/n/fr
TRGOVSKI Li
Ceiftopls m« trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 22 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
—	Dopisi se ne vračajo. — Št- pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Pf 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VII.
s a 2
—
LJUBLJANA, dne 10. januarja 1924.
Telefon št»-
ŠTEV. 5.
Bohuslav Skalicky, kmetijski svetnik in ravnatelj drž. kmet. šole na Grmu.
Izm vina iz Madžarske v Avstrijo.
Madžarska, katera pridela še nekaj več vina kot naša država (nad 4l/2 mil. hektolitrov), si prizadeva na vse načine, da si pridobi trg za svoja vina v inozemstvu.
Najbolj se trudi, da bi pridobila za svoja vina Avstrijo, ki jo smatra, kot gospodarsko šibkejšo in najbližjo so-sedinio, za najbolj pripravno odjemalko madžarskih vin.
Pri avstrijski vladi si je Madžarska izposlovala isto ugodnost, ki jo imajo pri uvozu v Avstrijo italijanska vina, to je, da se smejo uvažati v Avstrijo vina z nad 13% alk. proti polovični carini, to je 30 zl. kron za hi.
V	pogodbi z Italijo je pa izrecno rečeno, da so iz te ugodnosti izvzeta »izboljšana in koncentrirana vina;, torej taka, pri katerih so odstotki alkohola umetno zvišani, to je bodisi s pridatkom sladkorja v mošt ali alkohola, oz. vinskega destilata v vino.
Avstrijska vlada stoji sedaj na stališču, da se s kemično analizo ne da dognati, ali je vino (kot mošt) zboljšano s sladkorjem za toliko, da je doseglo 13% alkohola. Ker pa izkušnje kažejo, da pristna, lanska ma-
džarska navadna vina niso dosegla 13% alkohola, odreka navadnim madžarskim vinom ugodnost znižane carine po 30 zl. kron od hi pri uvozu.
Madžarski izvozniki so se radi tega priložili pri svoji vladi in zahtevajo, da to naziranje avstrijske vlade ovrže. Madžarski vinski trgovci so mnenja, da je to zavračanje madžarskega vina posledica ukrepov madžarske vlade proti uvozu avstrijskih industrijskih izdelkov na Ogrsko in pritiskajo na vlado, da te ukrepe omili in skuša doseči, da zavzame avstrijska vlada nasproti madžarskim vinom drugo, to je prijazno stališče.
Kakor je videti, znajo tako Madžari kot Avstrijci svoje trgovske interese dobro varovati in bi bilo to tudi pri nas potrebno. Mi uvažamo polno industrijskih izdelkov iz raznih držav, ne da bi zahtevali kompenzacije pri izvozu onih naših kmetijskih pridelkov, ki jih imamo nadobilico, to je zlasti vino.
Upamo, da se konečno tudi v tem pogledu naša vlada zgane in preskrbi našim vinom potrebna zunanja tržišča.
Bombažna industrija v 1.1923 in njeni izsledi za 11924
(Poročilo naše ugledne tvrdke »Bombaževa predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann &
And. Gassner« iz Tržiča.)
Pretečeno leto je bilo zn tekstilno industrijo v splošnem neugodno. Na eni strani se je borila s težavami pri preskrbovanju surovin, ki so bombaž še podraževale, pri čemur je veliko, deloma špekulativno valovanje cen izdatno oteževalo kalkulacijo, na drugi strani so jo ovirale v razvoju specijelno v Evropi kritične neprilike političnega in gospodarskega značaja s svojimi neizogibnimi posledicami: z zmanjšano produkcijsko možnostjo in z omejenim spečavanjem blaga.
Problem preskrbljevanje bombaža stoji po svoji važnosti na prvem mestu in ker ni odvisen le od dobre volje, ampak še veliko bolj od naravnih sil, se tudi ne more poljubno regulirati. Dejstvo je, da je v Združenih državah, ki so glavni dobavitelj bombaža, padel povprečni pridelek 209 Lbs (Lb = 453.6 g) za aere (aere = 40.47 a) v seziji 1914/1915 polagoma na 141 Lbs za aere v seziji 1922/1923 in da so bili uspehi letine kljub obsežnejši površini nasadov od leta do leta neugodnejši.
Svetovni bombažni pridelek v se-zijah 1913/1914 in 1914/1915, primerjan s pridelkom v sezijah 1921/1922 in 1922/1923, naznačen v 1000 balah po 500 Lbs je znašal:
	qi1!’!!!	1814 lih		nn 18/3
Amerika	14.614	16.738	8.377	10.338
Indija	5.06 >	5.209	4.479	5.19)
Egipt	1-537	.298	929	1.300
Rusija	967	1.145	5	100
Kitajska	3.329	2.917	1.2 3	1.250
Druge države	1.255	1.16	1.761	1.676
Skupaj	26.767	28.473	16.917	19.86'
LNa/auuvuiig- povzroča glavicasn hrošč, ki uničuje bombažne nasade v Zedinjenih državah. Hrošč se na-
1023	ianuar	cnarsc	maj	junij	avgust	ctocembei
Srednja kvaliteta. Am. Ne\v -York (cents)	26-5	30-7	25--	9-	24-—	37' -
Srednja kvaliteta. Am. L. pool (penee)	14-6	17-1	13-6	16- -	13-35	21-5
Srednja kvaliteta. Vzhod. Indija (pence)	10-5	12-5	10-75	lt-25	10-5	1625
Egipt (pence)	17'—	1764	14 8	16'	1 V!>	25-5
seljuje na glavičastih plodovih mladih rastlin in povzroča, da plodovi predčasno odpadejo ali vsaj ne dozorevajo. Vsa dosedanja prizadevanja, n. pr. sežiganje okuženih rastlin, , škropljenje s strupom, za kar se i uspešno porabljajo zrakoplovi, da bi se preprečilo poškodovanje, so ostala brezuspešna. Izpada niso mogla izenačiti niti stremljenja pomnožiti bombažne kulture v drugih deželah, kjer ta škodljiva žuželka še ni nastopila. Kljub temu, da produkcija pada, pa število vreten trajno narašča.
Število vreten na svetu je znašalo, naznačeno v 1000:
Leta 1910:	139.608; leta 1915:
150.737; leta 1923: 162.357.
Ta so porabila, naznačeno v 1000, nastopno število bal:
Leta 1910: 19335; leta 1915: 22.574; leta 1923: 21.393.
Kljub omejenemu konsumu je pre-| segala potrebščina lanskega leta • produkcijo za 500.000 bal, za katere I so se znižale razpoložljive rezerve.
1	Te so znašale koncem sezije (1. avgusta) leta 1921: 9,194.000, leta 1922: 4,8/9.000, leta 1923: 2,573.000 bal.
V	splošnem se je računilo le glede amerikanskega bombaža z zalogo treh milijonov bal koncem vsake sezije kot s količino, ki je potrebna, da zaposluje predilnice do prihoda nove letine na trg, to je za dobo dveh mesecev. Lansko leto so_ se torej rezerve skoro popolnoma izrabile. To dejstvo povzroča veliko skrbi za tekoče leto.
Preden pa obravnavamo izglede za bodočnost, hočemo navesti še nekaj podatkov iz preteklega leta o cenah per Lbs angl. za najvažnejše bombaževe vrste v letu 1923., ki hkratu označujejo glavna valovanja:
Cena za bombaž začetkom leta 1923. se je smatrala za jako visoko. Stala je vsaj približno na isti višini kakor v vojnih letih 1917/1918, ko je notiral bambaž 28 cent., dočim so se cene za druge glavne potrebščine, kakor za koruzo, pšenico, meso, sladkor na svetovnem trgu izdatno
—	za skoro polovico — znižale. Smatralo se je, da so s tem odstranjene posledice slabih žetev v zadnjih dveh letih, katere so povzročile vremenske neprilike, poškodovanje po hroščih in pomanjkanje delavcev ter gnojil.
