Leto LXXn, št. 163 Poštnina plačana t gotovini Die Postgebttbr bar bezaUi Pre» - Cena C 1 Urerinifitvo • uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-61—23-65. Mesečna naročnina 23 Ur, ta Inozemstvo <0 lir. — Cek. rač. Ljub. Ijana 10.650 za naročnino ln 10.394 za lnserote. Izključno zastopstvo za oglase iz Italije ln Inozemstva: DTI 8. A Mila no. Rokopisov ne vračamo. lULU 1941 19 SREDA Ifeehrsohlacht grossfesi Husmasses in der PSormandie Grcssangrifie sudvvestlich Caen zum Stehen gebracht — Sclmerste Feind-vcrlustc nordostlich St. Lo — Geringer anglo-amerikanischer Gelandc-gewinn in Italien — Alle sovvjetischen Durchbruchsvcrsuche im Siiden der Ostfront zerschlagcn — Einmann-Torpcdo - das neuartige Kampimittel der Kriegsmarine DNB. Ans dem Fiihrerhanpttpiarfier, 18. Juli. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: In der Normnndie bat im Raum siid^vestlicli Caen und nordostlich S t. Lo durch den Eiusatz neuer Krfifte auf beiden Seitcn die Ab\vehrschlaclit griisstes Ausmass nngcnoniinen. Siid-\vestlich Caen vvurden alle feindlichen Grossnngriffe zum Stehen gebracht. Wo der Feind voriibergehend in unsere Stellungen eindriugen konnte, \vnrde er in sofortigen Gegenstossen gcvvorfen. Besondcrs heftig waren die von starkstem Artilieriefeuer unterstiitzten Durehbruchsangriffe im Raum nordostlich St. Lo. Es gelang dem Feind dort erst nach sch\versten Verlusten, unsere Linien auf den Nordrund der Stadt zuriickzudriicken. Schlachtflieger unterstiitzten die Ab-wehrkiimpfe des Hceres im Landekopf. In der Nacht vvurden feindliche Truppensammlungen und Artilleriestel-lungen mit guter Wirkung angegriffcn. Im franzosisehen Raum wurden wiederum 167 Terroristen und Banditcn im Kampf niedergemacht. Die im Wehrmachtsbericht versehie-dentlich gemeldete Versenkung feind-licher Schiffe durch neuartige Kampf-mittel der Kriegsmarine ist auf den Einsatz von Torpedos zuriiekzufiihren. die durch einen Mann nn den Feind gebracht werden. Bei diesem Einsatz hat sich der Matrosen-Obergefreite Walter Gerhold besonders ausgezcich-net. Das Vergeltungsfcucr auf London dauert an. Auch in Italien nahmen die Ab-vehrkiimpfe in den bisherigen Brenn-punkten immer mehr an Ileftigkeit zu. Besonders siidostlich Livorno, nordlich und nordvvcstlich Volterra, im Raum beiderseits Arezzo und siidlich Ancona fiihrte der Feind zahlreiche Angriffe, in denen er jedoch nur ge-ringen Gelandegevvinn erzielen konnte. Im Siiden der Ostfront grillen die Soivjets iistlich des oberen Bng wei-ter mit stnrkcn Kriiften an. In Gegenstossen zerschliigen unsere Divisionen alle feindlichen Durchhruchsversurhe. Im Mittelabschnitt warfcn unsere Truppen an iiiehreren Stellen dio auf das Westufer des Njem en vorgedrun-genen Bolsche\visten iilter den Kluss zuriick. Westlich W i I n a , im Seengeliiet siidlich Diinaburg, nordlich der D ii -n a, im Binhruclisranin von 0 p o t s c h -k a sowio siidlich Ostrow versuehten die Sowjets auch geslern unsero Front zu durrhhrerlicn. Allo ihre Angriffe hrachen jedoch hlutig zusnnunen. Hier-bci nurdrn allein im Abschnitt nordlich der Diiua 62 feindliche Panzer abge-srlioss-.en. Srhlachtfliegrr vernichteten 37 feindlichc Panzer und iiber 3000 Falir-zeutre. Marineartillerie-Leichter beschadigten anl dem Peipus-See drei sowjeti-sche Kanonenhoote. Bei den Kiimplen nn der Ostfront ha-ben sich im Siiden die friinkiseh - sude-tendeutscho 88. Infanterie-Division unter Fiihrung von Generalinajor Graf von Rittherg und im Norden dio rheiniseh-westliilische 329. Infantnrie-Division unter Fiihrung von Generallcutnant Mayer durch besondero Hiirto und Zahigkeit wiederholt ausgczeichnet. . _ In der Nacht vvurden bei einem feindlichen Luflangriff auf Kirkenes 37 sowjetisrhe Flugzeuge in Luftkanipfen ahgesrhossen und damit tiber ein Drit-tel der Angreifer vernirhtet. In der vergangenen Nacht warfen britische Fluszcuge Bomben auf Ber-1 i n. Slramina bitka največjega obsega v Normandiji Vclcnapadi jugozahodno od Caena zadržani — Najtežje sovražne izgube severnovzhodno od St. Loja — Skromna osvojitev ozemlja po Anglo-amerikancih v Italiji — Vsi sovjetski prebijalni poskusi na jugu vzhodnega bojišča so bili odbiti — Novo bojno sredstvo