181. Mika. v Liuoijani, • Cetrlea Z3. nvjmtn wz3. Lf 0 LOI. BO 19 izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nadeli« ta praznike. •itseraii t do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 petit vrat A 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici p«trt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 50 D; ženitne panadbe beseda 75 p. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. - « bi&eratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj ae prttoll znamka za odgovor. Upt~avni£tvo „Slov. Naroda" in »Narodna tiskarna" Knaflova ulica &L 3, pritlično. — Telslen it. 304. Ureantstre „Slor. Narod«" Eamflova ettca it I, L nadstropja Tel »ran Štev. 34. Dopise sprejela 1« poaaisans *a saaostae tr»korano. **3BT Ple»kopUov so ita vraža* ~tM BBT Posa*ii3S7i3 Stavnic 3: v JugoBlsvIM vss dni po Din t*— v inozemstvu navadna dal Din 1, nedelje Din 1*25 Poštnina platana v gotovini. .Slovenski Narod" velja: 12 mesecev 6 . ! : V Ljubimi p« v laesaastH Din 144— . 7T-. 36 — 12 — Din 144 — . 72-. 36— 12*— Din 2«'-— . 132-. 66— Pri morebitnem povtSanju se Imn thljža naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič" naročnino vedno SfST* ;>o rva1 Tin :c". Na samo pismena naročila brez poslatve den«r;a sc ne moramo ozirali. Kje je sistematično delo za nase manjšine? V dobi, ko zboruje Unija Društva Narodov in interparlamentarna Unija, ki delata sklepe v korist narodnim manj-ismrn, v istem času se je položaj na-ših manjšin povsod poslabšal. V Italiji je imela slovanska manjšina pet poslancev, ali novi fašistovski volilni red je tako premeteno sestavljen, da bi na5l ljudje niti kandidatskih list ne mogli postaviti, ako ne bo mogoča zveza z Nemci na Trentinskem. Kandidatna lista mora biti predložena v dveh provincah, vsi Slovani so v eni sami, celo Zadar je tej priklopljen, da le ne morejo tamošnji rojaki biti na pomoč. Ostanejo torej edino še Nemci. V Avstriji so znižali število poslancev edino radi tega, da je državni količnik večji in da tako našim manjšinam otežkočijo zmago. Cehi na Dunaju po novem volilnem redu ne dobe niti enega poslanca, ker so naredili sedem volilnih okrožij in tako ne morejo Cehi v nobenem okrožju dobiti količnika, do-čim imajo volilcev za pet poslancev. — »Narodni Listv« od četrtka pišejo, da bodo Cehi edinole Šteli glasove brez nade na uspeh. Koroški Slovenci so že izdali v svojem glasilu navodila, da nastopijo kot »Koroška slovenska stranka«, a nič še ne vidimo ozira na Hrvate, ki bodo vo-Sli v isti zvezi volilnih okrožij in bi v drugem skrutiniju lahko drug drugemu pomagali. Najbrže se je to zgodilo radi tega, ker imajo na§i Slovenci že stare organizacije, so politično koHkortoliko izšolani, a Hrvatje morajo vse šele ustvarjati, kar ni tako lahka stvar in so popolnoma sami sebi prepuščeni. Kako se za naše Nemce zanima cela Germa-nija, Sudmarka in Schulvereln m vse možne organizacije podpirajo naše nem-šrvo z denarjem in moralno, a kaj smo mi doslej storili? Nekaj člankov po listih, ponajveč v ljubljanskih, to je vse. O kaki denarni podpori ni sluha m naša država se ne gane. Radovedni smo, kje je ostala tista podpora naših manjšin, o kateri je bilo za volilne borbe toliko tepih besed in obljub. Zares, v obljubah smo veliki, a dejanj ne vidimo prav no- benih. Vse države sc skrbno brigajo za svoje manjšine, a kaj delamo mi? Italija ima v svojem državnem proračunu kar javno več milijonov Hr za italijansko šolstvo v tujini pa tudi za italijansko propagando sploh, a kdo ve, koHko ima« jo prikrito. Vemo tudi, da imajo druge države stalne referente za svoje manjšine, a mi nič in zopet nič. Ako kak naš diplomat kaj poroča, je prav, ako ne, še bolje, ni treba vsaj čitati takih neprijetnih reči. Mislili smo, da bo po tolikih obljubah za časa volitev kaj bolje, a nič in nič. V K o danju Je nedavnotega zborovala mednarodna interparlamentarna Unija, kjer so se šopirili Nemci in Madžari, ti ljudje so rentačili o zatiranju njihovih manjšin, a naših zastopnikov tam ni bilo. Iz Beograda so brzojavno poročali, da ne pošljemo tja svojih zastopnikov. In tako ni bilo od naše strani nikogar, ki bi se zavzel za naše manjšine ali da bi bil vsaj v nekako moralno pomoč dr. Wilfanu, ki Je šel iz Trsta v Kopenhagen, da tam povzdigne svoj glas za naše rojake v Italiji. To Je tudi pošteno storil, a kje je bila podpora od naše strani? Zakaj povsod abstinenca, kjer bi morali pošteno sodelovati? Ta abstinenca nam je res neumljiva. Seveda pa je abstinenca še vedno bolja nego tista udeležba na kongresu lige Društva narodov na Dunaju, o čemer je poročal naš tamošnji sotrudnik. — Iz vseh teh dogodkov se moramo učiti, da bo treba temeljito revidirati našo politiko v zastopanju naših narodnih manjšin. Ako bodo resolucije dunajskega kongresa kaj veljale, potem utegne priti že na prihodnjem kongresu v razgovor tudi vprašanje naših man'šln v Italiji. Ali bomo imeli do takrat izbrane take zastopnike, ki bodo kos svoji nalogi? Mi moramo najti take ljudi, ki bodo pravi možje in ki bodo stalni zastopniki na bodočih kongresih in ne samo od slučaja do slučaja. Tako bodo vedno dobro informirani in kontinuiteta dela bo mogla biti v korist naŠhn narodnim manjšinam. R—y. Polom slovaške klerikalne stranke. Bratislava, v avgustu 1923. Najvažnejši notranjepolitični dogodek zadnjih dni je finančni in moralni krah slovaške ljudske stranke. Oficijelni organ te stranke »Slovak« je prenehal izhajati, ker stranka ni mogla spraviti skupaj borih 170 tisoč Kč, da pokrije dolg nemško-madžarske tiskarne, v kateri je našel »Slovak« v zadnjem času iz politične simpatije svoje poslednje pribežališče. Ne bo torej brez zanimivosti, ako navedemo vzroke, ki so privedli to »najbolj slovaško« stranko k tako žalostnem koncu. Po prevratu Je obstojala na Slovaškem samo ena politična stranka, takozvana narodna in delavska, ki je imela svoje korenine še v predprevratnl dobi in združevala vso slovaško Inteligenco, Sem spadajo tudi vodje ljudske stranke Hlinka, Juriga, Tomanek in dr., ki so bili vneti Cehoslovaki. Hlinka je upal, da postane slovaški škof, Juriga pa, ker njegovo duhovniško življenje ni bilo vedno docela vzorno in je bfl svojČas suspendiran, da postane nekak šef ministrstva. Hlinkovi načrti so se izjalovili v Rimu, kjer niso hoteli, da bi bili cer- kveni interesi poverjeni eksponiranemu politiku, Juriga pa zopet ni imel radi svojega burnega življenja potrebne kvalifikacije za kak viŠii cerkveni urad. Vodstvo slovaških zadev je bilo poverjeno strokovnjakom in tako je prišlo do razkola. Klerikalci, ki so se opirali na močan katolicizem slovaškega ljudstva, so odpadli od enotne stranke, prestopili v največjo opozicijo in začeli oznanjati avtonomizem in sovraštvo napram Cehom in slovaškim evangelikom, ki so obdržali ne glede na kruti madžarski režim kot potomci čeških bratov slovansko zavednost in ki predstavljajo 90% slovaške inteligence. Zmerjali so Cehe, ki so osvobodili Slovaško* ustanovili slovaške šole, pisali zanje slovaške knjige, podpirali pasivni proračun Slovaške, nosili na svojih plečih 90% administrativnega dela ltcL, ker slovaške inteligence sploh bilo nI Ugledni Slovak, znani žurnalist Dušan Porubskv je nekoč Izjavil, da pred vojno ni bilo več kakor kakih 132 inteligentnih Slovakov sploh in pred nekaj dnevi Je predsednik udruženja slovaških srednješolskih profesorjev, nota bene avtonomist, ob priliki narodnih svečanosti v Turčan-skem sv. Martinu dejal, da je od 700 profesorjev na slovaških srednjih šolah samo 167 Slovakov, ostali pa so Cehi, kl uče slovaščinou Nadalje so očitali Cehom, da so oni Husiri, da hočejo odvzeti Slovakom verski čut dasi je 80% slovaških šol cerkvenih, za katere izdaja država mnogo milijonov in dasi je 75% Cehov katoliške vere. Hudobni duh te stranke Je postal profesor bivše madžarske univerze dr. Tuka Bćla, Slovak od 1921 leta. Postal je glavni urednik »Slovaka« in je razvil zelo intenzivno kampanjo proti legijo-narjem m Cehom. K njegovi karakteristiki jo treba omeniti, da je madžarski original predloga glede avtonomije, ki ga je objavil dr. Tuka v »Slovaku« in katerega je ljudska stranka sprejela kot svojega .izročil uradnik budlmpe-štanskega zunanjega ministrstva češkoslovaškim oblastim. Poleg tega je pisal v inozemske liste članke proti republiki In dosegel, da se je Hlinkov osebni prijatelj Scotus Vlator ž njim spri. V zadnjem času je odšel s posebnim memo-random slovaške ljudske stranke v inozemstvo (kakor sedaj Stlpa Radić pri nas! Uredništvo.) toda brez uspeha in se baje več ne vrne. Vlada je trpela to iredentisticno rovarenje do najnovejšega časa, ker je bila mnenja, da se bo njegov inicijator utopil v lastni kalni vodi. Tako se Je tudi zgodilo. Narod, videč, da so se razmere v primeri s prejšnjo dobo temeljito Izpremenfle, ni šel na avtonomi-stične llmanice, ker Je vedel, da bi to pomenilo povratek madžarskega režima. One simpatije pa, ki Jih je »Slovak« užival pri madžarskih in nemških manj- šinah, niso zadostovalo niti zato> da bi si ohranil življenje. V taki situaciji so voditelji storili najslabše, kar so mogli, namreč segli so po prihrankih nižjih slojev, ki so bili naloženi v Ljudski hranilnici v Ružem-borku, Oje predsednik je bil Hlinka. Milijoni osebnih dolgov in dolgov tiskarskega podjetja »Lev« v Tmavl, ki je Izdajalo »Slovaka«, so povzročili njegov krah. Tu je doživela tudi stranka svoj konec. Nekaj časa je tiskala »Slovaka« nemškomadžarska družba v Bratislavi, ko je pa videla, da lista nI mogoče razpečavati in da prinaša velikansko izgubo, Je odpovedala kredit in stvar je bila končana. K tako žalostnem konca je privedcl Hlinka svoj« pristaše, ki jim je obljubljal raj na zemlji. Ljudstvo, ki je izgubilo svoje krvavo zaslužene prihranke, sedaj zaman išče pomoči in preklinja »očeta naroda«, ki ga je kot duhovnik tako nezaslišano ogoljufal. V svojem častihlepju in megalomaniji je moral Hlinka žrtvovati teliko eksistenc, uničiti toh-ko narodnega imetja, da bi dokazal, da njegovo delovanje ni slonelo na nravstveni podlaci in da je bilo le demn^o-štvo najnižje vrste. Dr. Tuka kot usodni faktor tega satanskega dela pa živi za mejo in menda ga kmalu najdemo v Budimpešti ali v kakem drugem irc-dentističnem gnezdu. Telsf on sha in brzoie Rezultati občinskih volitev v Srbiji. Oficijelni končni rezultat še ni objavljen. 