Pa tudi sedanja letina se je zopet pričela pod neugodnimi auspicijami. Spekulacija se jc polastila situacije in v marcu sc je dosegla toliko izpodbijana 30 centna pozicija. Vendar smo še vedno upali na izdaten pridelek 13 milijonov bal za sezijo 1923/1924, saj je vendar Amerika pomnožila nasade za 12% napram prejšnjemu letu in so se /bog tega pojavljali tudi prodajalci nove letine za 5 cent. pod pariteto stare letine.
V	maju se je presojalo položaj že popolnoma optimistično. Konzum jc v pričakovanju boljših časov zadrževal nakup. Prehodno jc sicer objava statističnih podatkov o malenkostnih zalogah v zvezi s trajno neugodnim vremenom povzročila povišek cene in prerokovanja, da se bo cena za bombaž kmalu dvignila nd 35 centov, vendar pa tudi to na večino predilnic ni imelo nikakega vpliva. Šele v jeseni so se tovarnarji prepričali, da morajo računati s slabo letino v Ameriki in s popolnoma izčrpanimi zalogami ter da so far-merji v položaju svojo letino za enkrat sami financirati, tako da je možna tudi cena 35 centov. Šele sedaj se je pričelo z živahnim nakupovanjem, osobito pod vtisom neugodnih cenitev letine, katero se je cenilo le na 9,250.000 bal.
Ko je potem objavilo poljedelsko ministrstvo v Washingtonu svoje ocene letine, ki so sc glasile na
10,081.000	bal, je nastopila prehodna
reakcija, ni se pa moglo še naprej prikrivati dejstva, da manjka tovarnam do prihodnje žetve še približno
2,500.000	bal, vsled česar bo treba obrate izdatno omejiti. Pod temi vtisi je končalo leto 1923 skoro z najvišjimi cenami.
Ne glede na težave pri nabavi surovin je morala tekstilna industrija tekom leta 1923 premagati tudi še druge neprilike, o letu 1923 moremo govoriti, da je bilo ugodno le v toliko, kolikor se bojimo, da bo letošnje leto še neugodnejše.
Lancashire je delal začetkom leta s tremi četrtinami polnega delovnega časa. Mezde je bilo sicer možno tekom treh predidočih let stopnjema zniževati, ni se pa vsled krajšega delovnega časa zato znižala režija. Tudi se je maščevalo previsoko ka-pitalizovanje tamošnje tekstilne industrije tekom zadnjih vojnih let. V večini leta je bil izvoz v Indijo, kjer je delovna moč še najcenejša. Tu se kakor na Japonskem in na Kitajskem izrablja delovne moči vrsto-ma do 22 ur na dan. Šele proti koncu leta se je izvoz vsled dviga rupe nekoliko dvignil, ker se je s tem dvigom zvišala nakupna zmožnost Indije. Po štiridnevnem delovnem tednu se je sedaj zopet pričelo z neomejenim obratom. Kakor druge, so tudi tu predilnice trpele v prvi vrsti vsled visokih cen bombaža.
V	Zedinjenih državah ameriških je bil položaj iekslilne industrije v prvi polovici ugoden. Znižanje plač je bila že stvar preteklosti. Prišlo pa je do nadprodukcije, konzum je bil prenasičen in v jeseni je v branži vladajoča depresija prisilila Novo Angleško predilnico, da je znižala delovni čas v tednu na 24 ur (napram 55 in pol uram), kar se v Ameriki le redkokdaj dogaja. Zanimiva je tudi tendenca tekstilno industrijo premestiti v južne države, kjer so tovarniške zakonodaje, mezde in davki ugodnejši nego v severnih državah.
(Konec sledi.)
Industrijski krediti v Jugoslaviji.
Vprašanje kreditov za našo industrijo je še vedno aktualno. Ker je pri nas doma premalo kapitala za obstoječa podjetja in za nove naprave, izkušajo gospodarski krogi po svojih organizacijah pridobiti tuj kapital za gospodarske, potrebe v naši državi. Tudi odlični češki dnevnik »Prager Presse« je posvetil temu vprašanju svojo pozornost in priobčuje izpod peresa svojega beograjskega dopisniku pod naslovom »Industrijski krediti v Jugoslaviji« članek, ki ga v nastopnem priobčujemo v celoti v slovenskem prevodu. Članek slove:
»Rastoče zanimanje za gospodarska vprašanja je povzročilo v klubu »Ekonomist« intenzivno debato o vladajoči krizi.
Borba med pristaši inflacije in deflacije je izzvenela v klic po tujem kapitalu, da se prepreči ogrožanje že doseženih uspehov, ako se inflacija nadaljuje ali pa ako obstanemo pri sedanjem položaju splošne stagnacije. Država kaže malo volje, da nareže spričo odstoječih prilik to sicer jako važno vprašanje. Incijativo so morali zaradi tega prevzeti interesenti sami.
Krizo občuti seveda najbolj industrija, katera mora, ako hoče producirati, skrbeti za financiranje ne le produkcije same, ampak tudi izdelovanje surovin in materijala ter trgovino s surovinami in gotovimi izdelki. Umljivo je torej, da je prve korake
podvzela industrija sama, da si omogoči nadaljno obratovanje. V zmislu intencij merodajnih krogov je iz tega razloga odposlala centrala industrijskih korporacij svojega generalnega tajnika g. Djoko čurčina v Švico, na Francosko in v London, da ugotovi, ali je dana možnost sodelovanja ta-mošnjega kapitala.
G. Čurčin je poročal o svojih utisih na konferenci kluba »Ekonomista«. Tem povodom je moral, žal, priznati, da bomo po tej poti prišli težko do cilja. Merodajni krogi, ki se ne pomišljajo dajati denar preko Dunaja in Budimpešte, o naših prilikah sploh niso poučeni ali pa so njihove informacije napačne.
V poštev bi prišli le veliki koncerni, ki stremijo v gotovih branžah po monopolu, ali pa tvrdke, ki hočejo prodajati svoje zaloge, torej ne kapital, čigar dotok bi bil za interese države kot gospodarske enote, ugoden. Priporoča državno subvencijo, da se prepreči neizogiben polom gotovih industrijskih strok.
G. Čurčin ima gotovo prav, da za: hteva državno kreditno akcijo, ampak ta mora imeti tako konkretno obliko zakona, da bo tuji kapitalist vedel, pri Čem da je, ako plasira svoj denar v Jugoslaviji.
V tem oziru je treba ustvariti zakon, ki bo jasno in določno označeval:
1. Katerim vrstam novih podjetij se hoče priznavati ugodnosti in v čem te ugodnosti obstoje;
2. pri financiranjih, kateri carinski, prevozni in davčni postavki se garantirajo in za katero dobo, da se zagotovi podjetju, katero se financira, uspevanje v gotovi izmeri;
3. kateri strokovni delavci tujih narodnosti se smejo zaposlevati in v kateri dobi se morajo nadomestiti z domačimi.
Če mi dobimo tak zakon in vrhu tega se vrhovno garancijo države bi se mogel sedaj ponesrečeni poizkus z uspehom obnoviti. Vsekakor ne moremo pričakovati, da bi se mišljenje v Parizu in Londonu čez noč izpreme-nilo. Potrebno bi torej bilo, da se g. čurčin v bodoče obrne drugam. Dunaj in Budimpešta ne prideta v po-
štev, ker naše javno mnenje upravičeno zahteva, da se mesta strokovnih delavcev ne zasedejo z ljudmi, ki bodo v primeru vojne po vsej priliki naši nasprotniki. Tudi ja splošna želja, da se zmanjša vpliv, ki se uveljavlja preko ti h centrov.