nemške vojne mornarice: torpedo, ki ga usmerja le en mož Fiihrerjev glavni stan 18. julija.: Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V Normandiji je zavzela obrambna bitka največji obseg na področju jugozahodno od C a e n a in severvzhodno od S t. Loja s posegom novih sil na obeh straneh. Jugozahodno od C a e n a so bili zadržani vsi sovražni velenapadi. Kjer je uspelo sovražniku začasno vdreti v naše položaje, je bil v takojšnjih protinapadih vržen nazaj. _ Posebno ogorčeni so bili sovražni prebijalni napadi, ki jih je podpiral najmočnejši topniški ogenj na področju severnovzhodno od S t. Loj a. Sovražniku je uspelo tamkaj šele po najtežjih izgubah, da je pritisnil naše bojne črte na severni rob mesta. Borbena letala so podpirala obrambne bitke vojske na mostišču. V noči smo z dobrim uspehom napadli zbirališča sovražnikovih čet in topniške položaje. Na francoskem področju je bilo ubitih v bojih zopet 167 teroristov in tolovajev. V vojnem poročilu različno omenjene potopitve sovražnikovih ladij z novimi bojninu sredstvi vojne mornarice je pripisovati posegu torpedov, ki jih usmerja proti sovražniku le en mož. Pri posegu tega orožja se (e posebno odlikoval mornariški narednik Walter Gerhold. Maščevalni ogenj na London šc vedno traja. Tudi v Italiji je naraščala silovitost obrambnih bojev na dosedanjih žariščih vedno bolj in bolj. Posebno jugovzhodno od L i v o r n a, severno in severnozahod-no od Volterre, na obeh straneh A r e z z a in južno od A n c o n e je pričel sovražnik s številnimi napadi, s katerimi pa je dosegel le malenkostno ozemlje. Nova bitka ob izlivu Orne Na južnem odseku vzhodnega bojišča so napadli Sovjeti vzhodno od zgornjega B u g a dalje z močnimi silami. V protinapadih so razbile naše divizije vse sovražne prebijalne poskuse. Na srednjem odseku so vrgle naše čete na več ni.estih boljševikc, ki so prodrli naprej, na zahodno obalo reke N j e m e n nazaj preko reke. Zahodno od Vilne, na jezerskem področju južno od D v i n s k a , severno od D vi ne, na vdoruem področju pri O p o č k i, kakor tudi južno od Ost rova so skušali Sovjeti tudi včeraj prodreti našo bojno črto. Vsi njihovi napadi pa so se zlomili v krvi. Pri tem je bilo samo na odseku severno od D v i n e uničenih 62 sovražnih oklepnikov. Borbena letala pa so uničila 57 sovražnih oklepnikov in preko 300 vozil. Topniški čolni mornarice so poškodovali na Pejnuškem jezeru tri sovjetske topovske čolne. Pri bojih na vzhodnem bojišču sta se ponovno odlikovali nn jugu vzhodnega bojišča frankovsko - sudetsko-nemška 88. pehotna divizija pod vodstvom generalnega majorja grofa von Rittberga in na severnem odseku vzhodnega bojišča rensko-westfalska-329. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Mayerja s posebno trdoto in žilavostjo. V noči je bilo pri nekem sovražnem letalskem napadu na Kirkenes sestreljenih 37 sovjetskih letal v letalskih bitkah; s tem, je bila uničena več ko tretjina napadalcev. V pretekli noči so odvrgla britanska letala bombe na Berlin. so se h posle Tokio, 18. julija. Japonski cesarski glavni stan je izdal v torek naslednje poročilo o zaključnih bojih na otoku Saipan: Na otoku Saipanu so podvzele naše sile 7. julija močan napad proti sovražniku, ki so mu zadale težke izgube. Do 16. julija so padli junaške smrti vsi japonski vojaki, med njimi poveljnik kopenskih sil, generalni poročnik Yoghitsu-gti Saito, poveljnik mornarice kontre-admiral Takahisa Taujimura ter vrhovni poveljnik na tem odseku viceadir.iral Chuichi Nagumo. Japonsko prebivalstvo na otoku Saipanu ip do konca boja sodelovalo s četami. Najhrže so tudi ti vsi delili usodo naših častnikov in vojakov. Nadalje pripominjajo k temu v Tokiu, da je vodil vrhovni poveljnik japonskih sil na Saipanu pred pričetkom bitke slovesno ceremonijo ter se je nato s trikratnim »bansai* klicem z golim mečem vrgel proti sovražniku. Tudi ranjenci, ki jih je bilo 8000, so napravili vsi samomor. Vsi ostali vojaki so se z divjini besom zagnali na ameriške postojanke ter se borili do poslednjega trenutka, pri čemer so zadali Ameri-kancem izredno visoke izgube. ■■■■■aaaaaaBaaraaaHMunB Izmir. Številni člani egiptskega senata so prejeli grozilna pisma, v katerih