'vJffU "i? • A G Crta — Beograd, 22. avgusta (Tzv,) Ministrstvo notranjih zadev še nt prejelo lx vseh občin oziroma src zov rezultatov nedeljskih občinskih volitev. Statistični pregled je torej v splolnem še nezadosten, vendar že sedanji pregled kale jasno sliko o zmagi radrkalerv hi o porazu demokratov. Ministrstvo notranjih zadev }e včeraj šestavfk> na podlagi dobljenih poročil ta-!o uradni pregled: Dosedaj so došla poročila H 134 sre-rov, kjer je volilo 1810 občin. Od teh pripade: 1. ) 1152 občin radikalni Hsti, 2. ) 431 občin demokratski, 3. ) 73 občin zemljoradnlškl listi, 4. ) 13 občin meščanskemu bloku, 5J po ena občina srbski stranki, detmv kratsko-zemljoradniški koaliciji in komunistom, 6. ) 2 občim* liberalni stranki, 7. ) 14 občfn džemljetu, 5. ) 45 občin nevtralni listi, 9. ) S občin radlkalnodemokratskl koaliciji, 10. ) 9 občfn republikanski stranki. V 70 občinah teh srezov volitve niso bile Izvršene. — Poročila »o še Izostala Is 29 srezov, kjer le volilo 423 občin. Po teh poročilih je dobfla radikalna stranka med narodom popolno zaupanje. IZROČITEV BFOOKAnSKE OBČINE NOVI UPRAVI. — Beograd, 22. avgusta (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je v svečani dvorani mestne občine prisega novoizvoljenega predsednika, podpredsednika ter novoizvoljenih kmetov In odbornikov. Takoj po prisegi se Izvrši oflclelna Izročitev občrnskfh poslov novemu upravnemu odboru od strani starega, kateremu je načeloval predsednik demokrat Bora Pajevlč. Ker zapusti Pajevfč mestno upravo, bo tudi, kakor poroča »Politika«, podalo več vodilnih uradnikov, pristašev demokratske stranke, ostavko In se ima obenem Izvršiti pri mestni upravi redakcija uradnišrva. DEMOKRATSKA STRANKA IN OBČINSKE VOLITVE. — Beograd, 22 avffusta (Izv.) Vsi v Beogradu navzoči demokratski poslanci *o imeli včeraj v svojem klubu sestanek, na katerem so razpravljali o rerulta-rl nedeljskih občinskih volitev. Klub je raTCravljai vprašanje, ali se Ima vložiti radi volitev v nekaterih občinah protest, ter je sklenil, da Imajo vse demokratske organizacije v Srbiji ln čnrigorl tekom rreh dni brzojavno Javiti rezultate volitev. Dalje je sklenil klub, da predlaga narodni skupščini Izvolitev posebne anketne kombije, ki Ima preiskati dogodke v Kosovski Mitrovtci. Predsednik demokratske stranke Ljuba DavidoviĆ Je včeraj odpotoval v Kosovsko Mjtrovlco, da se na mestu prepriča o vzrokih spopadov le o poteku preiskave. Ministrstvo notranjih tadev aestavtja podrobno statistiko, koliko Je bflo oddani glasov na posarane kandidatne liste. Na podlagi zbranega zradrva je glasovalo v beogradskem okrugu za radikalno stranko 12-354 volivcev, za demokrate 10.831, sa zemljoradnike 2021, za nevtralce 336, za republikance 541, za združeno demo-kratsko-radikalno listo 139, za združene demokrate, radikale m zemljoradnike 34. Veliko Število občin v beogradskem okro-gu so dobili demokratje. Paritetna komisija v fta. Nadali evanje razprav o kcki. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Po brzojavki iz Rima sta se včeraj povrnila na svoja stužbena mesta po velik, močan... in...« »In ae tako hitro utrudi.« Prikimala Je ki veki iiaiuegfgvu povesila. »Moj Bog,« Je Fierce pojasmt »mlad Je* seveda. Trideset lat Ima, draga moja.« •No, ki?« ...Trideeet Wt nekaj pustolov«« — tubam, da raz na bora razočaral, če ram povem, da mu mati btt prva ljubezen. Nekaj pustolovščin torej, ki so bile ni pa tam taxfi popoprane... On ni več povsem svet. Izlofbeusne Ingnbe svoj bteek.r »Prt tridesetih letih?« »Ah! Jas Jih imam le dvajMt ta »edem ta verujte mi za mane to le tetke nott...« »Glejte, glejte, kake storije se ml izmišljujete. Tudi Jaz kitam, dragi, trideset tet To starost vsak- do še rad prizna. Zagotavljam vam, da čutim teh trideset let prav tako malo, kot bi jih imela le dvajset...« »Tu ni primere.« »... Poznam tudi zelo resne, recimo, zrele može, ki, stavim glavo, prekose vašega prijatelja.« Fierce je zmajal z rameni češ, kaj morem zato In ni ničesar odvmfl. Da, življenje, kot da imajo val fl MevlR, Tor rak* in on sam, hitro prikliče starost V domišljiji Je zagledal s neprijetno, fotografsko točnostjo podobo penila nt ga in propalega Ro-chet-ja- in, da bi odgnal od sebe grdo sliko, jc Še krčevite je položil roko svoji spremljevalki na ramo. Lahna tla mu Je draŽUa živce; čutil se je olajšanega, ker se je zavedet da je še mlad m mo-lan ob tej mtfni iertski. KočUa se Je ustavila. »Izstopite?« Je vprašala Helena. aAB m ne pustite k sebi?c »Ah, moj Dag, seveda. Toda našli boste vse v nereda.., srnj sem tu te nstoogrede.« šoba nt btta aJ6 kaj privlačna. Ometane stene •o btte gole ta na tieh al bflo rrfti zimnice. Poč pa Je bfta velika ki oaka postelja, trda m sveža in je laneta pod skrbno zastrto strelo is motkit« selo mJhsjiSjK viden; na dolgem stote k btčsvja so ležale vse krfltem prekrasne, svilene obleke, »Dovolite?« Je dejala Mete na Liseron. Stran 2. •SLOVENSKI NA KOD« dne 23 avgusta li^o. štev. 191 ta zahteva, da se Ima Izvršiti sporazum med obema državama g!ede Reke dobesedno v smislu določil rapailske pogodbe in santmargheritsklh konvencij, v tem oziru se ne smejo izvršiti nikake korekture. Radićeva inozemska propaganda. Hladen sprejem Radića v inozemstvu. — Izseljenci v Ameriki in Radić Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Londona je angleška javnost sprejela Radiča zelo hladno. Veliki iisti beležijo samo, da je Radič 17. t m. prispel v London s svojo soprogo in podajajo njegovo izjavo novinarjem, da je tajno pobegnil preko meje na Madžarsko in je od tam potoval preko Pariza y London (blokaški listi v Zagrebu so Javili, da je potoval preko Hamburga). »Times« in »Dailv« Telegraph« javljata, da je Radič tja dospel 17. t m. in obenem prinaša kratek opis RadiČeve osebnosti. Članki v teh listih o Radlču «o nad vse hladni. Naši kraljevini vedno In ob vsaki priliki precej neprijazno razpoložene »Times« omenjajo RadiČe-vo politično akcijo ter obenem naglaša-Jo, da Je RadTč seda] federalist, sedal republikanec, sedaj za dlnastllo, danes lojalen napram kralju, Jutri hujskač proti .Vladi. Je politično nestalen element jRadič enkrat napada državo, vlado in dinastiio, drugikrat pa je za ureditev države. Pad'č ?e napadel kralja na način, il nI običaten niti v eni niti v drugI evropski državi Radič je sedaj napadel iudi vlado zelo ostro, a beogradska vlada še nI ničesar storila proti njemu, feadič* vporablja proti vladi razne epl-tetone, ki niso v navadi v drugih evropskih državah. Radič javlja sedaj popoln prelom med Zagrebom In Beogradom. Iz njegovih izjav je lahko sklepati, da , njegova politika ni določeno začrtana. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Iz Ne-^vvorka javljajo, da je med jugoslo-venskimi izseljenci, ki so politično popolnoma neorientirani In ki še vedno žive v stari avstrijski mentaliteti, vzbudila vest o Radičevem begu v London Veliko senzacijo. Ti izseljenci smatrajo I^adiča za velikega junaka. Pod vtisom senzacionalnih vesti, ki so jih priobčili naši državi neprijazni, četudi v našem Jeziku pisani listi, so začeli ti izseljenci zbirati prispevke za svečan sprejem Padiča v Ameriki. Velik del naSih Izseljencev pa se organizira, da nastopi proti Padiču. ako pride res v Ameriko. RADIĆ IN GROF BETHLEN. — Budimpešta, 21. avgusta, (Izv.) Nekateri budimpeštanski listi javljajo prihod Stjepana Radiča v London s pripombo, da še ni znano, kako stališče zavzame angleška vlada proti Radiču in njegovi propagandi. Radič se zelo trudi, da bi ga sprejel Ba1đwln. Radič namerava baje tudi odpotovati v Ženevo ter bo tam skušal dobiti stike s člani Društva narodov, baje bo zaprosil, da ga Društvo narodov pripusti na plenarne seje. Razširjena je dalje verzija, da je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen obljubi! Radlču moralno in dejansko podporo, da ga uvede v angleške kroge, ki so naklonjeni Madžarski. DR. NINČIĆ IN ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Nekateri beogradski listi so javili, da se 24. t. m. povrne zunanji minister dr. Nin-Čič iz kopališča Eviens les Bains v Beograd, da reši nekatere tekoče posle in podpiše več aktov ter nato takoj odpotuje v Ženevo k zasedanju Društva narodov. Kakor je Vaš dopisnik obveščen od merodajnega mesta, odpotuje zunanji minister dr. Ninčič takoj iz Eviens les Bains direktno v Ženevo na zasedanje Društva narodov, ki prične dne 3. septembra. Pred otvoritvijo sej ima zunanji minister dr. Ninčič skupne sestanke z ostalimi zastopniki držav Male antante, da se sporazumno določi nastop Male antante pri Društvu narodov. REKA IN INTERPARLAMENTARNA UNIJA. — Kraljevica, 22. avgusta. (Izv.) Clanl reške konstltuante so odposlali na interparlamentarno Unijo, ki sedaj zboruje v Kodanju, daljšo spomenico, v kateri naprošajo Intervencijo Unije, da se izvedejo glede Reke vse med Italijo in Jugoslavijo sklenjene mednarodno pogodbe in da se reškemu prebivalstvu vrnejo vse odvzete politične In gospodarske svobodščlne. Reško prebivalstvo že tri leta ječi pod terorjem fašistov. — Sušak, 22. avgusta. (Izv.) Clanl reške konstituante in drugi prijatelji svobodne Reke nameravajo prihodnji mesec izdajati v Ženevi v francoskem jeziku pisan list »Fiume«, ki bo informiral širšo javnost o položaju na Reki in o pravem razpoloženju reškega prebi- UVOTNI TARIFI IN ZAŠČITA NA.ŠE INDUSTRIJE. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Posebna komisija strokovnjakov ministrstva financ in ministrstva trgovine in Industrije je sedaj dokončala svoje delo glede določitve novih uvoznih iarfo^ Ekonomsko - finančni odbor ministrov bo te dni razpravljal o elaboratu te komisije. Uvozni tarifi so Izdelani na principu zaščite naše domače industrije in na principu protekcionizma. OBNOVA NEMŠKIH REPARACUSKIH DOBAV. — Beograd, 22. avgusta, (Izv.) Poslovni odpravnik nemškega poslaništva je imel daljšo konferenco s pomočnikom zunanjega ministra Panto Gavrilovičem v zadevi obnove reparacijskih dobav od strani Nemčije. Nemčija nam v kratkem zopet dobavi gotov kontingent železniških lokomotiv, potniških in tovornih vozov. Minister dr. Janjić o evharističnem kongresa. Vlada proti Radićevcem ne vporabi obznane! — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Današnje zagrebške »Novosti« priobčujejo interview svojega Botrudnika z ministrom ver dr. V. Janjićem o uspehih cvharističncga kongresa. Na urednikovo vpraSanje, če je resnična vest blokaškega zagrebškega tiska, da se je samovoljno vrinil na kongres, je minister ver dr. Janjić izjavil, da je prejel vabilo na kongres, podpisano cd članov odbora Škofa dr. Langa in dr. Josipa Lončariča in dalje pismeno vabilo nadškofa dr. A. Bauerja, poslano mu iz Varaždinskih toplic. Na kon* greš je prišel kot zastopnik vlade v sprem* stvu načelnika dr. L a n o v i č" a, ker so se na kongresu obenem reševala važna materi, jalna vprašanja katoliške cerkve v Jugo« sla vi ji. »Kake utise imate, g. minister, s kon* gresa?« »Z onim, kar sem videl in občutil, sem zadovoljen. Evharističnl kongres je imel lep relieijozen značaj ter služi konsolidaciji naših notranjih razmer. Kongres je bil prijateljsko razpoložen napram državi. Globok utis sta nanravila govora francoskega In angleškega delegata, ki sta posebno pod« črtavala pravilno razmerje cerkve do Jugo* slavije.« »Ali ste se, g. minister, udeležili konfc* renče episkopata v dvorcu?« »Da. Sem se. Potrebno je skupno, vza* jemno sodelovanje. Uverjen sem, dt ae z osebnim kontaktom odstranijo vsa nespo* razumljenja. Za sporazum pa je potrebno poznavanje katoliške cerkve v na5l državi. Minister upa. da ho tudi V bodoče mOCjOCc skupno sodelovanie. Jugoslovenski epislro* pat zelo dobro pojmnie in razumeva cerk. vene in državne potrebe. lTr»ati je, da pride v vseh vpraSanjih do nopolnega snorazuma. Dobra volja je na obeh straneh. Za konSO* lidacijo razmer v naši državi je potrebno, da se izvede člen 12. ustave, po katerem so VSe veroizpovedi ravr.onravn*. M?rrister ver le dal te pripomnil, da si |a pretSnji dan ogledal razmere v krilevski grško*katoliski cerkvi. Tu je bila izvedena agrarna reforma. Poprej dobro uspevafoče (rt rodovitne nfive tn Tepl pašniki 90 »eda) spremenjeni v rrnsto. To le bil efekt 6f>rtrr* rte reforme. Dalie je mlrfster omenil, da dsnes odhaja v Beograd, dne 25. t. m. pa odpotnje ▼ L j »i b 1 j a n o, kjer se udeleži katoM5fcega shoda. Na politična vT>rn*anifl minister ver nI hotel dati topnega odgovora. Kategorično fe te pripomnil, da so vse vesti »fntt*rn}ei!& tista*, da vlada namerava proti HRSS upo* rahlti Ohmeno. povsem tendenciforne. FRANCOSKI ODGOVOR NA ANGLEŠKO NOTO. — Pariz, 21. avgusta. (Havas) Francoski odgovor na angleško noto je bil izročen danes dopoldne na angleškem poslaništvu. Odtod je bil odposlan ministrskemu predsedniku lordu Baldvvinu, lordu Curzonu in Foreign Office. Eks-poze o francoski politiki obsega 19 tiskanih strani. Nova rumena knjiga s tozadevnimi dokumenti izide jutri. — Pariz, 21. avgusta. (Izv.) Francoski odgovor na angleško noto glede nemških reparacij je bil danes ob 9. dopoldne izročen tukajšnjemu angleškemu poslaniku. Francoska nota je bila takoj po posebnem kurirju odposlana v London Baldwinu, v kopališče Bagnoles pa lordu Curzonu. —- London, 21. avgusta. (Izv.) Francoska nota je v prvih popoldanskih urah prispela v Foreigen Office in v ministrsko predsedstvo. Baldwin je odsoten na letovišču in se tekom noči povrne v London. »EwenJng News« javljajo, da je francoska vlada v noti izjavila pripravljenost se zadovoljiti z reparacijami v znesku 26 milijard zlatih mark pod pogojem, da se Franciji od bonov serije C nakaže svota za kritje dolga v Ameriki. POLOŽAJ V NEMČIJI. Preskrba z živili. — Rapldnl padec marke. — Berlin, 22. avgusta. (Izv.) Vlada le na včerajšnji seji sklenila važne sklepe glede organizacvile deviznega prometa In poslovanja z devizami. V načelu Je najpreje sklenjeno zasigurati 200 do 500 milijonov deviz v zlatu za preskrbo živil iz Inozemstva In da se njih uvoz zastavno zavaruje. — Berlin, 21 .avgusta. (Izv.) Na fiew-yorSkI borzi je dolar uradno notiraj 7 milijonov mark. — Berlin, 21. avguste. (Izv.) Novi katastrofalni padec marke na borzah Je presenetil vse finančne kroge. Padec marke Izvira od akcije, ki Jo Je započela newyorška borza proti marki, finančni krogi ne morejo Izslediti pravega gospod arskoflnančnega razloga za katastrofo marke. Po zadnfem izkazu dr Javne banke se Je tekočI dolg države povlšal že v prvi dekadi meseea avgusta za 40% bilijonov. Dolar notira 7.5 mlij^nev mark au~1c?ki funt Sterlfmrov pa 34 mMlJn-nov. Vlada le sklenila Izdati prisilne naredbe, da zajezi ta katastrofalni padec. SPOMINJAJTE SE »DHUŽBE SV, CIRILA IN METODA«! Politične vest L = Klerikalci so zadovoljni z »Jutrom«! S svojim nedeljskim Člankom je »Jutro« krenilo, kakor je znano, v smer, ki jo Je prej od svojega rojstva z vso vehemenco pobijalo. To nenadno spremembo »Jutrove« politike komentira »Slovenec« v svojem uvodniku tako-le: »Mladinsko-demokratskega »Jutra« nekaj dni že kar nI več spoznati in čudom se vpraSujemo: »Ali je res še »Jutro«, tisto za centralizem tako navdušeno in nad vse bojevito »Jutro«, ki ni odnehalo od svojega centralističnega aksioma nikdar niti za las — ali pa je to nekaj popolnoma novega? Z isto vnemo, s katero se je nekdaj potegovalo za »jugo-slovenstvo«, se bori sedaj kar naenkrat za Slovenstvo, piše o uradnikih, ki se »podplačujejo«, in očita »Slov. Narodu«, ki je zaplaval v radikalski veletok, izdajstvo nad Slovenstvom I To je naravnost neverjeten pojav . . . če sploh še veljajo v slovenski politiki kakšni logični zakoni, ne moremo sklepati iz »Ju-trove« pisive nič drugega, kakor da postajajo »Jutrovi« centralisti polagoma avtononrsti, ki so po dolgih blodnjah zopet našli pot domov, od beogradskih pečenk do domačega fižola. AH so jo ubrali domov le iz srčne želje po zopet-ni pridobitvi kakšne politične moči ali pa iz resničnega spoznanja svoje zmote in temu spoznanju sledečega kesanja, tega ne vemo. Nam zadostuje ugotovitev, da se vračajo. In kakor vlada nad spokorjencem večje veselje kakor nad pravičnikom, tako se tudi mi veseli-m o tega preokreta s splošno slovenskega stališča In ga pozdravljamo. S tempaše ni rečeno, dabo dr. Žerjav postal mož, ki mu bo Izročena Izvršitev zahteve po avtonomiji Slovenije. Cekin v dr. Žerjavov! roki Je preveč znan!