Spričo teh dejstev je neobhodno potrebno, da se naslonimo na Prago, ki ima najmanj iste zveze in isto zaupanje mednarodnega denarnega trga, kakor Dunaj in Budimpešta.
Kar se more direktnim potom le težko doseči, se lahko preko Prage jako hitro uresniči. Vrhu tega bi se s tem pridobilo za naš naraščaj strokovnih delavcev najboljše in najce-nejše učitelje, ki pomenjajo za primer vojne jugoslovanske vojake. Pa tudi ta cilj je dosegljiv le pod devizo: >Clara pacta, boni amici.c
M. K.
(Konec.)
Trošarina na žganje po novih predpisih.
Ni nam znano, ali so med številnimi strankami v Sloveniji, ki bodo po teh določilih zakona in pravilnika zadete, tudi take, ki imajo v kritičnem prehodnem času morda godno dro-zgo. Ako so, naj bi finančna uprava poskrbela, da omogoči tem strankam na kak način kuho, četudi žgalna priprava ne odgovarja vsem določilom zakona in predpisom. Strankam samim je pa priporočati, naj ne pripravljajo drozg, dokler nimajo žga-njarne po predpisih preurejene, ker so sicer v nevarnosti, da ne bodo mogle drozge prekuhati in da se jim ta pokvari. Škodo morajo nositi same.
Dokler nimajo stranke, ki hočejo proizvajati žganje za trgovino, v rokah zapisnika o pregledu priprav za žganjekuho oziroma zapisnikov o spremembah v ureditvi žganjarn, ne smejo po pravilniku otvoriti obratov. Da se pa pregled izvrši, mora podjetnik željo, da se hoče baviti z žganjekuho za trgovino, prijaviti finančnemu okrajnemu ravnateljstvu 20 dni pred nameravanim pričetkom proizvodnje. V prijavi mora navesti kraj in občino ter hišno številko, pod katero se bo žganjekuha vršila. Prijavi je priložiti v dveh izvodih popis prostorov in seznam tehničnih priprav in posod, ki so namenjene za uporabo pri žganjekuhi. Označiti je tudi obseg priprav in posod in osebo, ki trajno ali samo v odsotnosti podjetnika daje finančni kontroli potrebna pojasnila.
Ko je žganjarna urejena, se mora vsaka žganjekuha prijaviti oddelku finančne kontrole vsaj 24 ur pred pričetkom v dveh izvodih. Starejšina oddelka sme ta rok skrajšati, ako to kontrola dopušča. Žganjekuha se vrši ali za kako svobodno shranišče, ali proti takojšnjemu plačilu trošarine ali pa za izvoz neposredno iz žga-njarne v inozemstvo. Količina se ugotavlja od časa do časa po velikosti zbiralnika in sicer kadar se zbiralnik napolni ali kadar se obrat za več časa ukine. To ugotovitev vršita dva organa finančne kontrole. Postopanje in ugotovitev prave količine in jakosti jim je predpisano v pravilniku, ravnotako odpravljanje v svobodna shranišča oziroma inozemstvo ter obračunavanje trošarine.
Kot transporni gubitek se priznava, ako je svobodno shranišče oddaljeno od žganjarne do 5 km, največ 25%; ako je razdalja večja in se vrši transport v železnih rezervoarih, se priznava 0-5%, ako se pa odprem-lja v lesenih sodih, \%.
Za primanjkljaj do 5% mora pošiljatelj takoj plačati trošarino po odbitku transportnega gubitka, pri večjem primanjkljaju se pa poleg pla-čanja trošarine uvede kazensko postopanje.
Za prekuhavanje žganju se priznava gubitek 1-2% porabljene količine alkohola. Ako je diferenca večja, mora podjetnik takoj plačati trošarino od razlike. Ako je pa diierenca večja od 5%, uvede se tudi kazensko postopanje.
Osebe, ki se bavijo s prodajo ali, točenjem žganja, špirita ali drugih alkoholnih pijač, morajo voditi register o nabavljenih, prodanih in po-
trošenih količinah. Eni osebi prodane količine nad 5 litrov mora prodajalec vpisati v register takoj in priložiti potrdilo kupca, pod 5 litrov prodane količine se vpisujejo koncem vsakega dneva skupaj. Register zaključuje prodajalec trimesečno in ga po prenosu zaloge v nov register izroča do 10. aprila, julija, oktobra in januarja vsakega leta oddelku finančne kontrole, ki ga po pregledu in ugotovitvi, da je državna trošarina plačana, [zopet vrača pradajalcu. Ako kuhajo te osebe žganje iz surovin lastnega pridelka, morajo voditi še drug register. Oddelku finančne kontrole morajo prijaviti vsako proizvodnjo žganja iz surovin lastnega pridelka in oddelek vodi o tem beležnico. V register stranke vpisuje te količine organ finančne kontrole. Iz takih snovi izdelano žganje morajo prodajalci hraniti v lončenih prostorih, ako pa takih prostorov nimajo, morajo izdelek hraniti v lončenih posodah pod pečatom finančne kontrole. Trošarine prosto prepuščena količina žganja se pa mora vsikdar hraniti v lončenih prostorih. Vsak iznos žganja lastnega pridelka iz prostorov, kjer je shranjeno, se smatra za prodajo. Plačati je zanj trošarino in vpisati ga je v register. Ako se pa prenese žganje v prostore za prodajo, vpisati ga je tudi v obči register o dobavi, prodaji in potrošnji.
Ali morajo te osebe izpolniti glede žganjarne vse tiste pogoje, ki so določeni za žganjarne, ki prekuhavajo kupljene snovi za trgovino, ni jasno razvidno iz pravilnika. Analogija je vsekakor na mestu, kolikor zgoraj navedena določila ne divergirajo.
Glede povračanja trošarine ob izvozu žganja v inozemstvo, določa pravilnik, da se za množine žganja, ki so bile izdelane po pavšalaciji, vrača samo iznos, ki odgovarja polovici plačane trošarine, za množine, ki so proizvedene po novih predpisih, še pa vrača trošarina v polnem iznosu v smislu določil trosarinskega pravilnika.
V	-praktični izvedbi se bo pokazalo kot senčna stran teh predpisov zlasti preveliko razširjanje trošarine proste žganjekuhe.
Ta žganjekuha, ki je bila že sedaj favorizirana, je postala neomejeno prosta, ker je učinkovita kontrola prodaje a priori za domačo potrebo izdelanega žganja, absolutno nemogoča. Edino določilo, ki bo še nekoliko omejevalo tihotapski promet s trošarine prosto skuhanim žganjem, bo določilo trošarinskega pravilnika, da mora biti vsako kakorkoli v promet odpremljeno žganje opremljeno s potrdilom o plačani trošarini. Toda kake učinkovitosti tega določila ni pričakovati, ko finančna kontrola ne bo imela nobenih podatkov o produkciji žganja. Zato bo pač posledica novih predpisov poostrena konkurenca trgovini z žganjem, ki bo še vedno strogo pod kontrolo. Trgovina bo trpela, ker bo prodajala zatrošarinje-no žganje, dočim bo zakotna trgovina uspevala, ker se bo prodajalo pod roko nezatrošarinjeno, torej cenejše žganje. Za tihotapstvo določene kazni
tega zla ne bodo preprečile. Ako se je že država odrekla s temi odredbami izdatnim dohodkom na korist enemu delu svojih državljanov, je vsekakor obžalovati, da bodo morali drugi sloji boriti se z neopravičeno konkurenco, ki jo predpisi nikakor ne bodo mogli zabraniti. Ker je odpravljena trošarina na sadno vino in ni trošarine na vino za vinogradnike, uživajo poljedelci že precejšnje ugodnosti glede potrošnje. Razširjanje ali prav za prav odprava vsakršne omejitve za trošarine prosto žganjekuho
je smatrati zato in pa iz razloga, ker je pričakovati povečanega konsuma alkohola med našim itak temu zlu preveč udanim ljudstvom, za mero, ki sega predaleč. Utesnenje bi bilo za naše razmere umestnejše. Vrhu vsega bo neomejena produkcija na stežaj odprla vrata tihotapstvu. Produciralo se ne bo davščine prosto samo za domaččo potrebo, tudi se ne bo prodajalo samo prigodno, marveč se je bati v tem oziru barantanja z žganjem, ki "a bo težko zajeziti. Država pri tem ne bo prišla rta svoj račun.
Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič:
Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere.
(Nadaljevanje.)
Na tem mestu ne bode odveč, da svetujem solastnikom hiše, da se o prodaji skupne hiše med seboj sporazumejo ter jo prodajo prostoročno, ko se za tako prodajo nudi ugodna prilika, kajti prodaja potom sodnijske dražbe v sedanjih časih ni najboljša pot za vnovčevanje nepremičnin.
Drugače so razmere pri srednjih in malih kmetskih posestvih, kjer še vedno in v vsakem slučaju ni prodaje priporočati, pač pa je narobe bolje priporočiti nakup takega zemljišča. Tudi tukaj nastane čestokrat ob smrti dosedanjega lastnika vprašanje, ali naj se prepusti posestvo več solastnikom ko dedičem enega lastnika zapustnika ali naj je vzame eden dedič, dočim se naj drugim izplača njih dedščina v denarju. Slednje opisani prevzem je nekako običajno pravo v naših krajih. Odločitev sodišča je težavna in polna odgovornosti, osobito tedaj, če so dediči z večine nedoletni. Kjer preživi zapustnika poleg otrok še zakonski drug, recimo mati teh otrok, se da nasledstvo pač še uravnati tako, da prevzame celo zapuščino v naravi preživeči starišev proti temu, da se zaveže (fidejkomisarična substitucija) prepustiti to zapuščino svojčas enemu sedaj nedoletnih dedičev, katerim se njih dedni delež začasno le prisodi v denarnem znesku. Z ozirom na okolnost, da se tekom zapuščinske razprave, osobito nepremičnine redoma strogo ne cenijo ter tako pravilno določi prava promeiua vrednost zemljišča, so seveda naprnm prevzemniku zemljišča vsikdar pri sedanjih valutarnih razmerah oškodovani oni dediči, ki so prejeli ded-ščino izraženo v denarni vsoti, kar bom nižje še podrobneje obrazložil. Že med svetovno vojno, še bolj pa po previ’afu so se skušala zapuščinsko varstvena sodišča takim težkočam izogniti na ta način, da se je kratko-malo prepisala nato lastninska pravica glede v zapuščino spadajočega nepremičnega posestva na več dedičev kot solastnikov. Pa kmetsko posestvo z več solastniki si v gospodarstvu ne da lahko predstavljati. Pride do tega, da se hoče eden dedičev, ki je postal polnoleten, oženiti ali da se omoži polnoletna hči, tako da se priženi na posestvo njen mož. Varstvenemu sodišču se stavi predlog, da odobri sedaj prevzem celega posestva po enem solastniku ali celo ženinu ene solastnice, dočim se naj določijo ter vknjižijo drugim solastnikom, ki so še nedoletni, odpravnine ter te zastavno pravno zavarujejo na prevzetem posestvu. Takih transakcij deželno sodišče v Ljubljani v popre-vratni dobi ni hotelo odobriti in to z utemeljitvijo, da je podana nevarnost, da pri sedanji kolebajoči vrednosti denarja s tendenco še nadaljnega padanja njega vrednosti, obstoja resna nevarnost, da pridejo nekateri nedo-letni solastniki sploh ob vse premoženje. Takim odločbam je pritrjevalo tudi naše višje deželno sodišče in to po pravici, če tudi so se sodišča zavedala, da je njih odločitev le izbrala manjše zlo mesto še večjega.
III.
Gorenja razmotrivanja me neposredno bodrijo k raziskovanju, kako je ravnati z denarnim premoženjem nedoletnikov, za kar imajo skrbeti varstvena sodišča, da se ti nedolet-niki obvarujejo vsake škode po padli
vrednosti denarja. Zakon ločno ukazuje, naj bode tako premoženje pupi-larno varno naloženo in daje seveda tudi navodila, kako se naj to zgodi. (Prim. § 230 o. d. z.). Naložitev goto-vin, pripadajočih nedoletnikom, pri hranilnicah, urejenih po hranilnič-nem regulativu, pa tudi nakup tako-zvanih pupilarno-varnih efektov ne daje nikakega jamstva za izgube, ki nastanejo ob padcu denarne vrednosti, saj taki efekti v bistvu pomenijo le denar v drugi obliki. Relativno varnost bi dajale še kake industrijske delnice, boljše pa še delnice kake ru-dokopne ali podobne družbe, kjer obstoja kritje v nepremičnem premoženju. Seveda bi morala biti s primernim nadzorstvom odvzeta pri takih podjetjih možnost vsake špekulacije v slabem pomenu besede. Pupi-larno varnost bi konečno še dajali efekti inozemskih držav z zdravo zlato valuto. Nemški državni zakon o naložitvi pupilarnega premoženja z dne 23. 6. 1923 predvideva gori opisani način plodonosne naložitve.
Važni so slučaji, kjer prihaja v poštev razdelitev dedščine med istovrstne dediče, direktne potomce istega zapustnika, od katerih pa so eni še mladoletni, drugi pa že polnoletni ter z dotami in podobnimi prispevki za gospodarsko osamosvojitev (§§ 1231, 788 o. d. z.) takorekoč odpravljeni. Zakon veli, da je taka predplačila v denarju ali v blagu pri zakonitem dedovanju vračunati v zakoniti dedni delež. Ako so se take dajatve izvršile v premičnem blagu, preračuna se njih vrednost po trenutku zapustnikove smrti, ako so bile to nepremičnine, pa po trenotku, ko jih je zadevni sprejel; glede prejetega denarja smatra zakon kot samoob-sebi umevno, da je vračunati v dedni delež le celo, v istini sprejeto svoto (794 o. d. z.). Sedaj si pa predočimo, do kakih zaključkov pridemo ako do-slovno uporabimo zakon in prav nič no upoštevamo medčasno silno padlo vrednost denarja. Vzemimo, da je prejela odrasla hčer na doti itd. povodom možitve 10.000 zlatih kron, odrasli sin del očetovega nepremičnega posestva iste tedanje vrednosti, sedaj pa znaša vrednost cele zapuščine kak l'/2 milijona dinarjev in jo je razdeliti med šest zakonitih dedičev, od katerih je naistarejšima potreba vračunati to, kar sta že bila prejela pred zapustnikovo smrtjo v času, ko je bilo celo zapustnikovo premoženje morda vredno le kakih 150.000 zlatih kron. Če se vračuna obema sedaj le znesek po 2500 Din, izgubita na svoji dediščini le minimalen znesek, s tem pa so izdatno oškodovani drugi dediči. Ni mi znano, ako se je katerokoli sodišče že pečalo v novejši dobi s takim problemom, k sreči so taki slučaji bolj redki. Zoper neizprerne-njeno vporabo zakona tega določila govori pač zdrav razum Vračunati v dedni delež bi bilo treba toliko, kolikor je v primeru s celim premoženjem vsaki prejel na resnični vrednosti, preračunjeni na današnjo denarno vrednost.
IV.