jim groze z atentati in smrtjo, če , bodo še nadaljevali s politiko WAFD-a. Berlin 17. julija Mednarodni poročevalski ur;«l javlja o položaju na Lnvazij-skem bojišču: Težke obrambne boje, ki so se tudi včeraj nadaljevali na področju jugozahodno od Caena, je smatrati kot prvi del velike nove bitke na vsem podrečju izliva reke Orne. Potem ko čelni napad na Caen vkljub z°.sedbi me6ta Britancem ni prinesel zaželenih operativnih uspehov, pač pa izredno visoke izgube v ljudeh in gradivu, so skušali pretrgati nemški obrambni sistem na te.ni odseku ponovno s strani,' zaradi česar so prejšnji teden zbrali na vsem jugozahodnem krilu bojišča pri Caenu številne pehotne in oklepniške oddelke. V noči na nedeljo je podvzelo nato britansko vrhovno poveljstvo s posebnimi oddelki svoj velenapad, s katerim je skušalo zasesti ključno postojanko na višini 112 severovzhodno od E4quaya, kar bi pomenilo, da bi lahko od tu Britanci nadzirali večino nemškega zaledja, kjer so se nahajale obrambne sile. V večurnetn nočnem boju so bili z najtežjimi izgubami vrženi nazaj na izhodno postojanke, tako da je bilo včeraj britansko vrhovno poveljstvo prisiljeno razširiti svoj velenapad tudi na zahodno odseke. Posebno nevaren je bil tukaj nek sunek vzdolž cesto Caen-Villiers-Bocage, ki je bil najprej usmerjen proti jugozahodu t?r je dosegel kraj Noyers. Očividno pa hotelo britansko vodstvo od tu usmeriti, svoj napad proti jugu in jugovzhodu, da bi z močnim desnim krilom uničilo nem&ko postojanke na vsem področju zahodno od Caena. Pri No- versu pa so bile pripravljene močne nemške rezerve, ki so v silnem protinapadu vrgle britanske oklepnike nazaj proti severovzhodu ter jitn zadale pri leni zelo visoke krvave izgube. Neka druga britanska napadalna skupina, ki je sestajala iz močnih strelskih in oklepniških oddelkov, je prodirala proti jugu ter je dosegla po dolgotrajnih in ogorčenih bojih pri Gavrusu in Bougyju ob reki Odon nek krajeven vdor, ki pa je bil zaustavljen in zajezen, še preden je bil dosežen pravi cilj te napadalne skupine, to je kraj Evrecy in severno od njega ležeča višina. Težki boji na tem področju so trajali vso noč do današnjega dopoldneva, ne da bi se pri tem Britancem posrečilo razširiti svoj vdor. Skupno so izgubil Britanci po dosedanjih delnih poročilih razen več tisoč mrtvih najmanj 66 oklepnikov. Na ameriškem invazijskem področju so bili boji včeraj precej manjši kakor pa prejšnje dni, to pa gotovo zaradi visokih izgub, ki so jih utrpeli Amerikanci pri svoji splošni ofenzivi na področju St. Loja pa do normanske zahodne obale. Včeraj 6e je posrečilo neki ameriški oklcp-niški bojni skupini, da je z vzhoda prodrla do nekaj kilometrov pred mestnim robom St. Loja. Nemške obrambne eilo pa so krvavo zavrnile vse ameriške poskuse, zasesti nadaljnje ozemlje ter prodreti v St. Lo. V včerajšnjih večernih urah so uspeli krajevni nemški napadi proti ameriškemu vdornemu področju. Vdorno mesto so tako zožili, da je neuporabno Boljševiški pritisk ob Bugu in Njemenu ščitnice so odbile boljševiške napade. Hitri nemški oddelki 60 v silnih proti-sunkih vdrli globoko za sovražnikov hrbet. Tam so uničili 30 protitankovskih topov ter pehotnih topov, sedem minometalcev ter razno drugo orožje. Pri bojih vzhodno od ceste KOvno-Dvina je izgubil sovražnik nadaljnjih 21 topov, 12 minometalcev, 27 strojnic ter številne ujetnike. Sovražnik je zaman nadaljeval s svojimi poskusi, da bi prebil nemške postojanke južno in jugovzhodno od Dvinsisa. Nemci 60« protinapadom vrgli Sovjete iz dveh vdornih mest. Ob severnih zapornih postojankah med Dvino in Pskovom so poizkušali boljševiki razširiti predvsem svoje vdorno mesto pri Opočki. Napadi, ki so jih izvedli z močnimi pehotnimi, oklepniškimi in letalskimi silami, so 6e izjalovili. V teku so lastni sunki za zožitev vdor nega področja. Tudi severno od Opočke so odbile nemške čete močne sovražne napade južno in zahodno od mesta. Berlin 18. julija. Na vzhodnem bojišču je ponovno narasel boljševiški pritisk ob zgornjem Bugu ter med Prfpjetom in Dvino. Med Tarnopolom in Luckoin je nadaljeval sovražnik z močnimi pehotnimi, oklepniškimi in letalskimi silami s svojim napadom ob zgornjem Bugu. Tam je v polnem