« — Radovedni smo, kaj poreče k tej načelni spremembi »Jutrove« politike gospod Svetozar PribičeviS, ki pač ni pričakoval, da bi se kdaj mogel njegov zvesti oproda dr. Žerjav kar preko noči preleviti iz prepričanega centralista in načelnega Jugoslovena v zagrizenega avtonomista in samo-Kranjca, ki mu bo da:al svoj blagoslov Korošcev »Slovenec«? Kaj poreče k temu renegatstvu dr. 11 e š i č, ki je v svoji dobrodušni naivnosti mislil, da prineso edino »Jutrovcl« zlati vek jugoslovcnskim muzam? Zastrl si bo oči in zaplakal nad tako mladinsko — nevero! — St Radić v Londonu. Oospod Radič se je odpravil v inozemstvo z velikimi nadami. Zlasti si je veliko obetal od poti v London ,kjer je menil, da ga bodo na pristaniškem pomolu prčakovali stari angleški državniki in odvedli naravnost v Foreign Office v London. Njegova fantazija si je predstavljala angleško metropolo tako vihravo, kakor je sam. Pa sc je temeljito zmotil. Kdor pozna suhoparnega in natančnega angleškega politika, ve, da bo Radič v Londonu kaj slabo opravil. Zlasti vedo marsikatero trpko dogodbico člani Jugoslavenskoga odbora, ki so morali leta in leta obdelovati angleško javno mnenje, zlasti pa zunanji urad, predno so pripravili Anglijo do tega, da se je resno in z notranjim prepričanjem zavzela za upravičene jugoslovenske težnje. Kakšen propagandni aparat Je takrat deloval po vsi Evropi in Ameriki, koliko novinarjev in politikov si je belilo dan in noč glave, kako stopiti v zvezo z vplivnimi angleškimi državniki. Gospod Radič pa je menil, da zadostuje poleteti v Anglijo in tamkaj objeti brate Burton, znane sovražnike Jugoslavije in zagovornike neodvisne Makedonije, oziroma Velike Bolgarije. Obrnil pa se je na slabo adreso. Ne dvomrno, da se Radič v najkrajšem času prepriča, kako težavno je delati propagando v kulturnem in politično dozorelen svetu ter kako lahko je razmeroma delo, ki ga je opravljal v Jugoslaviji, kjer je imel opraviti z nerazsodno maso in z indolenco javnih delavcev ,ki bi bili pokicani, da vodijo usodo Hrvatske po drugih in treznejših receptih, kakor pa dela on. Beogradska vlada bi storila dobro delo, ako bi poslala v inozemstvo nekaj naših spretnih novinarjev, Id bi znali na podlagi političnega materijala Radičevega republikanskega delovanja v Jugoslaviji odbijati njegove pretiranosti o naših političnih in državnih razmerah po angleškem in ameriškem tisku. = Novi veliki Župani. Dne 20. t. m. je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz notranjega ministrstva, s katerim se postavljajo za velike županije v Srbiji In Sre-mn nov! velik! lupani. Veliki župan M-toljslrl dr. Gjorgje Boškovilč Je Imenovan za velikega župana sremske oblasti, uffgkl Svetfefav Z. Paunovlć sa oblast Vrbae. načelnik IT. razreda Budimlr Bo risa vi levic za BitoIJ, načelnik I. razreda VeHmlr P. K n t m a-novlč za Užlee. načelnik samostalne uprave državnih monopolov Milan P u t-kovlć za niško oblast. Veliki župan oblasti Vrbas Jovo Todorovlč, veliki župan oblasti Niš Velimir V u č k o-vič tn sremski vel. župan Vaso I za j- i loyi£zovpokojenl. *4 — Pašlčev sestanek s Polncarejem. Ministrski predsednik se Ima v kratkem sestati s predsednikom francoske vlade Poincarejem. Temu sestanku pripisujejo beogradski politični krogi važen pomen, ker se Ima hkratu obravnavati vprašanje nemških reparacijskih dobav, ki jih je sedaj nemška vlada začasno ustavila. = Naš novi poslanik v Vatikanu. Kakor poročajo beogradski listi. Je bil včeraj 21. t. m. podpisan ukaz o imenovanju bivšega narodnega poslanika v narodnem predstavništvu dr. Josipa Smodlake za poslanika v Vatikanu. Z imenovanjem dr. Smodlake klerikalni krogi niso zadovoljni, ker jim ni po volji dr. Smodlakova narodna politika v Dalmaciji. = O trializmu, kakor so ga pojmovali in kakor so ga hoteli izvesti Hrvati, razpravlja »Samouprava« in prihaja do tegale zaključka: 1. da so Hrvati s svojo težnjo po trializmu v bistvu stremili ne toliko po svobodi hrvatskega naroda kakor po hegemonu Hrvatov nad vsemi slovanskimi narodnostmi v južnih krajih Avstro-Ogrske. 2. da za to idejo niso vprašali za pristanek niti hrvatskega naroda samega, a kamoli še ostale slovanske narodnosti 3. da so za uresničenje tega cilja zahtevali enostavno oktroa, to je cesarsko naredbo v tem smislu; 4. da so zahtevajoč izvršitev trializma. povdarjali samo avstrijske razloge, ne pa slovanskih interesov, 5. da so torej hrvatski politiki stremili za tem, da vprežejo ne samo hrvatski narod, vse slovanske narode na jugu monarhije v voz nemških interesov, a vse to zato, da bi 4 milijoni Hrvatov moglo zagospodovati nad 5 milijoni ostalih Slovanov. — Ta sodba beogradskega lista je v bistvu točna, kakor je tudi točen zaključek, da je današnja hrvatska politika taka v prvi vrsti zbog tega, ker se niso uresničile sanje o trializmu. — Sestanek dr, Bencša z Massofinl-jem. Kakor poroča »Tribuna«, odpotuje zunanji minister dr. Bcneš 24. septembra v Rim, kjer bo Imel 23. septembra sestanek z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Dasi program tega sestanka uradno še ni določen, se vendar da sklepati, da se bo tikal madžarskega vprašanja in problemov bližnjega vzhoda. Tudi vprašanje odnošajev napram Bolgariji bo bržkone pršlo na vrsto. List naglasa, da bo to potovanje dr. Be-neša njegov prvi oficijelni poset v italijanski prestolici. as Zasedanje društva narodov. Dne 30. avgusta se sestane v Ženevi svet Društva narodov. Svet določi dnevni red za plenarno zasedanje Društva narodov, ki prične dne 3. septembra in traja ves mesec. Predloženih je več prošenj za sprejem v Društvo narodov. 9: Draginjske doklade cerkvenim dostojanstvenikom. Glasom sklepa ministrskega sveta z dne 16. avgusta 1923 se izpopolni zadevna določba zakona o draginjskih dokladah državnim uslužbencem in vpokojencem v toliko, da dobe škofje pravoslavne in katoliške cerkve, ki Imajo stalne dohodke iz državnih sredstev, nadalje vrhovni muftija v Beogradu in rejsullema v Sarajevu osebne draginjske dokade v znesku 100 Din dnevno. Zagrebški nadškof bo dobival 120 Din dnevno. Ra?n!d lio sjfnfanskgni svetu. — Pred slovaško konferenco. Dne 21. trn, so povabljeni na letovišče predsednika Masarvka vsi slovaški politiki, poslanci tn senatorji na konferenco s predsednikom češkoslovaške republike. Navedenemu dnevu zledajo v političnih krogih z velikim zaupanjem nasproti In Je upravičena nada, da bodo Imele razprave o notranji In zla« sil o slovaški politiki dalekosežni pomen za nadaljnl razvoj češkoslovaškega vprašanja Na topličanskl grad bodo povabljeni tudi vsi ?upanl (pa večji državni uradniki, ki službujejo v Slovaški, da bodo lahko posegli v debato ter podali tudi svoje nazore v konkretnih slučajih Iz svoje službene delavnosti. Konferenca bo trajala vsekakor več dni, zakaj že v tehničnem pogledu nI pričakovati, da bi se program temeljito predelal v enem samem dnevu. — Tudi Jugosloveni gledamo z zaupanjem v slovaško konferenco m nas bo popoln sporazum s Cehi !n Slovaki silno razveselil. — Spis RaŠIna v francoskem Jezika. Znano delo finančnega ministra drja Alojzija RaŠIna, ki je letos umrl kot žrtev atentata je Izšlo v francoskem Jeziku. V mislih Imamo njegov spis »Fmance Češkoslovaške do konca 1. 1921«. Predgovor k francoski izdaji je napisal prof Alfred Fichell, ki je vzel k Rasinovih misli in postavil na celo spisa naslednje besede neumrljivega finančnega ministra: »MoJe prepričanje je bilo m je le, da samo strogo puritanski nravi m strogo republikanska prlprostost morejo rešiti Evropo nesrečnih vojnih posledic.« Prof Flchelle ob koncu svojega predgovora ministra dr. RaŠIna takole ocenjuje: A pomenHo bi zmanjševan je njegovih zaslug, ako bi ae videli v nJem več aego Ceha. Pomen njegovega dela mora biti Čislan tn cenjen Izven granlc njegove domovine. Pridobil si le med državniki Jako zmešane In težavne dobe posebno mesto. Ker le poskušal zadržati Evropo, on se ne sesuje ter gradil na razvalinah, ki Jih Je vojni viliar nagromaoH, le zaslužil, da ga smatrajo I njegovi nasprotniki za evrap- DL LJUBLJANSKI VELE- SEJEM. —Z Zanlmanio za IjuMhnsk! velese-lem, Včeraj od 18.30 do 19.30 si je francoski poslanik v Beogradu g. Clcmens Simon v spremstvu francoskega vojaškega atašeja, zagrebškega generalnega konzula g. Berne le Orande in ljubljanskega konzula g. Flacba ogledal prostore in paviljone ljubljanskega velesejma. Belgijski knnzul In ravnatelj velesejma g. Dular je poslaniku »podrebno razkazal sejmišče ter mu dal nekatere Informacije, kako veliko le zanimanje za ietcšnjl velesejem v inozemstvu. Poslanik Simon je obljubil sejmu svojo moralno pomoč in se je zelo pohvalno Izrazil o prostornih paviljonih, kakor tudi o organizaciji sejma, —g Znlfane roznlne obiskovalcem IIL Ljubljanskega velesejma. Da se izogne ne-prilikam, Sfoorocamo, da Imajo posetnlkl III. velesejma na progi Maribor-Ljubljana in Rakck-Ljubljana 50^ popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih. ker je to vsled prenaoolnjeno-sti brzovlakov v lokalnem prometu vsled pomanjkanja vagonov tehnično neizvedljivo. — Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze i osebnimi vlaki tako ugodne, da pač nI potreba uporabljati brrih vozov. Poleg 50^ popusta na vseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja Isti popust tudi za direktne brzovlake na progi Djev-dJellja-Beograd-Ljubljana, toraj na Jufn! železnici od Zagreba do Ljubliane brzo-viaka SL 13 in 14. • • a — g XX. poročilo Hmeljarskega drtf-šrva za Slovenijo o stanju hraeljskih nasadov doma In drugod. 2atec, C. S. R. 18. 3. 