Gorostasne naravnost so posledice padle vrednosti denarja na posojilne pogodbe in se kažejo te posledice v slučajih vračila denarnih posojil, odštetih dolžniku še tedaj, ko je imel denar, krožeč v državi, mnogo večjo
vrednost. Načelo, da je krona ostala krona, je sicer neizogibno, pa krivično in napačno. Država sama, ki je povzročila inflacijo z nekritimi nov-čanicami, nekako tacite zahteva, da se vpošteva le nominalna vrednost teh novčanic, ne pa njih prometna vrednost. Sila dejanskih razmer je seveda hujša; pri pogodbah, sklenjenih po inflaciji, jemlje se v poštev zgolj še preostala prometna vrednost denarja. Glede prej sklenjenih posojilnih pogodb se je kar udomačilo pri širjeni občinstvu, da sprejema vrnitev posojila v manjvrednem denarju kot nekak neizogibni udarec usode. Tako je padla vrednost denarja postala nekako vir obogačenja dolžnikom, ki špekulirajo nad vse uspešno, ako čim dalje zadržujejo plačilo v upanju, da bodo plačali čim pozneje, tem manj. Briga jih malo, da na prav nezaslišani način izkoriščajo upnike. Predmet denarnega dolga ni ničesar drugega, nego del celotne vrednosti dolžnikovega premoženja, odmerjen po gotovem številu denarnih jednot. Ravno v isti meri, kakor se je pri odštetju denarnega posojila dolžnikovo premoženje pomnožilo, naj bi se pri vrnitvi posojilne valute upniku zopet zmanjšalo. Če se to ni zgodilo ob naknadno padli vrednosti denarja, oškodovan je upnik, a dolžnik je neopravičeno obogačen.
Načelo, ki se ga drži judikatura, namreč da je v notranjem prometu v državi ostala krona pač krona, je po zakonu res navidezno podprto (prim. §§ 988., 989. o. d. z.), v istini pa pri denarnih posojilih zakon v ravno navedenih določbah vpostavlja pravilo, da je tak dolg v isti notranji vrednosti vrniti, kakor se ga je bilo sprejelo.
Vsakdanje prometne potrebe se gorenjemu krivičnemu načelu seveda upirajo. Primanjkuje srečnim posestnikom manjvrednih novčanic vsak nagib, da bi tak denar izposo-jevali ali nalagali na obresti, ali pa tudi kupovali obrestonosne papirje, ki imajo denarno vrednost. Vsak se skuša manjvrednega denarja iznebiti s tem, da ga zamenja ugodno ali neugodno za blago. Del občinstva celo rajši hrani take novčanice v svojih skrinjah, kakor da bi jih izposojeval. Denarja, potrebnega za vzdrževanje obratov, ni dobiti, skuša se temu odpomoči s tem, da se ponuja za posojeni denar veliko višje obresti, ki so dejanski v bančnem pometu dosegle že bajno višino. Te kalamitete se s zopetno inflacijo seveda ne odpravijo, preje še pomnože. (Dalje sledi.)
THE REX CO.. LJUBLJANA.
industrija.
Sladkorno tovarne na Češkoslovaškem.
Češkoslovaška vlada je prepovedala izvoz tovarnam, ki se niso hotele zavezati preskrbljevali domači trg.
Obrt.
Važno za domače zadruge in obrtnike.
Po naredbi g. ministra za trgovino in industrijo z dne 21. novembra 1923,
V.	št. 17.004 se razširi veljavnost čl. 140. srbskega zakona o radnjama z dne 29. junija 1910 na celo državo. Dotični člen se glasi: »Pri nabavljanju za državo, okroge, sreze ali občine ocenjujejo se prvenstveno ponudbe obrtnih zadrug, za njimi* pa domačih obrtnikov, industrij-eev in trgovcev. Te ponudbe, če obsegajo domače proizvode pri drugače enakih Pogojih dobave, se sprejemajo prvenstveno, če so ceiie višje do največ 5 do 10% od najnižje ponudbe ponudnikov tujih proizvodov vštevši carino in transport. Pri razpisu licitacij je paziti na to, da se omogoči udeležba tudi manjšim in-dustrijcem in obrtnikom. V inozemstvu se morejo naročati samo one količine dotionih premetov, ki jih je nemogoče izgotoviti v tuzemstvu v odrejenem roku.«
Obrtno zborovanje v Celju se vrši v četrtek, dne 17. t. m. v gostilniških prostorih Nar. doma. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja za pridobitne sloje, vsled česar se opozarjajo na ta sestanek zlasti obrtniki, trgovci in industrijalci.
Otvoritev obrtne nadaljevalne solo za gostilniško in kavarniško obrt v Sloveniji. Dne 7. t. m. opoldne se je v Ljubljani slavnostno otvorila strokovna na-daljevalnica za gostilniške in kavarniške vajence. V dvorani restavracije »Zvezda: so se zbrali zastopniki državnih in avtonomnih oblasti, trgovskih in obrtnih organizacij, šol, zadrug, hotelov, restavracij, kavarn in tudi večje število vajencev. Šolo je otvoril agilni predsednik Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem, občinski svetovalec g. Fr. Kavčič. Od leta 1909., ko se je vršila v Ljubljani ustanovitev Zveze ter so se priredili gostilničarski in kuharski tečaji, se je pripravljala ustanovitev te na-daljevalnice za gostilničarske in kavarniške vajence. V to svrho so se zbirala sredstva iz vpisnin in oprostnin vajencev, prispevki na sestankih in zborovanjih ter so se zagotovile podpore javnih faktorjev. Šola bi se bila začela že leta 1914., a izbruhnila je vojna. Po prevratu je ljubljanski občinski svet 1. 1920. sklenil pobirati davščino na prenočišča in se je od te davščine nalagalo po 22 odstotkov za fond gostilničarske šole. Enaka davščina se je uvedla v Mariboru, Celju in v Ptuju ter se tudi ondi nalaga po 22% vseh dohodkov v enako svrho. Kot prva oblastno dovoljena gostilničarsko-kavar-niška obrtna šola v Sloveniji se je otvorila sedaj ljubljanska šola za 40 vajencev. Šolski odbor tvorijo gg. Fr. Kavčič kot predsednik. Krapeš, Fiala, Daks, Stritar, Zalaznik, Dolničar Mat. in Al., Tonejc ter zastopniki Zveze za tujski promet, Trgovske in obrtne zbornice, ministrstva trgovine in obrti, oddelek v Ljubljani, Trgovske akademije, Državne obrtne šole i. dr. Dvorni svetnik dr. R. Marn je naglašal nujno korist nove šole za moderni razvoj obrti in prometa tujcev ter omenjal zasluge šolskega odbora vobče, predsednika Kavčiča pa še posebej. Nadalje je pozdravil ustanovitev šole v imenu Trgovske in obrtne zbornice g. dr. Pless, ki je v svojem govoru poudarjal važnost dobrega, solidnega gostilničarstva za tujski promet, ki tvori v gospodarstvu Slovenije tako važno, aktivno postavico. Tudi so še pozdravili ustanovitev šole gg. Franclietti za Zvezo obrtnih zadrug, ravnatelj dr. Bohm v imenu Trgovske akademije, mestni učitelj Gorazd, kavarnar Pogačnik in mar-ker Štraus v imenu organizacije pomočnikov.
V	proslavo novootvorjene šole se je vršil zvečer v restavraciji »Zvezda« banket. Banketu so prisostvovali razen že zgoraj navedenih zastopnikov še veliki župan g. dr. Šporn, fin. delegat g. dr. Šavnik, mag. nadsvetnik g. Govekar in številni naši hotelirji, restavraterji in kavarnarji. Večerjo je pripravila in servirala Krapeževa restavracija tako, da more služiti našemu gostilničarstvu v pravi ponos. Po večerji se je razvila prijateljska zabava, med katero so se izrekle prisrčne zdravice. — Gostilničarski in kavarniški šoli želimo najboljši uspeh, naj bi se najboljše razvijala in naj bi nam vzgajala tak naraščaj, ki bo mogel dvigniti to obrt do najvišje razvojne stopnje.
Denarstva.
