Gremo naprej V marcu 2017 je bil volilni občni zbor Slovenskega etnološkega društva (SED). Po štirih letih uspešnega krmarjenja društva je Anja Serec Hodžar krmilo etnološke ladje prepustila Alenki Černelič Krošelj. Anji in vsem v izvršnem odboru se zahvaljujem za sodelovanje, podporo in pomoč pri izdajanju revije, novi zasedbi pa želim uspešno krmarjenje. Verjamem, da bo nova predsednica uspešna, saj je to s svojim udejstvova- njem v društvu in zunaj njega že večkrat dokazala. Vem tudi, da dobro razume delovanje revije, saj je v preteklosti urednikovanju Glasnika SED posvetila štiri leta. To delo uredniku vzame veliko časa in energije ter kdaj pa kdaj požre kar nekaj živcev. Ne tako velika ladja, bolj čoln, je tudi uredništvo Glasnika SED. Zadnji dve leti ga je v vlogi glavnega ure- dnika odlično usmerjal Miha Kozorog, ki se od te funkcije poslavlja in predaja svoje delo prejšnji odgovorni urednici, jaz pa svojo dosedanjo funkcijo predajam Aniti Matkovič. Pravzaprav Miha čolna ne zapušča, saj ostaja v uredniškem odboru, v katerem poleg Martine Piko-Rustia sodeluje še predsednica društva Alenka Černelič Krošelj. Uredniški odbor po šestih letih zapušča Mateja Habinc, ki se ji za sodelovanje lepo zahvaljujem. Kot urednica si želim večji uredniški čoln, v katerem bi lahko sedelo in predvsem dejavno pomagalo veslati več zainteresiranih posameznikov in predstavnikov osrednjih in regionalnih institucij, ki jim je etnologija srž raziskovalnih, izobraževalnih in strokovnih prizadevanj. Morda pa je po 20 letih (ure- dniški odbor se je iz devetih članov na tri skrčil že davnega leta 1997) spet čas za njegovo razširitev. Tako bi Glasnik SED lažje ostajal glasilo vseh etnologinj in etnologov, kulturnih antropologinj in antropologov, folkloristk in folkloristov; vseh, ki želijo svoje misli in spoznanja naše stroke širiti tudi v slovenskem jeziku. Kar je za nekatere samoumevno, za druge pa skorajda drzno dejanje. V tej številki smo tematski sklop posvetili antropologiji zdravja, bolezni in zdravljenj oziroma medicinski antropologiji. Požrtvovalno delo gostujočih urednic Jane Šimenc in Uršule Lipovec Čebron se kaže v šestih člankih tega sklopa, ki ga zaokrožuje intervju z Borutom Telbanom. Prav pogovor z njim je spodbu- da k premisleku o vnovični uvedbi te nekdaj pogostejše zvrsti besedil v naši reviji. Intervjuji, ki odstirajo osebno-profesionalne poglede na vedo in posameznikovo delo, so dragoceni in s časom le še pridobivajo vrednost. Naj zato velja povabilo, da bralci in člani društva predlagate ali tudi izpeljete pogovor s sogovor- niki iz etnoloških, antropoloških in folklorističnih vrst. Tisti, ki gledate na točkovanje vaših prispevkov, tega zagotovo ne boste storili, saj vloženo delo v intervju, predstavitev knjige ali drugo »le« strokovno pisanje občasno ni ovrednoteno tako, kot bi si želeli. Enako je z lektoriranjem in recenziranjem člankov, uredniko- vanjem in še kaj bi se našlo, kar vzame veliko časa. Največje plačilo za tako delo je osebno zadovoljstvo, da si ga dobro opravil. A tudi to nekaj velja. Zato se posadka za naš čoln občasno težko sestavi in naše po- potovanje od začetka do izida številke skoraj nikoli ni mirno; navadno ga zaznamujejo odpovedi nekaterih napovedanih besedil, zamujanje ali prilagajanje rokov, usklajevanje in iskanje rešitev z namenom, da bo številka vsebinsko čim boljša, dovolj pestra in bo izšla pravočasno. Upam, da vas junijska številka našega glasila ujame še pred poletnim dopustom – morda se boste prav ob prebiranju Glasnika v poletnih dneh in ob uživanju zasluženega dopusta napolnili z novimi idejami, močmi in spoznanji. Rebeka Kunej, odgovorna urednica