1923. Od dne 15 t. m. je silna vročina prenehala, podnevi imamo oblačno in bolj hladno vreme, noči so pa navadno prav mrzle, kar ne pospešuje okobulenja. Zažcljene izdatne padavine tudi ni bilo in vsled tega se tudi kobtile le pomalem razvijajo, če ne bo v kratkem zadostnega dežja, bodo kobule, katere se zdaj začenjajo tvoriti iz cvetja, ostale male. V zdravih, zgodaj obrezanih legah se okobulenje vrši Še precej pravilno in se bo z obiranjem pričelo okoli 26. t. m. Upanje na novo letino ss torej ni izboljšalo pa tudi ne posla b § a 1 o, vendar je cotovo, da bo ista prav mala in da bodo cene primerne stroškom. Glede množine letošnjega pridelka ostane pri vaši zadnji cenitvi, to se pravi pridelali bomo blizu 1 tretjino lanske množine. Plačuje se do 3050 C. K za 50 k£ hmelja iz leta 1922. — (1 Č. K = 2.8125 Din — 1 kg pride torej na 656.2*4 j. K.) Končno razpoloženje na trgu je mirno, cene čvrste. — Savez hmeljskih društev 2atec. —g Novosadska blagovtm borza 21. avgusta. Na produktnl borzi notlrajo: Pšenica bačlka 78-79 kc. 2%. 1 vagon 337H. sremska 79-60 kg, 2%, 2 vapona 335, srem-ska 80-81 kg, 1— 27ct ponudba 337V*, srbijanska, 78-79 kg, 2—3%, pariteta Beograd, duplikat kasa 310, Je£me-n baCki. 67-68 kg, ponudba 290, bačkl 70 kg, durplsikat kasa, 1 vagon 300, oves bački, ponudba 265. banatski, postaja Zenta, 25% kasa, 2 vag. 265, sremski, 25% kasa, 3 vag. 370, postavno Bos. Brod, 10 vag. 2f^5, koruza bačka, ponudba 285, bačka, duplikat kasa. 4 vag. 285, sre-mska cinkvatln. ponudba 310, belf fižol, bačkl 4 vag. 435, moka ba£ka »0« 25% kasa, 2 vag. 560. »2« 25% kasa, 1 vag. 510, »6« 25% kasa, 2 vag. 412Vi, banatska »0« ponudba 560. otrobi v papirnatih vrečah, rponudba 140, povpraševanje 125. Tendenca mlačna. —g Deogradska blagovna borza 21. avgusta. Na produktnl borzi notlrajo: P5e-nlca 78-79 kg, 2—3%, pariteta vagon Beograd ponudba 320, povpraSevanie 310, pšenica 80 kg, pariteta Beograd, ponudba 326, povrpra ševa nje 315, fižol bački, franko bačka postala ponudba 440, otrobi, banatski, franko beograd, prompt ponudba 150. Tendenca neia?remenjena. —g Zagrebški žitni trg. Zagreb, 21. avgusta. Cene v dinarjih ra 100 kg, postavno bačka odnosno vojvodinska postaja notlrajo: Pšenica (od oko 78-79 kg) 345—355. žolta koruza 280—290, ječmen za pivovarne 290—300, za krmo 260—270, oves do 270, {pisani fižol 425-440, beli 425--140, molca pšenična »0c 575—600, »2« 550—575, »4« 520—550, za krmo 200, drobni otrobi 145—150, debeli 200—210. Tendenca mirna slaba. —g Dobava vijakov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v SuboticI se bo vršila dne 4. septembra ti. ofertalna licitacija js!e-de dobave večje količine vijakov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Dobava železne pločevine. Pri ravnateljstvo državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 5. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave Železne pločevine. Predmetni oglas Je v »pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled. —g Dobit Ta raznih strojev. Pri rav* nateljstvu državnih železnic v SuboticI s« bo vršila dne 6. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave 8 kompletnih stružnic, 5 kompletnih ihitrtng-stToJev, 9 elektromotorjev, 60 m Jeklene transmisije, ftd. Predmetni oglas s natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske tn obrtniške zbornice v Ljubljani Interesen tom na vpogled. —g Dobava mesa. Dne 27. In 29 fn 30. avgusta 1923 se bo vršila ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnlzlje Savske dlvlzllske oblasti. Predmetni oglas i navedbo kraja In časa ofertalne licitacije ter količine mesa Jo v pisarni trgovske ln obrtniške zbornica y. Ljubljani Interesen- Siev. 19i. #o L O V C M S K \ N A R O O« dnr 23. avgusta 1923 stran. 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1923. DR JCOROSEC PROSI ZA AVDIJEN-CO! Iz Beograda smo dobili to-lc vest: Dr. Anton KoroSec, predsednik kterU kalnega kluba, )e vložil na dvorni marialat p: -tinjo, da mu tzposluje avdtjenco pri S J. Ve/, kralju Aleksandru. Ta vest je zanimiva. Odkar je namreč dr. KoroSec sklenil pakt z Radi-ćevo republikansko seljačko stranko, se je skrbno ogibal dvora, hoteč paS s tem pokazati, da sta i on ln njegova stranka z zvezo z Radićem popolnoma splavala v republikanske vode. Tudi časopisje njegove stranke Je od tistega časa zopet jelo previdno brenkati na staro republikansko struno. V marcu in aprilu se je seveda zdelo, da bo Radl-itevo republikanstvo adut, s katerim bo dr. Korošec dobil Igro In izvojeval Sloveniji — neodvisnost pod protektoratom Njegove Svetosti papeža Pila. Toda računi se niso vjemalL Radič ni držal v rokah aduta, zato so splavali po Savi tudi Koroščevi načrti. Mož stoji sedaj «b razvalinah svojih nad ln vzbuja v svojem srcu kes, da je segal po golobu, ko je že imel v rokah svojega vrabca. Po vrhu pa je v zadnjem času odkuril v inozemstvo tudi njegov zaveznik Stjepan — brez obvestila, brez slovesa, da-Si bi imel samo en skok z Dunaja do Karlovih Varov. Vsekakor je to vplivalo na dr. Korošca nad vse deprimujo-če. V samoti Karlovih Varov je torej jel razmišljati o vrednosti politične zveze Z Radićem, Jel je tehtati aktiva in pasiva tega podjetja ter prišel končno do zaključka, da je bilanca te dražbe s omejeno zavezo nad vse — pasivna. Tn ker Je podkovan v narodnem gospodarstvu. Je takoj sprevidel, da je zanj kategoričen Imperativ — izstop iz pasivne družbe ... Pričakovati je torej, da KoroSec Se v kratkem prekine vse zveze z Radićem. Zato se zopet približuje dvoru, ga to je tudi zaprosil za avdljenco. Nadel si bo zopet monarhistično masko in prisegal in se prldušal, da je njegovo krščansko-katoliško srce vedno in vsi-kdar zvesto bilo za — kralja in domovino. V karlovarskl pustinji se je pač jelo Korošcu skomlnatl po polnih loncih, po nekdanji svoji slavi in moči, za to se je odločil preokreniti svoj plašč, da se mu zopet odpro vrata k vladnim jaslom. Dr. Korošec je na potu v Kanoso. Gre na Bled skesano molit svoj kon-fiteor v nadi, da mu krona utre stezo Iz Zagreba nazaj v Beograd. Pa še druga nada mu tli skrita na dnu srca: da bo krona skesano povrnitev izgubljenega sina nagradila s tem, da se bo odzvala njegovi prošnji ter po-veličala nedeljsko klerikalno prireditev s svojo prisotnostjo ... O ti klerikalci! Za staiažo bi flm bil dober i jugoslovenski kralji • • • — Kraljevska dvojica na Diodo« Prvotno je nameraval kraljevski par ostati na Bledu samo do začetka meseca septembra. Ker pa se je nadejati, da bo vreme lepo tudi v septembru, je kraljevska dvojica spremenila svoj prvotni načrt ter ostane na gradu Suvo-boru še do konca meseca septembra. Kraljica počaka tu na radostni rodbinski dogodek. Prvorojeno dete kralja Aleksandra in kraljice Marije bo torej rojeno na Bledu, kar bo Blejcem gotovo v čast in ponos, ker bodo šteli med svoje rojake i prvorojenca jugoslovenskega kralja- — Francoski poslanik: IS- C. Simon T Ljubljani. Včeraj je dospel v Ljubljano francoski poslanik na našem dvoru gospod Simon in se nastanil v hotelu Union. Minister Simon je že prejšnje dni obiskal razna štajerska mesta in zdravilišča, zlasti mu je ugajal lepi Industrijski razvoj obmejnega Maribora. Pose-til je tudi Ptuj ln Celje ter Rogaško Slatino. Danes ob 10. se je vršil na francoskem konzulatu sprejem tukajšnje francoske kolonije. Popoldne poseti francoski poslanik velikega župana g. dr. Lule an a. Ob 5. pa se vrši na konzulatu čajanka, na katero so povabljeni najod-ličnejši zastopniki ljubljanske družbe in privrede. V torek popoldne si Je gospod poslanik ogledal razstavni prostor Ljubljanskega velesejma. Iz LJubljane potuje minister Simon v Cirkvenlco in na dalmatinske otoke. — Mir Vam bodli »Jutro« danes zopet skače. In na vse grlo kriči in razsaja: »Dajte nam že miri« itd. »Slovenec« pa se prav po angelsko veseli nad pravičnim »Jutrom«, svojim spokor-jencem. In kako lep naslov dale svojim dosedanjim največjim sovražnikom, ko piše o pokretu živahne napredne mladine pod žerjavovtm vodstvom! Nikdar do sedaj nI našel »Slovenec« toliko do-padajenja nad »navdušenim In nad vse bojevitim« »Jutrom«, če tudi Ima strah pred njegovimi cekini in beogradskim! pečenkami. Tako se je tedaj tik pred s svojo srednievešTco majesteto bližajočim se katoliškim shodom zgodil v Sloveniji pravi čudež slovensko-demokrat-skega spreobrnjenja in fpokorjenja. prugl čudež in^ rilejc a^venfavjjpu. veselja nad temi najnovejšimi spokor-JencI pa bomo gledali brez vsega začudenja v nedeljskem katoliškem sprevodu, kjer bodo — tako se pripoveduje in šepeče po Ljubljani — korakali naši Živahni mladinl-spokorjenci s čisto novimi kokardami. Na čelu teh četic pa bo nosil v roki dr. 2erjav sam lepo novo tablico iz cedrovega lesa in z napisom »Pravični spokorjenci-cekinašl«. In baš zato Vam že danes kličesao za vselej: »Mir Vam bodi!