Prenos državnih vrednostnih papirjev iz naše države v inozemstvo. Generalna direkcija državnih dolgov objavlja, da ni zabranjen prenos nastopnih državnih vrednostnih papirjev v inozemstvo: 7% investicijskega posojila iz 1. 1921., 4% obveznic za finančno likvidacijo agrarnih odnosov v Bosni in Hercegovini in
2	'A % državne rente za vojno odškodnino iz 1. 1923.
Rezervni fondi denarnih zavodov. Naša vlada namerava baje srbski zakon o dolžnosti uporabe državnih vrednostnih papirjev za naložitve rezervnih fondov proširiti na celo državo.
Vplačan je delnic Narodne banke. Narodna banka je pozvala vpisnike novih delnic, da najkasneje do 30. aprila 1324. položijo tretji obrok v znesku 576 Din na delnico. Vplačila se vrše pri vseh bankinih podružnicah. Kdor ne plača do tega roka, mora plačati 8% obresti, a kdor ne plača najkasneje tekom dveh mesecev izza tega roka, izgubi pravico na vsote, ki jih je že pred tem vplačal.
Fuzija treh zagrebških denarnih zavodov. V soboto 5. t. m. so se vršili v Zagrebu trije občni zbori sledečih denarnih zavodov: Banka za trgovino, obrt in industrijo, d. d., Centralna banka in
Centralna eskomptna in menjalna banka, kjer se je sklenila fuzija zadnjih dveh zavodov s prvo imenovano banko. Zadnji dve banki sta prenehali obstojati 31. decembra pr. leta in prevzame vsa njihova aktiva in pasiva Banka za trgovino, obrt in industrijo. Zato se bo delniška glavnica tega zavoda zvišala od 25 na 125 milijonov dinarjev. Od tega povišanja se bo uporabila vsota 55 milijonov za prevzetje in izmenjavo delnic drugih dveh bank, o emisiji ostalih 45 milijonov bo odločilo ravnateljstvo. Pri tem so se izpremenila pravila in banka se imenuje sedaj Centralna banka za trgovino, obrt in industrijo d. d. Zagreb.
Kurzi dolarja na borzi v Beogradu 1. 1922 in 1923.: 1. jan. 1922: 70.— ; 1. julija 1922: 81.— ; 1. jan. 1923: 97.—; 1. marca 1923: 98.—; 25. aprila 1923: 97.—; 25. maja 1923: 94.50; 5. junija 1923: 79.30; 24. avgusta 1923: 95.90; 26. oktobra 1923: 85.—; 15. novembra 1923: 87.65 in 31. decembra 1923: 88.50
Zlata pariteta srednjeevropskih držav. Nemčija: 1 zlata marka = 1 bilijon pap. mark; Avstrija: 1 zlata krona = 14.400 pap. kron; Češkoslovaška: 1 zlata krona — 7.05 pap kron; Jugoslavija: 1 zlati dinar = 15.5 pap. dinarjev; Poljska:
1 zlata marka = 725.000 pap. mark; Ogrska: 1 zlata krona = 3780 pap. kron; Rumunija: 1 zlati lej = 34 pap. lejev; Italija: 1 zlata lira = 4.45 pap. lir.
Čekovni promet v novembru 1. 1923.
V	novembru 1. 1923 se je na novo otvo-rilo 251 čekovnih računov, saldiralo pa 33. Koncem novembra je bilo otvorjenih v Beogradu 316, v Sarajevu 2459, v Ljubljani 3706 in v Zagrebu 3311 čekovnih računov. Stanje vlog je bilo začetkom novembra 1923 v Beogradu 11,390.416 Din, v Sarajevu 85,986.932 Din, v Ljubljani 81,046.857 Din in v Zagrebu 91,034.477 dinarjev. Skupaj 269,458.683 Din. Tekom novembra 1923 so se vloge znižale na 248,919.655 Din.
Obtok češkoslovaških novčanic. Po stanju dne 31. decembra 1923 je znašal obtok češkoslovaških novčanic 9.598 milijonov 903.000 Kč, kar znači napram stanju dne 23. decembra 1923 povišek za
619,683.000	Kč.
Gibanje obtoka avstrijskih novčanic v novembru 1. 1923. Avstrijska narodna banka je imela v obtoku (v tisočih) dne 7. novembra za 6.410,338.274 K, dne 15. novembra za 6.335,945.031 K, dne 23. novembra za 6.302,663.954 K in dne 30. novembra za 6.577,616.340 K novčanic.
Devizni predpisi v Avstriji. Na veljaven inozemski potni list smejo prodajalci deviz izplačati inozemska plačilna sredstva do vrednosti 10 (do sedaj 5) milijonov Ka; v prometu menjalnic pa 2 (do sedaj 1) milijona Ka. Valutna posojila se smejo jemati brez posebnega dovoljenja tudi v inozemstvu. Izvozna valuta pri prodaji efektov se mora oddati sedaj le v polovični vrednosti. Avstrijske krone se smejo izvažati ali v dobro vpisovati na inozemski konto do zneska
2 mil. Ka, v vrednostnih pismih pa razpošiljati do zneska 500.000 Ka.
Hranilne vloge v Avstriji. Hranilne vloge pri avstrijskih denarnih zavodih so znašale koncem novembra 1. 1923 499.9 milijard Ka napram 458.2 milijardam Ka koncem oktobra 1. 1923. — Povišek znaša torej 41.8 milijard Ka.
Valovanje kurza ogrske krone v letu 1923. Ogrska krona je izza dne 1. januarja 1923 izgubila na vrednosti okoli 600%. Dne 1. januarja 1923 je bila vredna na Curiški borzi še 0.20—0.205 cent, koncem marca le še 0.1G5, koncem julija 1923 pa le še 0.03 cent. Na tej višini, iz-vzemši malenkostnih valovanj, je obstala uo konca leta.
Carina.
Nov pomočnik generalnega direktorja carin. Za pomočnika generalnega direktorja carin je imenovan naš rojak g. dr. Konrad Šmid, ki je opravljal do sedaj posle načelnika tarifnega odelenja in je služboval pred Čdhcdom v Beograd kot davčni referent v Ptuju.
2akon o občni carinski tarifi. Po poročilih iz Beograda namerava vlada predložiti načrt zakona o občni carinski tarifi že v prvi polovici prihodnjega meseca in po možnosti pospešiti njeno uzakonjenje. Šele čim se občna carinska tarifa odobri, namerava vlada otvoriti trgovska pogajanja z Avstrijo, po vsej priliki v prvi polovici meseca marca t. 1.
Carinska konferenca v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
naznanja, da se vrši prihodnja carinska konferenca dne 11. januarja t. 1. ob 17. in pol uri v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica 10., 1. nadstropje).
Nova avstrijska carinska tarifa. Komite referentov v trgovskem ministrstvu je načrt nove carinske tarife skoro že dovršil. Nova tarifa stopi po vsej priliki z dnem 1. julija t. 1. v veljavo.
Znižanje uvozno carine za les v Avstriji. Izza dne 1. januarja 1924 se je izvozna davščina za les znižala povprečno za 50%.
Davki.
