ligi'. 64 4b tuš a jji. 50kr., v tiahn sa iiio u> I ci Prodaje: D u UarrjrA (J o m p. na xv«i ^.ujtt 'MteJii« LiBfci»j4»8fc« it. o, rihker v vutii cutaiih pri dobrih lečarjlh in speoirijtkih trgovcih; '.udi razpošilja du-asjams luU na v »o kr&jo po poitnib tmkaaaiosi) aH pcvaoigiL. V k,j)itbl|Ki»i £o. ttahr. J. Sv ob oda, lekar pri rzlaTem orlu", v tteki pri lekarju J. P i o-U*uji v » i-iii\»ti pri lekarju liiru itaohor j u, v ' i"./1'"' pri Jtkaiju Aljinoviću, v TraHu pri i.-.i,n Jakobu Benfavsllo, pri orogeristu P. Bocca ijj J. llirschu, v >uam pri Audroviču. v"'"/ Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".