« — Generalni ravnate? banke »Slavile«. Upravni svet bank* »Slavijec je na svoji zadnji seji s sotfsenim sklepom Imenoval za generalnejc* ravnatelja g. dr. Ivana Boleta. — Meščanstva mest* Ljubljane. ///. Ljubljanski vzorčni velesemenj se bo vršil letos v izredno velikem obsegu. Lahko se že zagotovi, da bo to največja in najimpozantnejša prireditev te vrste, kar jih je dosedaj btlo v naši državi, na kar bomo Slovenci lahko ponosni in s samozavestjo naše moči v delu bomo razkazovali najvišjemu projektorju — N}. Vel .kralju zaklade, pridobljene S tisoč rokami na polja industrije ln obrti. — Ker je obisk iz tujih krajev prijavljen v tako visokem števUut da so dosedaj razpoložljiva prenočišča že prezasedena, prosimo vse zavedne ljubljanske rodbine, da prepustijo za čas od 29. tnu do 11. septembra 1923 vsa razpoložljiva prenočišča stanovanjskemu oddelku sejmskega urada in naj se napotijo ustni ene in pismene prijave na naslov gosp. ravnatelja Dragotfna Sebenlka, mestni magistrat. — Ljubljančani, iz kazite gostoljubnost našim gostom! — Za spominsko ploščo ruskim žrtvam na Triglavskem jezeru so darovale tvrdke I. Stupica, Schneider & Verovsek in Zalta 6t 2i 1 i5 v Ljubljani po 200 kg cementa ter s tem omogočile napravo nastavka za spominsko ploščo. Transport cementa na železnico je brezplačno preskrbela tvrdka »Balkan«, v pokritje stroškov so prispevali: neimenovan 100 Din. neimenovan 30 Din, neimenovan 10 Din in neimenovan 10 Din. Vsem darovalcem kakor tudi tvrdkl »Balkan« izrekamo iskreno zahvalo. — Iz krogov naših dobrovoljcev. Bliža se 7 obletnica junaških bojev naših dobrovoljcev v Dobrudži, kjer je tekla dragocena človeška kri za toli za-željeno ujedinjenje in lepšo bodočnost jugoslovenskega naroda. Kakor doznavamo, se nameravajo slovenski dobrovoljci spominjati teh zgodovinskih dogodkov na posebno svečan način. Začetkom prihodnjega meseca, menda 9. septembra prirede prijateljski sestanek v kavarni »Zvezda«, kjer bodo na primeren način proslavili svoj veliki jubilej. Opozarjamo občinstvo že sedaj na to prireditev, ki je za celokupno jugo-slovensko mislečo javnost največjega pomena. O podrobnostih spregovorimo pozneje. — Iz vofaške službe. Odpuščeni so kot rezervni častniki rez. peh. poročniki Franjo D o m 1 a d i Š, Rihard H o f m a n, Ivan Donajs ln Emest Rabič; rez. peh. podporočniki Avgust S u c, Josip Fabijani, Ljudevit Cebohln. Danilo Fon, Danilo StrekelJ, Franjo Kurinčič. Franc Novak, Mirko K a m b 1 č, Josip R u s t j a, Anton Mar-t e I a n c; nadalje rez. topnlča^ki podpor. M. Perhauc in Boris F u r 1 a n ter intendantski podpor. Karel Birza. Imenovani so za rez. san. kapitana 1. razreda dr. Ivan Jenko, za rez. san. kapitana 2. razreda dr. Janko D e r -n o v Š e k, za rez. san. poročnike! dr. Roman F e d 1 n a in dr. Fran Bene-d i č i č. Na lastno željo Je odpuščen iz državne službe kapitan 2. razreda Mirko Zgaga. — Iz poštno službe. Za poStarico 4. razreda v Devici Mariji v Polju je imenovana Alojzija Kopač, dosedaj uslužbenka pri tukajšnji pošti. Za nekvalificiranega poštnega poslovodjo v Koprivnflcu pri Kočevju je imenovan P. Val en ta. Vpokojen je poduradniK na pošti v Mariboru Franc Krepek. — Iz poštne službe. VpokoJeni so na tukajšnji glavni pošti poduradnik 4 razr. Josip Medved, poduradnik 3 razr. Franjo Puc, poitarlca 5 razreda Anica Kernc, poduradnik 3 razr. Anton Volk ar. — Iz učiteljske službe. VpoJcojena Je učiteljica na gospodinjski šoli v Celju gdč. Mar* Mlhorko. — Zdravniška vesl V Ljubljani prične te dni svojo zdravniško prakso dr. Ludovik Z a 1 a r, specijalist za urologijo in kirurgijo. Kot večletni zdravnik na urologični-klrurgični univerzitetni kliniki prof. Mochenegga na Dunaju se je iz-vežbal zlasti kot specijalist za razne bolezni na mehurju in ledvicah in sploh za vse bolezni urogenitalnega sistema. Opozarjamo na njegov oglas v današnji številki. — Prijateljem In znane*« 1 Ob svoj! težki bolezni sem prejel Iz Slovenije toliko osebnih obiskov, pisem od znancev In neznancev, telefonskih m brzojavnih pozdravov ter vprašanj po svojem počutju, da ml Je nemogoče, se vsakomur zahvaliti za te Izredna dokaze simpatije, ki so me ggg lam fjobj*. Jut Joiikega prijateljska* ga zanimanja za svojo osebo pač nisem pričakoval. Nemogoče mi je zahvaliti se vsem m vsakomur. Zato se poslužujem lju-beznjivosti slovenskega časnikarstva, kli-čoč tem potom vsem: Najsrčnejša Vam hvala I Sedaj sem iz nevarnosti ln smem upati, da bom že kmalu po začetku sezone mogel izkazati bratskim Slovencem, ki sem j!h vzljubil kot svojce m našel med njimi resnično drugo domovino, svojo zahvalo, iznova okrepljen, tudi s svojim zo-pernim umetniškim delom na odra. Neven-Ijiva, najiskreneJŠa hvaležnost me pa "preveva tudi do mojih zdravnikov, predvsem do g. dr. Lorgerja radi njegove preizvrst-ne diagnoze, katera je §ele razjasnila prave vzroke mojega dolgega In zagonetne-g hiranja. In ravnotako do g. dr. Čemlca, ki me je s svojo sijajno operacijo kamena rešil žalostnega tpoglna. Čutim, kako mi zopet rasto moči telesa m duha, kako se ml IcrepI volja. Ta volja pa se osredotoča v tem, da hočem ostati zvest slovenskemu narodnemu odra z vsem svojim talentom In z vso vnemo. Zafpustll b! ga le le — če b! ml Slovenci kdaj rekli: »Siti smo te. brate, le pojdi.« Maribor, v bolnici, sredi avgusta 1923. Boris Putjata. — Vsi vojn! invalidi, vdove tn sirote, kateri še doslej niso izpolnili statističnih pol, se tem potom poživljajo, da v lastnem interesu to nemudoma stoTe. — Celjsko vesti. Zapiranje zapornic iprf mestnem vodovodu Mestni magistrat razglaša: Mnogokrat se dogaja, da lastnPkl hiš. ki Imajo v svojih poslopllh vodovodne zapornice, samotast-no zapirajo vodovod, tako da stranke nimajo vode. Hišnim lastnikom v smislu tozadevnih določil nI dovoljeno sarrtolastno zapirati odnosno odprrati vodovodnih zapornic. V slučafu pritožbe se bo proti krivcem najstrožje postopalo Čelnika poiavfla: Znložnfk »Spectnrrn« (brušena stekla) Je takoj prijavil svoj odhod na Izložbi. Tndl je g. načelnik kritikov?!, da Imajo naša rpodjetja preveč Inozemskega delavstva. S*>!oh se le Izrazil proti naselitvi Inozemskega kapitala na n*3o meto. Brezdvomnn bo nastop g. načelnika ministrstva rod F! dalekosežne posledice — upamo v prid domači industriji In obrti. V splošnem pa se Je laskavo Tzrazfl o razstavi. Tsto verja tudi o drmrm srbskih gostih. Popoldne s! Je g. načelnik ogledal fn-dus+rllo v Ptnjn m Strnfšču. Za zvečer Je v Grajski Meti (pripravljen banket Popoldan so si francoski gostje (20 po številu) ogledali razstavo, o kateri so se fzrazfll zelo pohvalno. — Prošnja. Prele!I smo fn priobču1" emo tole prošnjo: Kdo bi pomaga! od vojakov došlemn mladeniču, ki Je radi vojaške dolžnosti moral zapustiti državno sliržbo, kdo bi mu ponudil kakošno pisarniško mesto? Nihaja se v Jako bednem položaju brez vsakršnih sredstev, brez staršev, brez človeka, M bi mu bil v stanu pomagati. Je brez stanovanja brez hrane, brez vsega ponotnoma na cesti. Pomagajte da ne bo 7T>šel na kriva pota brez svoje krivde... Dajte službo mladeniču m pomagajte mu gmotno usmiljena m fplemenlta srca! Pojasnila daie Olz* Zorn, Maribor, Sodna ul. št 26/I7I. — Razne nezgode. Mirko Nardfn, dl-Jflc I. razreda gimnazije hi Votlega pri Kranju se Je včeraj 21. tm. s kolesom peljal proti Tržiču, Na nekem hudem ln strmem klancu je kolesu nenadoma odpovedala zavora hi Nardfn |e padel a kolesa, pri čemur si Je zlomfl levo roko. Malo Je manjkalo, da se nI ubil. — Med prepirom Je posestnikov tm Fran Krašovec Iz SkoftH-ce, vrgel posestnika Ivana Dolinska te Pilave gorice ob tla ter mu povzročil lahke notranje pofkodbe. Oba bolkodovanca sta bila prepeljana v bolnico. — Zopet težka nesreča pri eefn. Hlapec Jakob Sokifč, zaposlen pri »Kranjski ttavtmt drtržb!« v LJubljani Je včeraj opoldne zašel na nepojasnjen enačfn zopet med f* te premikajoči težko obložen voz. ki ga Je z vse sflo stisnil čez trebuh. Težko fpoškodovanega to prepeljali v bolnico. Njegovo stanje Je resno. — ZmPrehSki ienarfi na delu. Posestniku Martinu Plečlra, Slovencu Is Brežic, so za« tfrebškl ieparjl med vožnjo na električni železnici izmaknil listnico s 10.200 Din. — Med vožnjo Ogulin*Zagreb pa je predi kpei trgovskem« potnika Nija I hlačni žep in mu iz njega ukradel 10.000 Din. Policija je ob priliki rezal desni listnico z evharistićncga kongresa arctiiala več znanih žeparjev. ljubljanski okolici s i je te dni srip>-til ra-nhniv slučaj. Ne&a kmetica je prišiU s svojim osličkom na delo na polje hi je radi vročine žival privezala k nekemu drevesu v senco, poles ka^ere^a se je nahajal tudi čebelnjak, čebele so se trumoma vsule na ubogo ilvai, k: se je v obupnem boju branila z vsemi močmi ter se končno odtrgala in zdirjala domov. Dmgo jutro Je n^šla kmetica svojega s*v'ka mrtvega. —Pri Dolnji Lendavi so prijeli madžarskega častnika, ki je v popolni ccreml prešel preko meje. Izjavil je, da je pobegnil iz Madžarske iz političnih razlogov. — Telesno zaprtje. Po Izkušnjah, nabranih na kliniki za notranje bolezni na Dunaju, učinkuje grenčica »Franz-Joscla tudi pri hemeroldih zanesljivo in [prijetno. — Gospodinje Vara to veljal Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine »Pekatetec. So najcenejše, ker se zelo naJcuhnjo. — Ugođn Je vsem zahtevam modernega pisalnega stroja edlnole »STOEVATTN zastopstvo LJubrjana, Šelenburgova ulica 6 I. — Kino Matica. Danes se tposlednjfkrat predvaja film »Sleparski kvartačl« z Ani-to Berber, glasovito plesno ln filmsko divo V glavni vlogi. Od jutri dalje se predvaja znam^n^t in originalen Rim Iz zloglasne kltaHke četrti v San Franclscu v Ameriki. V filmu sodeluje neki slavni kitajski Igralec in bo to prvovrstna učinkovitost! — Harrv Pleli Kino Tivoli! Harrj Plel! Jutri v četrtek fn do nedelje predvaja kino Tivoli največje ekscentrično filmsko delo »Izglnela hisa« s Harrv Pie-lom, glasovitim ekscen*Tfkom, akrobatom ln detektivom v glavni vlogi. Film je Čudo moderne tehnike in se odlikuje po kolosalnih vratolomnih eksperimentih, avanturistični vsebini ln sijajnih trikih. To bo največja pustolovska atrakcija te sezone. Film Je bil predvajan tudi kraljevemu dvoru. Turistika in sport. ■f— Slovensko lovsko društvo. Izredni občni zbor Slovenskega lovskega društva v Ljubljani se vrši v sredo dne 12. sept. 1923 ob 20. v lovski sobi restavracije pri »Stev. 6« na Dunajski cesti (poleg lekarne Plccoli) in sicer ob vsaki udeležbi članstva. Dnevni red: 1.) Volitev novega podpredsednika; 2.) Dopolnilna volitev štirih odbornikov. — Odbor. S. L. D, — Rezultati plavalnega tekmovanja ob RaSkovem Jubileju so bili: 50 m Junlorji finale: 1. Smokvina (Vikt SuSak) 31.6; II. Rosenblat (Hakoah) J4.S; UL Kraševlč (Vict.). 