teku ogorčena obrambna bitka. Zahodno od Tarnopola so Sovjeti jionovno z močnimi silami zaman napadli nemške postojanke na dveh vdornih mestih. Nemške čete so sestrelile nadaljnjih 13 oklepnikov ter zvišale s tem število v dveh dneh uničenih oklepnikov na 68. Tudi zahodno in jugozahodno od Lučka so skušali Sovjeli razširili svoja vdorna mesta. Pri tem so napadli -na nekem težišču e sto oklepniki. V težkih bojih 60 bili napredujoči boljševiki zaustavljeni. V sprememb polnih bojih v obeh poslednjih dneh so uničile nemške čete tukaj 57 sovjetskih oklepnikov. Nemška bojna letala so v nizkem letu uničila 12 nadaljnjih oklepnikov, več topov in okrog sto vozil. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča 60 še nadalje težki boji. Severno od Pripjeta pa vse do Njemena 60 dosegle nemške čete povsod popoln obrambni uspeh. Južno od Volkoviska napredujejo nemške čete, da bi zaprle vdorno me6to, v katerem se skušajo ojačiti boljševiki. Na področju Grodna so nemški grena-difji na zahodni obali Njemena preprečili številne sovražne probojne poskuse. Vzdolž reke proti severu do Olipe so preprečile nemške čete boljševiške poskuse za prekoračenje reke. Z lastnimi protinapadi 6tno prodrli ponekod globoko v sovražnikov bok ter mu zadali težke izgube. Tudi tik zahodno od Olipe 60 se ob odporu nemških čet izjalovili V6i boljševiški probojni poskusi. Nemške čete so pri tem predvsem izrabile nepregledno pragozdno ozemlje. Zahodno od Vilno prodirajo Sovjeti z močnimi silami na obeh straneh ceste, ki vodi proti severozahodu. Nemške za- za razvijanje večjih napadov. Pri tem so Nemci zajeli številne ujetnike ter zaplenili tri težke oklepnike. Izrazito ameriško težišče je bilo včeraj področje med Viro in Tauto, kjer jo izvedla neka ameriška oklepniška skupina na ozkem področju južno od Bois du Hoiu-met sunek proli jugozahodu. Od včeraj popoldne se neprestano nadaljujejo težki boji s temi napadalnimi oddelki. Na vsem ostalem odseku so izvedli Amerikanoi sicer na več krajih sunke s pehotnimi in oklepniškimi oddelki, ki pa so bili mnogo slabši kot prejšnje dni ter so jih zaradi tega Nemci brez napora odbili. Pri tem je bilo skupno uničenih devet oklepnikov. »V 1« tudi v ponedeljek nad Anglijo Stockholm, 18. juliju. Kakor javlja ngenciju Reuter, je sporočilo angleško letalsko ministrstvo v ponedeljek /večer, da so Nemci tudi v poslednjih 24 urah obstreljevali z letečimi bombami južnoangleške grofije ter londonsko mestno področje, pri čemer jc nastala škoda in izgube. Novi japonski mornariški minister Tokio. 17. julija. Informacijski urad je sporočil v ponedeljek, da je bil Nao-kuni Noniura imenovan za mornariškega ministra kot naslednik admirala Simade. Imenovani jc bil uveden v svojo posle v cesarski palači. Tokio. 17. julija. Novi japonski mornariški minister admiral Naoknni Normira izhaja iz japonske mornariške šole ter jo bil leta 1908. imenovan za mornariškega poročnika. Leta 1919. je bil povišan v kapitana korve-te, leta 1022. je bil poslati na neko potovanje v Nemčijo in leta 1925. jo bil poveljnik neko pod-morniške edinico. Leta 1920. jo bil mornariški ataše pri japonskem veleposlaništvu v Berlinu. Leta 1931. jo bil poveljnik križarke llaguro in 1933. jc bil prevzet v podmorniško šolo. Leta 1934. je bil povišan v kontreadmirala ter istočasno imenovan za poveljnika neke veje podmorniško skupine, leta 1985. pa je bil šef generalnega štaba celotne mornarice. Leta 1938. je bil imenovan za vi-ceadmirala, 1939. je bil mornariški ataše v Sangltaju in istega leta vrhoyni poveljnik pomorskih sit v severni Kitajski. Leta 1940. je potoval po Evropi. Leta 1943. je poslal član vrhovnega vojnega sveta ter istega leta poveljnik mornariškega ojiorišča Kure. V marcu tega leta jo bil povišan v admirala. Novo nemško orožje na morju Berlin, 18. julija. O uporabi novega nemškega bojnega sredstva vojne mornarice piše nemški vojni poročevalec Itichard Hauptmann med ostalim: Prišla je noč »zamorcev«. Nahajamo se na obali Seiuiskega zaliva. Večer je. Pred izlivom reke Orne se nahaja gozd dimnikov in jamborjev. To je angleška preskrbovalna mornarica za divizije na predmostju zapadno od reke Orne. »Zamorci« so pripravljeni za napad. Seveda to