Naknadno pobiranje takse po tarifni postavki 61 in 62 (gostilniške in kavarniške koncesije) za dobo od 7. aprila 1920 do 14. novembra 1923. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani nam je poslala sledeči komunike: Tarifni postavki 61 in 62 srbijanskega zakona o taksah, ki določata posebne takse za podelitev takozvanega »mesnega prava«, sta bili že z začasnim zakonom z dne 6. aprila 1920 (Uradni list št. 48 ex 1920) pro-širjeni na vse državno ozemlje in bili prevzeti tudi v zakon o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (Uradni list št. 100 ex 1921). Ker je po v Sloveniji veljavnem obrtnem pravu inštitucija »mesnega prava«, ki je neke vrste realna koncesija, docela neznana, je finančna delegacija v zvezi z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo ponovno opozarjala na merodajnih mestih, da ti tarifni postavki brez ustrezne pre-membe obrtnega reda v Sloveniji nista izvedljivi. Tudi ministrstvo za notranje posle se je pridružilo tem pomislekom. Generalna direkcija posrednih davkov pa konsekventno zavzema stališče, da je bilo s takšnimi določbami tudi srbi-jansko »mesno pravo« proširjeno na vso kraljevino in da je to pravico smatrati za pridobljeno v vseh primerih, v katerih je v gostilniški ali kavarniški koncesiji označen lokal, v katerem se sme obratovati. V skladu s tem zahteva generalna direkcija posrednih davkov, da se taksa iz postavk 61 in 62 pobere naknadno tudi za vse koncesije, za katere se je prosilo v dobi od 7. aprila 1920 do vštetega 14. novembra 1923. Taksa znaša: za gostilniška pravico: v Ljubljani in Mariboru 3000 Din, v drugih mestih 2500 Din, v trgih 2000 Din, v vaseh 1500 Din; za kavarniško pravico: a) v Ljubljani in v Mariboru 3500 Din, b) v drugih mestih 3000 Din, c) v trgih 2500 Din, č) v vaseh 2000 Din. — Interesentje se poživljajo, da vplačajo to takso v roku 14 dni od dneva, ko se objavi v Uradnem listu razglas finančne direkcije z dne 4. januarja t. 1. št. B II 145/4 ex 1923.
Posebna pridobnina na Češkoslovaškem v letu 1924. Češkoslovaški parlament je v jesenski seziji leta 1923. sklenil, da tudi v letu 1924. ne sme presegati posebna pridobnina z vsemi dokladami 80 odstotkov čistega dobička.
Obdavčenje uvoza na Češkoslovaškem z davkom na poslovni promet. Po časopisnih poročilih se bavi finančno ministrstvo z namero, da izda novo izvršilno naredbo k zakonu o davku na poslovni promet. Gre predvsem za določitev blaga, za čigar uvoz naj se plačuje davek na poslovni promet. Pred kratkim se je vršila konferenca z interesiranimi korporacijami glede pobiranja davka od uvoza žita in moke.
i" 	..	•
tv.:ademars t..	'	n
Promet
Poostrene določbe o poštnih paketih.
Pristojno ministrstvo je opozorilo vse pošte, da brezpogojno odklonijo vse pakete, ki niso pravilno opremljeni. Vsi izpod 600 Din vrednosti morajo biti zapečateni z voskom, svincem ali vsaj z vinjeto.
Otvoritev javne telefonske govorilnice.
Prtekli mesec je bila v Kištanju otvorje-na javna telefonska govorilnica. Povišanje poštnih tarifov v Rumuniji.
' Poštna uprava v Rumuniji namerava v kratkem izdatno povišati poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Po časopisnih poročilih gre za trikratno zvi-1 Sanje sedanjih pristojbin.
Stran 4.
■nHaHHHHOHHnMtO
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za politični okraj Brežice priredi plesno zabavo s koncertom vojaške godbe v soboto, dne 2. svečana t. 1. v Narodnem domu v Brežicah. Vabila se bodo razposlala prihodnje dni. Cisti dobiček je namenjen kritju stroškov gremijalne šole in za izobrazbo trgovskih nastavljencev.
Gremij trgovcev za ljubljansko okolico priredi dne 13. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih gostilne Jurca na Vrhniki informativen sestanek, na katerem se bo razpravljalo o davkih in o pomenu, ki ga ima volitev v dohodninsko cenilno komisijo. Vabijo se vsi interesenti, da se tega važnega sestanka udeleže v čimvečjem številu.	T.	Zebal 1. r.
Slovenjgradec. Dopolnilna volitev članov in namestnikov v dohodninsko komisijo davčne oblasti v Slovenjgradcu. Na zaupnem sestanku greinija trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje, obrtnega društva slovenjgraškega polit, okraja, zadruge gostilničarjev ter krojačev in čevljarjev slovenjgraškega sodnega okraja je bila dne 2. januarja t. 1. v Slovenjgradcu sporazumno postavljena sledeča skupna nestrankarska gospodarska kandidatna lista :	Člana	:
1.	Gosp. Rojnik Ivan, gremijalni odbornik in trgovec v Slovenjgradcu. 2. Gosp. Vrhnjak Ivan, kmet, gostilničar in lesni trgovec v Pamečah, okraj Slovenjgradec. Namestnika: 1. Gosp. Kralj Ivan, načelnik obrtnih društev polit, okraja Slovenjgradec, mizarski mojster in posestnik v Slovenjgradcu. 2. Gosp. Kumprej Miha, kmet in lesni trgovec v St. Danijelu, okraj Prevalje. Z omenjeno kondidatno listo se strinjajo načelstva slovenjgraške SLS, JDS in SKS. — Glasom razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 23. XI. 1923., štev. A I 134/27 ex 1923 (glej stran 686 Uradnega lista štev. 108 ex 1923) se bo vršila volitev v nedeljo, dne 20. januarja 1924 od 7. ure zjutraj do 13. ure v sledečih volilnih krajih: Za voiilce, bivajoče v področju davčnega okraja: Marenberk, v uradnih prostorih davčnega urada v Marenberku; Slovenjgradec, v uradnih prostorih davčne oblasti v Slovenjgradcu; Šoštanj, v uradnih prostorih davčnega urada v Šoštanju; Prevalje, v uradnih prostorih davčnega urada v Prevaljah. — Vsakega upravičenega volilca, ki je leta 1923 plačal dohodn. davek, je v lastno korist osebna dolžnost se v nedeljo, dne
23. januarja 1924 v pristojnem, prej omenjenem volilnem lokalu osebno zglasiti in voliti osebe skupne nestrankarske
gospodarske liste. Volilci naj prineso s sebi j dokaz, da se zamorejo v slučaju potrebe legitimirati na verodostojen način.
Razno.
Protestni shod hišnih posestnikov. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 13. januarja t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« velik protestni shod proti 30 odstot. pribitku na hišno-najem-ninski davek, proti odpravi davčnih plačilnih nalogov, proti zakonu o taksah ter proti obdačenju v Sloveniji vpbče. Dalje se bo razpravljalo o stanovanjskem vpra- j šanju. Končno bo razgovor o kuluku, | dimnikarskih delih in drugrli važnih sta- i novskih zadevah. Radi važnosti dnevnega! reda se na ta protestni shod vabijo vsi posestniki iz cele Slovenije, najsi bodo člani našga društva ali ne. Popoldne ob 2. uri se vrši istotam seja delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo. — Odbor.
Prošnje za puške in strelivo. Pokrajinska uprava objavlja: Ministrstvo za vojno in mornarico dobiva nebroj prošenj od raznih strelskih in sokolskih društev za brezplačno dobavo pušk in streliva. Vojni minister naznanja, da žal ne more ustreči teiii prošnjam, ker nima na raz- j polago zadostnih sredstev za nabavo ; pušk in streliva v ta namen. Zato se opozarja javnost, naj opusti take prošnje do ministrstva za vojno in mornarico, ker jim ne more ugoditi.
Stroški vzdrževanja v Avstriji. Tekom leta 1923. so se stroški za preživljanje v Avstriji zvišali za približno 40%. Povprečno 40% podraženje se razdeli nastopno: živila 15%, obleka 26%, stanovanje itd. 60%, kulturne in druge potrebe za 80%.
Letina v Avstriji v 1. 1323. V 1. 1923 je Avstrija pridelala 382.060 q pšenice, 519.280 q rži, 414.120 q ječmena, 163 tisoč 640 q krompirja in 80.985 q sladkorja več nego v letu 1922. Izza obstoja republike je bila letina v 1. 1923 najugodnejša.