110 m slob. stil, finale: I. Blažič (HaSk) 1.12; IL Richtmann Vikt.) 1.15; III. Kavurič (Hašk). 100 m dame: T. Prebil Allca (Vikt.); 1. 43.3, II. Radović Zdenka (Hask) 2. 09.4 100 m hrbtno finale: I. Altar (Hakcah); t 35; IL Schwarz (hakoah) 1, 35-1; III. Mu-žlna (Olimpija, Karlovac). Skoki: I. Grilc (Vlct.); II. Kovačec (Ha5k); III. Kordelič (Ilirija, Ljubljana). 200 sleb. stil: I. Blažič (Hašk); 2, 5?2: n. Venturini (Vict.) 2, 55,1; IIL Kavurič (HaSk). 400 m prsno: I. Mohovič (Vlct.) 17.2; (Jugosl. rekord); IT. Hrlakovič (01.) 7. 38.7. 100 m stransko: I. Landesmass (Hakoah) 1, 25.8: H. Derda (Olimp.) 1, 35.9; II. Ju-stitz (HašTt) I, 46 9. 4krat 200 m štafeta slob. stil: I. Victorta SuSak 12, 3?; II. Ha?k 13. 16.8. 300 m dame, slob. stil: I. Kutini Tinka (Vict.) 6, 10.6. 100 m prsno finale: F. Mohovič (V.)" 1, 31.2; (jugosl. rekord); II. Haftel (Haz.) 1, 32.3; Krame r (Hak.). 4krat 50 m staf.: F. Vlctoria: n. Hašk; m. Olimpila. (Hakoah radi pogrešnoga menjanja diskv.). — Hazena Slavlja (Praga) - Hašk 2 : 0 (1 : 0). Revanžna tekma med obema skupinama Jt sicer Izpadla ugodnejše za Hašk, vendar so Čehinje pokazale veliko lepšo Igro kot poslednjikrat. Da Je rezultat izpadel tako ugodno, gre predvsem na račun Ha-škove obrambe in krilske vrste, ki Je bila izvrstno dlsponirana. Društvene vesti. — Prostovoljno gasilno društvo v Sp, Slškl priredi na »Komarjevo nedeljo«, dne 26. tm. veliko vrtno veselico na lepem senčnatem vrtu gostilne T. Valjavca (Rel-ninffhaus). Spored: godba, petje, srečolov. Šaljiva pošta, kegljanje na dobitke In p!cs. Nadalje je pripravljen) še mnoso druge Komarjev« zabave, kakor vožnja v Ameriko, Cirkus »Komart Itd. Pekli se bodo tudi na ražnju jancL Torej, fantje ln dekleta v nedeljo vsi v Ameriko m virkus Komar. Odbor. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 22. avgusta. Zaključek sprefet ob 13. urL Tendenca je Še nadalje čvrsta, ker primanjkuje blaga na trgu, in izgleda, da se bo ta čvrsta tendenca še nadalje vzdržala, ker nima Narodna banka dovolj deviz na razpolago. Dinar notira v Newyorku 105.—, v Curihu 5.775 ter b! odgovarjalo pariteti 17.32. Na efektnem tržišču je blajra dovoli in so tudi danes papirji nadalje popustili. Ob zaključku borze ::otirajo: Devize: Curih 17.375 — 17.425. Parit 5.35—5.425, London 437—13?. Berlin 0.0173 do 0.0225, Dunaj 0.13375—0.13475, Praga 2.S15—2.283, Trst 4.12—4.15, Newyork 95.23 Uo 95.75, Budimpešta 0.525—0.575. Valute: dolar 94.25—94.75. Efekti: 7°;o Investicijsko državno po» soJ3o od leta 1921. 71.—. Ljubljar^ka kreditna banka 236—2375, Prvi hrvatska sudionica H77.5—US2.5. Slavenska banka 111.—, Hrv. slav. zemaljska hipotekama bar.ka 115—120. Hrvatska eskomptna bar.ka 167.—, Jugoslaven, banka 155.—j Trbovelj- SkO premog, društvo 960—1000, Slavonija 260—2625, CxploataciJa 260. Outluuum l K X Šećerana 21 °0—2220. Narodna šumska ir.d. 142.50—146.50. Garanln 140.—. INOTTMSKE BORZE. — Curih, 22. avzust-i (IzvJ Dan?.?nja predborza: Deograd 5.775. Bcr'In O.orvii, Amsterdam 217.50. Newvork 552.75, London 25.18. Parrz 31.50, MIlan 23.85. Praga 16.175, Budimpešta 0.03125. Buk^reSia 2 ~3 Sofija 4.75, VarSava 0.0O24, Dunaj 0.007775 avstr. žig. krone 0.0078. — Trst. 22. avgusta Ozv.) Predborra: Beograd 24.16, 24.24, Ber!In n.00035. 0.0045 Puna] 0.324, 0.326. Prarra 67.75. 6-S.25 Parit 131.—. 131.50, London 105.30, 105.50. Newyork 23.075. 23.15, Curih 418.—, 421.-. Raznp stvari. • Velik rop v Newyorku. »DallsT MalU poroča iz Newyorka: Oboroženi roparji so vlomili v Detroitu v neko plesno dvorano, ranili več plesnJcev In Jib prisilili, da so jim oddali ves svoj ^c-nnr In dragocenosti v skupni vrednosti 26.000 dolarjev. Takoj nato so roparji v avtomobilih pobegnili. Po napornem zasledovanju pa se je posrečilo razen dveh vse ostale zločince zadržat1. Lova se je udeležilo okrog tisoč prebivalcev in stotnija mestne milice. • 1000 zastrupljeni s svincem. Bolgarsko vlado zelo vznemirjajo številni slučaji zasrrapljenja s svincem, ki so v radnjem Času na dnevnem redu v mestecu Vidin. DirJvclja narodnega zdravja je odposlala tja dr. Ale4csiieva, da preišče ta Izreden pojav m ugotovi, kako preprečiti še večjo nesrečo. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo v petih dneh 120 slučaiev zastrupljenja. od njih 3 smrtni. Vsega prebivalstva nI mogel pregledati, toda že fcs dosedanjih rezultatov sled!, da Je v mestu okrog 1000 zastrupljenih. Število pa se množi od dne do dne. Vzrok je deloma s svincem (preparirana lončena posoda, deloma milni, kjer so vsi kamni zaliti s svln-jem. Moka Iz teh mlinov hna v sebi svinec. Dr. Aleksfjev Je izjavil: Stojimo pred žalostnim faktom, da bo zasrnrpUenje uničilo celo mesto, ako se takoj ne ukrene vso potrebno. • Tekme v lepoti ženskih nog «0 »e vr§fle zadnje dni na Angleškem. Določena sta bila dva sodnika, k! sta Imela razsoditi, katera Žena v občini hna najlepše noge. Petdeset deklet In mladih žen je prihitelo na tekmo. Vse so postavili v dolgo vrsto za neprozorno platno, ki je viselo od strojna. Platno ie bilo na stropu tako prl-trjeno, da je bilo od tal do spodniega konca platna 50 cm prostora, da sodnika nista mogla videti tekmovalske, ampak samo njih noge. Sicer bi se bilo vsekako bat!,N da b! sodnikov ne premotil koketn! smehljaj mlade krasotlco in bi njena sodba ne cbjek*!vna. Angleški listi iporočajo, da sta se sodnika po daljšem ogledovanju ženskih nog navsezadnie odločila za neko gospodično, ki je dobila za lepoto svojih nog 12 parov svilenih nogavic. Darila. — Uprava našega lista je prejela za: »Judenburške žrtve«. Gosp. nadnčitelj Ant. Sivka iz St. Jurja ob juž. Žel. uaruje Uiv 75. Srčna hvala 1 Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK, Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, ozii. mati, sestra, svakinja in teta« gospa Leopoldina Balon danes ob 5. zjutraj po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. PogTeb predrage rajnice te vrli v sredo, dne 71. t m. ob 5. popoldne Iz deželne bolnice k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice se bodo brale v župni cei kl Mar. Oznanenja. Blago pokojnlco priporočam v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 22. avgusta 1923. BRANC BALON, kroj. moj., soprog. DANIJEL, sinček. Stian 4, •-:-- — »SLOVCNbK! NA KOCU dur 23 avgusta i^3. štev. II. Lisičje kože črno, alaska fn tenmorjavo barva v najkrajšem ctm ItOT, krznaritvo Ljubljana, GradIKe 7. Zaloga in izdelava kožuhovine. bo . lil. UH L0Đ0V1R Z1LAR tedvtcah In sptotito klrurcjifo se ie po večletni špedallzadji na nroiogično-klrnglčni univerzitetni kliniki prof. Hochenegga na Dunaju, nastanil v LJubljani !n ordinira na Sv. Patra oastl 41 2S od lO-ll dop. Hi 2—S pop. osip Peteline LJUSUHHfl, So. Petra nasip ?. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, Čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine, HaSnižSe csmu __Pos trpina taaaaa la se takti staiefeele dve sobi in kuhinja v sredini LJubljane tistemu, ki plača najemnino par let naprej. Ponudbe z navedbo za koliko let se plača na Aloma Conu-anv, anončno ekspedicijo, Ljubljana pod „Par let naprej . 0 o 0 B 0 0 o 0 a o 0 ioioioiSISioioioioeoio Splošna kn ižnlca ▼ založb! Zveasie tlskarae la knjigarno v LiuMfani Izšli so zvezki i St. 1. Ivan Albreht: Rani ena gruda, izvirna povest, 104 str broš. Din 12, ve*. Din 17. 9 2. Rado Murnik: Ra Bleda, izvirna povest, 181 str., bros", Din 16, vez. Din 22. . 3. Ivan Rozman: Tost&Rtest. ljudska drama v 4. dej., 105 str., broš. Dm 12, vez. 17. . 4. Cvetko Golar: Poletno klcefe, izbrane pesmi, 184 str., broš. Din 20. vez. Din 36. . 5. Fran Mitčinski: Cfospea FHdOlta Žolna In ule-gova đrniina, veselemodre humoreske, 72 str., broi Din 8. vex. Din 13. CENE SE RAZUMEJO BREZ POŠTNINE. Cenjena naročila naj se pošiljajo na Zvezno tiskarno ln knjigarno — oddelek knfijrarna — Ljubljana, Marijin trg Rev. 8. — Telefon 5tev. 44. 10flaiP8QB050BOfO^OJ090> as m o ■ o ■ o ■ o * o m o a o a o a o a o a o a o „Color", najboljša, neškodljiva BAR* VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC. Ljubljana, — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922 litin družabnike (o o). aa trgovino z mešanim blagom • lepem prometne« kraju na Spodnjem Staterakem. Potreben kani-tal 25-30 ttsoc Din, proti viea-k m ebreaVm evtt. proetooi stanovanj« In oskrbi. DraŽabnlk (ea) ■e lahko Izuči tndl trgovine. — Sprejmem tudi manufakturo v komisijo prod kratkorokem obračam. — ToCae ponudbe pod -Izredno ugodno"! na Aloma Coapany, aaončna družb«, — Ljubljana, Kongresni trg 3. h dop. S? LED se oddaja vsak dan od 7.