niso nobeni pravi zamorci, to je lo ime, ki so si ga sami dali. Za tem imenom se skrivajo nemški torpedni vozači. Njihova naloga danes ponoči je, da napadejo številne zavezniške edinice, ki se nahajajo pred izlivom reke Orne in ki so pod varstvom letalstva in ladijskega topništva. Ko je že temna noč in ko posveti le tu in tam mesec izza oblakov, Krvave angloameriške izgube v Italiji Berlin, 17. julija. Mednarodni poročevalski urad javlja o položaju na italijanskem bojišču: V srednji Italiji so se včeraj z nezmanjšano silovilosljo nadaljevali boji severno od Volterre in na področju Arezza. Severno iu severnovzhodno od Volterre so vrgli Amerikanci v borbo več oklepniških oddelkov, ki so imeli s podporo številnih topniških baterij in močnih pehotnih oddelkov nalogo, da v veliki širini raztrgajo in prebijejo nemške postojanke. V dolgo trajajočih ogorčenih bojih se je posrečilo nemškim oklepniškim grenadirjem odbiti vse napade ali pa jih s protinapadom vreči nazaj na izhodne postojanke. Nek majhen krajevni vdor severnovzhodno od Vollerre je bil s krajevnimi rezervami zajezen ter je postal tako neučinkovit. Mesto Poggihonsi, ki so ga nemški lovski padalci prejšnjega dne predhodno zasedli in pri Čemer so zajeli številne ujetnike ter zaplenili velike količine orožja, jo bilo zaradi skrajšanja bojišča ter zaradi ustanovitve premikajočih rezerv zopet opuščeno. Nemški oddelki so se odmaknili brez sovražnega pritiska. Drugo žarišče je bilo 15. julija na področju Arezza, kjer so zbrali Anglo-amerikanci posebno močno oklepniške in pehotne sile, ki so bile razen tega še podprte s številnim topništvom in pehotnimi četami. Po večurnih bojih se je odločilo nemško vodstvo za izpraznitev mesta. Pri mestu pa so se še nadalje zadržale bojne zaščitnice, ki se jim 'je posrečilo zadati visoke krvave izgube angloameriSkim oddelkom, ki so vdirali v mesto. Skupno so izgubile zavezniške čete v bojib za Arezzo 21 oklepnikov. Krvavo so se zrušili ponovni sovražni poskusi, da bi vdrl v nemške postojanke tik severno od Arezza. Japonska se ne bo pogajala Tokio, 18. julija. Zastopnik zunanjega ministrstva Kntsuo Okazaki je kategorično demantiral ameriške vesti iz Rima. ki trde, da je japonski poslanik pri Vatikanu Iferada izjavil papežu Pi ju XII. v soboto, da je japonska pod gotovimi predpogoji pripravljena na mirovna pogajanja. Uspešen oddelek protiletalskega topništva Berlin, 17. julija. Nek oddelek protiletalskega topništva jc uničil od 8. cTo 13. julija v Vilni 31 sovjetskih oklepnikov, potem ko jc nekaj dni prej takoj v svojem prvem boju uničil 13 bojševiških oklepnikov. Razen tega je uničil ta oddelek v Vilni 3 polno zasedene sovjetske tovorne avtomobile, 4 protitankovske to|»ve. en pehotni top ter več strojniških gnezd. Neka četa protiletalskega topništva, ki se je nahajala na odprti cesti ter ščitila kolodvor v Vilni, je pri tem sama uničila 16 sovražnih oklepnikov. Močni oddelki sovjetskih oklepnikov so poskušali tu prodreti ter s tem z boka napasti nemško postojanko v Vilni. Ta četa protiletalskega topništva pa je uničila drug oklepnik za drugim še preden so moglj pričeti streljati. Ko so pa pričeli streljati trije sovražni oklepniki, ki so se nahajali so nemški vozači že pripravljeni za napad na angleško ladjevje. V prvih urah novega dne prekinjajo nočno tišino grozovite detonacije. Narednik Gerhold je bil prvi, ki je iz svojega torpeda izstrelil prvi strel na sovražnika. Svoje malo vozilo jo moral voditi mimo več rušilcev, da je prišel do večjega nasprotnika. Njegov strel je uničil neko križarko razreda »Aurora« s 5270 tonami. Ko se je hitro nato obrnil in ko so ga z vseli strani obkoljevali rušilci in hitri bojni čolni, ki ga pa niso opazili, in ko so v njegovi neposredni bližini eksplodirale vodne bombe in udarjali topniški izstrelki, so že nadaljnji torpedi eksplodirali ob sovražnih ladjah. Križarke, rušilci in trgovski parniki so bile prve žrtve v tej noči. Detonacija je sledila detonaciji, ladjo so pričelo goreti ter se pogrezati v morje. Z obale so s topniškim daljnogledom natančno opazovali potopitev neke križarko. Križarka se je potopila 7, velikimi eksplozijami. Ko so je razvlekla megla, se je videla njena krma, kako