Inozemska podjetja na Češkoslovaškem. Na češkoslovaškem deluje 139 inozemskih podjetij, ki se nastopno raz-dele po državljanstvu: Amerika 4, Anglija 7, Belgija 3, Danska 1, Francija 1,
Holandska 3, Italija 2, Jugoslavija 1, Madžarska 46, Nemčija 32, Avstrija 37 in Švica 2. Jugoslovansko podjetje ima
20,444.000	Kj delniške glavnice.
Akcijske družbe na Poljskem. V času od 1. januarja 1919. do 31. decembra 1922. se je ustanovilo na Poljskem 907, v letu 1923 pa 175 novih akcijskih družb. Delniška glavnica v letu 1923. ustanovljenih družb znaša 138.056 milijonov 480.000 poljskih mrak.
Delavska kriza v Lodzu. Tekstilni delavci v Lodzu iti v okolici pretijo s štraj-kom, ker se industrijci branijo jim izplačati po indeksu jim pristoječi 72% povi--šek draginjskih doklad za mesec december 1. 1923. Delavske organizacije so sklenile, da proglasijo generalni štrajk, alto se v najkrajšem času poviški ne izplačajo.
Krasno zobovje doseže se le pri sialni uporabi
ZOBNE PASTE.
Tržne poročila.
Delovanje novosadske borze v preteklem tednu. Tendenca na novosadski borzi v preteklem tednu je bila neizpre-menjena. Koruza prompt prikazuje nekoliko čvrstejšo tendenco. Za pšenico do konca tedna ni bilo nikakega povpraševanja, šele zadnje dni je bilo zanimanje za pšenico večje, vendar to ni vplivalo na spremembo cen. Tendenca ječmena je čvrsta, medtem ko vlada v ovsu stagnacija. Povpraševanje za moko je še vedno slabo in je njena tendenca slaba. Povpraševanje po otrobih je zadovoljivo. Celokupni promet preteklega ledna je znašal 373 vagonov, od čegar odpade na pšenico 50, na koruzo 296, na ječmen 4, na oves 6, na fižol 1, na moko 5, na otrobe 11 in na seno 4 vagone.
Kolonijtilui trg. Na zagrebškem kolo-nijalnem trgu notirajo na debelo sledeče cene (v dinarjih); sladkor v kockah 21.50, kristal 19.50; kava: Rio 7 32.50, Rio 6 33.50, Rio 5 35, Rio 4 36, Rio 3 38, Santos sup. 39.50, Santos prima 40.50, Rio Cave 38.50, Guatemala 57, Portori-co GO; riž: italijanska glace Splendor 10, Moulmain 9, Aracan glace 9.25, Burma
11.	8; Soja olje v sodčkih 26, v zabojih po 20 kg 20.50. — Na tržaškem trgu pa kolonijalnetnu blagu na debelo sledeče cene (v lirah): sladkor v kockah 2.85, kristal 2.72; kava: Rio 7 5.70, Rio 6 5.90,
Rio 5 6, Rio 4 6.20, Rio 3 6.50, Santos sup. 7, Santos prima 7.20, Minas srednji 6.90, Minas fini 7, Minas Cave 7.10, Rio Cave 10.50, Portorieo 11; riž: italijanski glace Splendor 1.75, Moulnain 1.70, Aracan glace 1.70, Burma II. 1.55. Soja olje v sodčkih 5.40.
Ceno živini na dunajskem irgu so bile zadnje din sledeče: voli L vrste 10.000 do 17.000 n. a. K kg, biki in krave 9000 do 17.000 n. a. K.
Gibanje cen pšenice v 1. 1923. Cene pšenice iz Bačke so se gibale v 1. 1923 nastopno: 1. januarja: 437.—, 23. marca: 457.—; 25. maja: 437.50; 24. avgusta: 337.50; 26. oktobra 337.50; 15. novembra: 310.-— in 31. decembra: 330.— Din.
- Hmelj.
XXXVII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o hmeljski kupčiji v obče. Zateč, Č. S. R., 5. januarja 1924. Živahno povpraševanje in čvrsto razpoloženje na hmeljskem trgu se je od starega leta preneslo na novo. Prve dni t. 1. se je vse pokupilo, kar je bilo na prodaj po vedno rastočih cenah in sicer najpo-prej po 3800 do 3850, naposled po 3900 čsl. kron za 50 kg. Dnevno se je prodajalo le po 15 do 20 bal, ker namreč ni bilo več blaga naprodaj. Posestniki hmelja ne silijo k prodaji in zahtevajo vseskozi po 4000 čK za 50 kg. Včeraj se je 10 bal najboljšega blaga prodalo po 4000 čK za 50 kg; drugo blago se je pa prodajalo po 3900 do 3940 čK za 50 kg. Tudi na kmetih se je prodajalo po 3850 do 3900 čK za 50 kg. — Tudi lanski hmelj je prišel vpoštev in se je plačeval po 3000 čK za 50 kg. Vsa zateška zaloga (mesto in okoliš) bo znašala še ca 4000 q po 50 kg. Pri živahnem povpraševanju je konečno razpoloženje prav čvrsto, cene pa rastoče. — Savez hmeljarskih društev.
r nifiinniiBrngimiTininrrtrnrrimiT^
fflBjKEUaHBHB&aKEffiiaSEffiPjKBiS!?
NA VELIKO!
E3
K
§ Priporočamo : galanterije, ||
g nogavice, potrebščine za j®
a čevljarje, sedlarje, rinčice, £
5 podloge (belgier), potreb- B
® ščine za krojače in šivilje, j
H gumbe, sukanec, vezenino, m
g svilo, tehtnice decimalne “
“ in balančuc najceneje pri &
_ _ - - - B
■ B
H Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. gj
HESBaBaBfiuaHtiiSHigaBHttcaaiia
8 JOSIP PETELINI
H r	  ed.	«	.	.	r.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, n oko in deže ne pridelke, r znovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kav« in mlin za dišave z elek tričniin obratom.
Najfineje perilo za gospode in delavsko
priporoča
Tovarna perila,
v Ljubljani.
Cenjene trgovce v mestu in na deželi se < po/.arja na priložnostni ouled sortirane zaloge perila v skladišču KolocIvorska ulica štev. S nasproti hotela „Strukelj“
Oprema ?3 trpovski lokal
dobro ohranjena se ugodno proda. Ponudbe pod »Redka prilika« na upravništvo »Trgovskega lista«.
Ceniki na razpolago.
0g!ii3i I JiiSll ilfi
i r • ~ 'i i iUfiTiyiBiirii«rr>ntTtmti
debelo rii zmleto v vsaki mno-
žini takoj pošlje najcenejse
r
raca
Telefon 327.
Mlin za vse.
Ov
o
o
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon šlev. 552 se priporoča za naročila vseli v njeno stroko spadajočih del.
Lastna knjigoveznica, k.vršttev točna in solidna!
puOIIC3IICDIlCDIICDIIC3IICa
D	Rusi	0
'i Slaniki oviti g
- Prekajene rilbe S
J	(BUcklinge)	[j
g Ostsecheringe (j ::	Kuinarce	S
“ la znajmske v soli ^ in kisu	g
Paradižni sok = Jo domač, Clsl, v U dozah
r Prva jugoslovanska industrija — 0 z« konserve rib, sočivja in Q q sadja, družbo z o. z. , Q H _ Maribor	=
U
ItcO
;	ZahlevaP«	cenik	I
CD IIOIIOllOMOllOIIO
mmjm usri
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska -c. 4 Cv lostul sta.
KAPITAL in REZERVE Din 17.55M1.00«-—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in uajkulantneje. Brzojavi: Trgovska
EKSPOZITURE
Konjice
Meža-Dravograd
Telefoni: 139, 146, 458
lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.