-po najnižji ceni T. Mraotaf crf Sv. Patra cesta 43 na dvcr&en poleg za j ntrkovalnice z* "a Cene o^S-^r c .-. tfo besed O'.n 5»—; vso! n »dalja a basat>a 30 para, s cfavščino vred Šivalni stroj •e proda. — Hrenova uli* ca 10 (pri g. Blatniku, fievljarju). 8744 se sprejmete dve dija* kinji- — Naslov poro uprava »SL Nar.«. £640 Klavir (Stu tzfl ii gel*5 te\*h ammer) Še v prav dobrem stanju, ae radi selitve proda pri: Kuschel, Kočevje, št. 275. 8715 300 zabojev od pisalnih strojev Ideal se ceno proda. — Vpra* sati pri tvrdki The Kex Co„ Ljubljana, Grach'š*e 5t. 10. 8624 Meblovano sobo išče mlajši bančni uradnik za takoj. Gre cvenL kot sostanovalce. — Po* nudbe pod »?t. 21T733« na upravo »Slov. Nar.«. Meblovano sobo s separatnim vhodom v sredini mesta išče go* sood. — Plača dobro. — Takojšnje ponudbe pod »Soba'$705« na upravo »Slov. Naroda«. Zobozdravnik Med. Dr. Pu&er 19 Poljanaka zopn ordinira. Obvestilo! Obveščam slavno občinstvo, da kupujem stare obleke, čevlje, pohištvo i. t. d. Grem tudi na dom. 8711 Drame Martin Ljubljana Sv. Jakoba nabr. 29 Novo salonsko obleko (predvojno blago) pro» dam za 1300 Din ter črn površnik. — Poizve ae: Koliieiska ulkra štev. 12 (vila Roxa). 8707 Pozor! Kompletni štcd3n?k in kloset se po jako nizki ceni proč a. — Poizve se: Be* lifi * Starin, ključavničar« stvo, Ambrožev trg 0. 8725 Q >»eee»»e«»eBJ Zobotehnilca (prvovrstno moč) apT© j* mem. — Ponudbe pod šifro »Zanesljir/Sc^S« na upravo »Slov. Naroda«. Učit e? j-začetnik sr>re;me stalno privatno aiužbo kjerkoli. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. * 8731 1000 kron nagrade plačam onemu, ki mi pre* skrbi čedno meblovano sobo z eno ali dvema po* steljama. — Ponudbe pod »Soli d »ost/8709« na upro* to »Slov. Naroda«. Proda se kopirna stiskalnica za kopiranje računov v velikosti 31 X 26 cm po ugodni ceni. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 8636 .•Mizarsko podjetje" Ljubljani sprejme v službo poslovodla v tej stroki vsestransko iave£b3ner». — Pismene ponudbe pod: ;,Mizarsko podjetje', na anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. Lokomobfla na kolesih, v jako do« brem stanju, marke Ogr. drž. žel., 35 konjakih sil, se proda za ceno 50.000 dinarjev. — Ponudbe na naslov: Slavko Vidman, Ljubljana, Vojaška urica št 16 a. 8703 Ke pozabite obiskati oddelek štv. 154 . na UUBUANSKEMIVELESEIMU Krasna trgovina, stara in dobro vpeljana, na jako prometnem kra* ju blizu Maribora, brea konkurence Oepl lokali, skladišča in stanovanja) se takoj iako ugodno p*oda. — Ponudbe pod »St. 8560« na upravo »SI. Naroda«. si© orđftalra. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Ti 'si-brald! Naprodaj je več mladi* če v .čistokrvnih balvan* skih brakov, poleglih mc* *era marca in maja t. 1. Star?! prvovrstni zajcarji in Rsičarj. Cena 200 Din za psa. — Alojzij KončH* na, lovec, Krmelj. poŠta St. Jan ž na Dolenjskem. 8723 £ruiba s o. z. toranca v St?-ba eosia eemžate. Prevzemalo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrŠan v Ljubljani, Prešernova u i ca št. 5. Spreieznaaie v ara do. Zaloga v Celjtt, Gosposka ul. 4. Vzorci se vtdtjo na veiesejtnu paviljon ,L* predal 497 pri vhodu prvi na desno d*ee ! Slavrnia I % t »eee-eeee-»e-eeeeeeeffl 4000 kron np.grad.e dam dotičnomu, ki mi preskrbi prazno sobo. — Ponudbe pod »4000/8716« na upravo »Slov. Nar.«. Iščem prfaaerno veHko sobo s posebnim vhodom v sredini mesta za trgov« sko pi?arr.o. — Ponudbe pod »Af!entura«f8697« na upravo »Slov. Naroda«. Meblovana soba s posebnim vhodom, z vso postrežbo in razsvet* Ijavo, se odda takoj mir« nem« gospodu v lepi vili. — Poizve ae v realitetrd pisarni. Ljubi iana. Po* lanjska cesta 12. 8753 Meblovana soba s posebnim vhodom, od« datjena tri minute od postajališča elektr. želez« niče, se cdda s 1. sep* tembrom boljšemu go« spodu. — Poizve se na mitnici, Zaloška c. 8743 Solnčna soba z električno razsvetlja« vo, prvovrstno hrano ter uporabo kopalnice se ods d* dvema mlajšima dija* koma. Najraje 3. ali 4. real. gimnazije. — Na« ulov pri upravi »Slov. Naroda«. 8455 nižjih razredov sprejme na h-*ro in stanovanje ^ar>^?ljrvp. uradniška dru« Jina v Ljubljani z enaki* mi hčerkami, od boljSih poŠte tnfleov 7. dr žele. — Naslov pri upravi »Slov. Naroda«. 8507 Meblovano sli pnzno st«aovsnj3 iz 4 aH 5 sob, po mož* nosti v sredini mesta, se išče. Najemnino plačam ra eno leto vnaprej; ev. dam tudi nagrado. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 8704 Dobra kuharica, ki se popolnoma razume na gospodinjstvo, — se sprejme. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. Veji enec se sprejme v trgovino Z mešanim blag'^m pri Franc D*imana nasl. F. Šetinc, Trbovlje. 8513 Dva sedlarska pomočnika ee sprejmeta za takoj. — Poizve se: Sv. Jakoba pa* brsžje z5. 8713 Prefekti za didaktično • vzgojno službo ▼ »DijaSkem Do* mu« v Ptuju se iščejo. Prosilci z znanjem fran-eoŽ*;nes, petja ali glasbe hnajo prednost. Nastop službe 10. septembra. — NokoIVovtne prošnje s crjrr. vitac najkasneje do 25. avgusta na vodstvo dijaškega doma v Ptuju. 8562 Naslovi dobrih in zanesljvih sta* r.ovani za dita^c in dija* kinje se dobijo pri M. Likar, Poljanska c. 87, v3a rDergman«. S415 Lokal in eno stanovanjsko sobo v novi h i si. na prometni cesti v Siiki, dobi dotič* ni, ki plača 25.000 Din ra tri leta vnaprej. — Pi» smene ponudbe pod »Lo» kal in mesečna sob a.^8714 na upravo »Slov. Nar.«, «83 Dopisovanje Urarski vajenec išče mesta z vso oskrbo. Gre tudi na deželo; pla* Ca se po dogovoru. Izve se pri g. Mariji Povšič, Ljubljana, Pred Škofijo 9» Prodajalka za meiano trgovino se sprejme. Prednost imajo z večletnimi spričevali. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8752 Sprejmem dobrega mesarskega po* močnflca: plačilo po do* govoru in vajenca. Adolf Žabjek, mesar in preka* jevalec, Poljanska cesta it. 55. 8699 T'orjskega hlapca, zanesljivega, treznega In pridnega sprejme z na* stopom s 1. septembrom t. t »Sadjereja Karolinln dvor« pri Ptuju, kamor naj prosilci naslovijo svo* je dopise. 8629 Kot oskrbnica k samskemu gospodu ali mali družini gre dekle, ki >e ve$ča samostojno vo* eliti gospodinjstvo. Gre tudi na deželo.— Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 8717 Primerno mesto pri večji tvrdki ali banki sprejmem. Vešč sem slo* venskega, italijanskega, nemškega in francoskega jezika v govoru in pisavi, ter bil zaposlen več let v inozemstvu. Na zahte* vo par sto tisoč kron kavcije, ali kot soudelež* nik. — Prijazne ponudbe pod »Inozemstvo« na: Aloma Companv, anonč* na družba. Ljubljana. Kongresni trg 3. 8668 Ivo ne pozabi, da za dogovorjeni Izlet prineSes s seboj Wrigle* ycv žvečilni gumi. Dobli ga v vsaki drogerijil — Kuh. 8719 Hrt Mirodvorskil Prosim, oglasite se na naslov« Marija ZakraJ« Sek. Praha, Vlnohradv PStroSka 17. —A— 87$ Za skromen dom ln malo nagrado nudi svojo pomoč mlajši opo* kojenec*uradnik, v mestu aR na deželi. — Ponudbe pod »Delaven/8746« na upravo »Slov. Naroda«. Razno I iz s^rknjn m usnfa, Sit« b klobtjke ter klina čevlje izdeluje AlbJ i Tizbsr, Krsni, paviljon -»T.t 4 ae tudi vsa popravna far poalkiiaje ln emajliranje. Z187 lito železa kspijejo pe najviif lh ctaaJi Snj» tim ii Mb d. d. MVBMAflA wm IVI liti f gV/tf allliv tfgili ani*»aa5kd Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da bodev< otvorila dne 23. avgusta 1923 ob Šestih popoldne občeznano gostilno „pri Lozarju" v Rožni ulici St. 15. Točila se bodo pristna vina. Prvovrstna kuhinja. Senčnat vrt Za mnogobrojni obisk se priporočata L in F. Dolšak 5627 Oklic. Na predloj tvrdke »TOVARNA POHIŠTVA IN tESNA TRGOVINA VINTCAR V GORJAH NAD BLEDOM, DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO« po poslovodjih Franu Golobu, tovarnarju v Ljubljani in Antonu Mencu na Bledu, koje zastanu notar Andrej Kuhar v Ljubljani, se bodo po sklepu okrajnega sodišča v Radovljici s dne 17. avgusta 1923 Nc I. 575/23—1 tej drušbi lastna zemljišča vlož. št. 33, 32 m 83 kat. občine Podhom z reatavracijakim in tovarniškim poslopjem v Vmtgarju m vioi, Bk 38 in 374 kat. občine Sp. Gorje m vso pritiklkio, s Vso tovarniško in industrijsko na« pravo, z vsem ?eetav?adjskim inventarjem in z vsemi premičninami prodala potom prostovoljne Javne e ki se vrli na floti mesta ▼ tovarniškem poalopju v Vinigarjo v petek dne 7* septembra 1933 Ob 11. uri dopoldne. lgkficaia cena dva milijona dinarjev; pod to ceno se ne proda. Vadi j Din 300.000 je založiti pred začetkom drafbe. Najvišji pomidek pa je v celoti iaplačati naj* kasneje 4S. 4am po izvršeni dražbi na roki sodnega koanisarja, odnosno saložiti pri zanesljivem ljubljan* iltem kranilaean aH bananam sav odu. — Zastavne pravio* na zemljišeOt vknJISanih upnikov niso v tem tangirane. Dralbem pogoji so m* vpogled pri sodnem komi* sarjrj in tudi pri notarja Andreju Kuharju v Ljubljani. V Rmdov4/id, dne IS. strguaim W23, AJkrikl Petani notar kot sodni komisar. .3 1551