sc- dviga proli nebu, nato pa so je ladja za vedno pogreznila v valove. Njej so sledili še razni rušilci in trgovske ladje. To so napravili »zamorci«. Nemški torpedi, ki jih vodi en mož, so bili zgrajeni v najkrajšem času s posebnim ozirom na invazijsko bojišče. To je nek torpedo, v katerem sedi en mož, ki ga vodi in ki gleda skozi stekleno kupolo, ki je edina nad vodno gladino ter ki ima pori seboj še en nadaljnji torpedo, ki ga ta mož v danem trenutku izstreli. Učinek tega novega orožja je strašen I osebno dobro so so Obnesli ti torpedi v obalni vojni. Pariz. Iz vseh delov Francije prihajajo dnevno poročila, da uprizarjajo anglo-amcriški letalci na cestah, poljih in na mestnih ulicah pravi lov na civilno prebivalstvo. Časopis »Cri du Peuple« imenuje to »umor mo, žena in otrok«. Anglo-amenkanci sistematično nadaljujejo s tem lovom. Pariz. V sporazumu z angloameriškimi oblastmi je sporočil zastopnik de Gaulla, da so na zasedenem ozemlju Normandije preklicani vsi protižidovski in protima-sonski zakoni, ki jih je izdala francoska vlada po premirju. Ta ukrep spominja na ravnanje Badoglia. na višje ležeči železniški progi, se jim je neopazno približala neka četa uničevalcev oklepnikov ter v Ivoju iz bližine uničila vse tri oklepnike. Stran g § srednjega odseka vzhodnega bojišča Berlin, 17 julija. Mednarodni informacijski urad sporoča k bojem na srednjem odseku vzhodnegu bojišča: Zelo močni nemški protinapadi so omejili tudi včeraj napredovanje sovjetskih napadalnih armad na glavnih bojnih žariščih. Zaradi tega so pridobili Sovjeti le po zelo trdih in zanje izgub polnih bojih z nemškimi zaščitnicami, ki so jih deloma podpirale močnejše rezervne sile, le omejeno ozemlje. Na ta način ni uspelo Sovjetom prodirati na cestah Barano-viči-Rrest Litovsk in Volkovisk-Bialystok. Južno od Orodna so prekoračili včeraj Sovjeti reko Njemen ter prodirajo proti severozahodu. Nemci so vrgli tukaj v borbo zaščitne oddelke. Težki boji so v teku. Tudi severno od Orodna so v teku težki boji z napredujočimi sovjetskimi edini-cnmi. Nemci 6e zoperstavljajo sovjetski jiremoči z močnimi protinapadi. Na cesti, ki vodi od Varene v Merk'ne, so dosegli popoten obrambni uspeh. Sovjeti so skušal: z množičnimi silami prodreti proti zahodu. Oodilo pa se jim je tukaj prav tako, kakor pri zadnjem poskusu proli ozkemu nemškemu predmestju zahodno od Olite, kjer so hoteli vdreti v nemške položaje z močnim topniškim ognjem in večjimi oddelki borbenih letal. Njihovi napadalni oddelki so bili povsod razbiti, povsod so doživeli visoke izgube in zvečer so morali zaradi visokih izgub, ki so jih doživeli, začasno ustaviti svoje nastope. Severno od Olite so udarili Sovjeti iz Njenienovega loku proti jugu. Nemški rezervni oddelki so jih kmalu zadržali in še ponoči so se vršili hudi boji. Južno od reke Dvine, predvsem ob cesti Dviniik-Kovno, so nemški oddelki z dobrim uspehom odbili številne boijševiške napade. Prav tako je bilo z močnimi sovjetskimi napadi pri Uteni pa do področja jugovzhodno od Dvinska, kjer so Nemci vrgli napadalce z naglimi protinapadi nazaj. Nič drugače niso potekali boji na področju med jezerom Ctevea do področja severno od železniške proge Veliki Lukl-Rositi, nekako v višini Sebeša. Kljub množičnemu napadu topništva in jatam borbenih letal niso boljševiki nikjer mogli prodreti. Bili so razbiti z visokimi izgubami z osredotočenim ognjem nemških strojnic že na predpolju nemške glavne bojne črte. Zahodno od Kovlja je polekel včerajšnji dan razmeroma mirno, vendar moramo računati s skorajšnjim oživljenjein veleofenzive na tem področju, ker je bilo opazovati tukaj veliko zbiranje sil na sovjetski strani. Eoparske fofpe v južni Angliji in Londonu Ženeva, 18. julija. V poslednjem času prinaša londonsko časopisje vedno več poročil o ropanju. Nekateri' časopisi o tem na aolgo _ in široko razpravljajo ter pripominjajo, da pod-vzema prebivalstvo samoobrambne ukrepe. »News Chronicle« poroča, da podpirajo predvsem ponoči oddelki samozaščite policijo in varnostne oddelke. Te patrulje se imenujejo uradno >an-tiroparji«. Iz vedno več področij prihajajo poročila o ropanju. Prebivalstvo se je moralo zaradi tega združiti, kajti oni, ki najbolj trpe pred temi tolpami, so predvsem tako imenovani muli ljudje. Ženam vojakov, ki so bile pri eksplozijah >V 1< ranjene in prepeljane v bolnišnico, oropajo v njih odsotnosti še to malo, kar jim je ost®-lo. Na drugi strani na se_ udeležujejo teh ropov tudi ženske. Celo mladina od 14. do 18. leta že sestavlja takšne roparske tolpe. »News Chronicle« končuje z ugotovitvijo, da vsi zaščitni ukrepi ne bodo zadostovali, če se bodo še dolgo nadaljevali napadi »V 1«. Tudi »Daily Express« poudarja, da so postale te roparske tolpe prava kuga za južno Anglijo. Člani teh tolp se skrivajo v raznih opravilih. Časopis predlaga, da bi se morali poškodovani kraji zapreti z varnostno stražo. ŠPORT Pregled igralcev na teniškem turnirju Na hermežanskom teniškem turnirju so nastopili na prvenstvu Ljubljano poleg na-Sih najboljših teniških igralcev tudi mnogi začetniki in novinci, ki so pokazali kaj dobro igro in precejšnje znanja. Da seznanimo občinstvo z igralci, objavljamo ta članek, v katerem bomo opisovali karakteristična udarce najvidnejših igralcov in njih način igre. Zmagovaleo gospodov in prvak Ljubljana je postal naS stari znatieo Boris Smcrdn, ki je zaigral sioer nekoliko šibkeje ko pred leti, ko je bil v polni formi. Fozna se mu pomnnjkanjo treninga, siguren nI več tako kot je bil, vendar ima vse odlike, ki odlikujejo dobrega igralca. Njegov servis je izravnan, druga žoga je skoraj prav tako močna ko prva, izvrsten je v igri na mreži, in to jo njegovo najmočnejšo orožje. Z močnim in ostrim udarcem s temeljne črte napade nasprotnika ln ga spravi iz IgriSča, tako da potem na mreži lahko doseže točke. Forehand kakor baekhand sta mu močna, backhand nekoliko rezan. Fritz IiOekmann, tokratni finnlist in nasprotnik Smerduja v končnem kolo je pokazal razveseljiv napredek. Njogova igra je zrelejša, udarci so mu preciznojil, posebno backhand mu je tokrat Izvrstno uspeval. Njegov servis je za njegovo igro prešibak, posobno druga žoga jo prelahka in nasprotnik mu je na drugo žogo delal lahko direktne točko. V igri na mreži je zanesljiv, odlikuje ga dober refloks. Dr. Smerdu je igralec, ki ga odlikuje Izredna iilavost in izvrstno obvladanje nožne tehnike. Ujam« skoraj vsako žogo, forehand mu jo Izvrsten, medtem ko sta ma servis in baokhand precej Šibka. V igri na mreži jo precej zanesljiv, posebno dobro je vigran ■ svojim bratom v igri gospodov v dvoje. V igri z Dacarjem je imel precej posla, da je zmagat po vodstvu Dacarja e 5:3 e 7:5. Dacar je izrazit igrač igre v dvoje. Gradlinlk Fedor Je presenetil z zmago nad PuSenjakom. Ta igra je trajala skoraj tri nre in igralcu sta vodila izredno žilavo borbo za vsako žogo. V tem srečanju sta so sostala dva nasprotnika popolnoma različnih kakovosti. Medtem ko obvladuje OradiSnik prav za prav le dva udaroa, to je forehand in baokhand, to pa temeljito, razpolaga Pu-Senjak « velikim repertoarjem ndaroev. Von-dar je zmagal v tej igri igralec, VI je imel več kondlclje ln vzdržnosti. GradiSnlk jo jako dober v Starin na žogo in njel je žoge, ki bi jlb marsikateri drngi Igrale« nikoli ne mogel njetl. Njegov servis je precej Šibak, posebno druga žoga, medtom ko mn je backhand skoraj močnejši kakor forehand. Njegov« zmaga je bila zaslužena. Bogataj Dušan, nada Ilirije, pa Je bit tokrat precej izpod svoje običajne forme. Na trenutke Je zablostol, potem pa Je najlažje žoge pokvaril. Potrebno bo, da bo začel stvarno in sistematično trenirati, ker ima vse pogoje, da se razvije v izvrstnega igralca. DernovSck Marko Je poknzsl zadovoljivo Igro. Tudi on Se ni v polni formi ln je nekoliko negotov. Vendar bo i marljivim treningom lahko dosegel Izboljšanje udarcev. Njegov servis je jako dober, Istotako baokhand, medtom ko je forehand precej negotov in prekratek. V mladinskem tekmovanju urno opazili zelo razveseljiv napredek mladine. Posebno hermežanska ekipa, M jo nastopila s Sest Igralci, Je presenetila in pokarala, da Ima dober material, a katerim ee bo dalo Se »Pokažemo jim pa ie, da nismo zanje« Ljudstvo trpi pod boljševiškim bičem, a se mu ne uktoito V Beli Krajini so komunisti pokazali v polni meri, kakšno bi bilo življenje pod njihovo oblastjo, če bi kdaj zavladali na Slovenskem. Po vesteh, ki prihajajo iz Bele Krajine, je vsak mogel v polni meri spoznati, kaj velja komunistično govorjenje o osvoboditvi, o enakosti in o novem redu. Medtem, ko so imele prej kmetije po deset glav živine, pa je bilo še premalo gnoja, da bi umno obdelali vsa polja, se je ta stvar pod tolovajskim gospodarstvom še zelo poslabšala. Redke so hiše, kjer bi imeli še tri glave živine, mnogo pa je takih, da so jim komunisti paietill po eno niršavo kravico. Pa bo kdo mislil: »To morajo v Črnomlju in drugih krajih pojesti me6a, ko se je število živine tako znižalo.« Pa temu ni tako. Čeprav ubijejo n. pr. v Črnomlju vsak dan 4 vole, je dobilo prebivalstvo v osmih mesecih tolovajske republike le trikrat po 15 dkg mesa na osebo. Vse drugo se je pokuhalo po komunističnih uradih, raznih štabih, okrožnih in okrajnih odborih ter po hišah, kjer se zbirajo komunistični terenci. V Beli Krajini je namreč precej »višje gospode«, ki se v f>olni meri zaveda svojih pravic, ko se tako požrtvovalno bori za narodov blagor. Požrtvovalni eo res v pravem pomenu te besede, 6o jo izvajamo od besede »žrtje«. Pa ne le to, tudi razne aristokratske šiporte si privoščijo »ta višji«. Skozi Črnomelj Jaha vsak dan Kidrič-ka — tako imenujejo Belokranjct ženo sekretarja IOOF Borisa Kidriča — in nekaj metrov za njo jezdi njen sluga, ki mora podržati miloetljivi streme, kadar se vzpenja na konja. Začelo se Je tudi z »vodenim gospodarstvom«. Ne gre, da bi še naprej imeli od svojih podjetij, pa četudi so jih z varčnostjo ln pridnostjo spravili skupaj njihovi lastniki. Za državne upravitelje so postavljeni razni komunistični privrženci, navadno pol izobraženci, ki so pa že toliko pametni, da tujo imovino, a katero razpolagajo, prav dobro obrnejo v svoj prid. Kljub temu, da imajo komunisti popolno oblast, pa se marsikateri belokranjski kmet ne ukloni povabilom na razne sestanke ali na mitinge. Med seboj ee vzpodbujajo, da ne bi kdo omagal pred komunističnimi pretnjami, takole: »Kar bo, pa bo. Pokažemo jim pa le, da nismo zanje 1« Komunistična konferenca v Trebnjem >Gospodarski krogi« iz komunističnih vrst okolice Trebnja to se zbrali 21. junija na konferenco, kjer so prevdarj&li, kako bi se našle nove možnosti za iz-mozgavanje prebivalstva. V Trebnjem so bili med drugim podani tudi sledeči predlogi: »Napaka pri rekviriranju hraniva je tudi to, da pošiljajo intendanta z majhnim spremstvom po hranlvo; z majhnim številom intendant ne more do obmejnih krajev, v katerih je dejansko največ prilik za prisilne odkupe, upoštevajoč pri tem tudi dejstvo, da so ti kraji doslej le malo dali za NOV. Na vsak način bi bilo neobhodno potrebno, da se v pogledu prisilnih odkupov razbremenijo dosedanji v poštev prihajajoči kraji in se vsa teža lega prenese v obmejne kraje, kamor se naj napotuje intendant z močni- mi patrolami. V tolil«. morda zahteva to nekoliko več truda, je pa toliko olajšano, ker se bodo prisilni odkupi veliko lažje izvrševali v obmejnih krajih, kakor v krajih, ki so že skoro popolnoma izčrpani.« Na predlog, ki je bil zapisan v zapisnik te komunistične roparsko gospodarske konference nam pove marsikaj. Prvič, da so ozemlja, do katerih imajo komunisti večkrat dostop »že skoro popolnoma izčrpana«. Drugič, da komunistični odkupi živine niso nič drugega, kot navadno ropanje, saj pridejo intendanti po živino z močnimi patrolami. Tretjič, da morajo biti ozemlja, ki jih varujejo domobranci, tem hvaležna »da so le malo dala za NOV.« Na isti konferenci se je nek delegat pritoževal nad brezobzirnostjo komunističnega intendanta. Na zapisnik so prišle tele obtežilne besedei »Na stalnem dnevnem redu je pijanost in brutalnost intendantov ter grožnje z ustrelltvijo. Pogosto se zgode takile primeri: Nekemu intendantu je ušla krava in, ne da bi se brigal dalje zanjo, je odšel v drugo hišo in rekviriral vola.« Tako izvemo iz komunističnih uradnih zapisnikov, kako vzorno poslujejo komunistični intendanti. Ni dovolj, da ropajo ljudem živino, brez katere kmet sploh ne bo mogel obdelovati polja. Pri tem ropanju so še skrajno nemarni in objestni. tz Trata Predpise protiletalske zaščite upoštevajte! Vedno znova se dogaja, da ob letalskem alarmu motorna im druga vozila « podvojeno silo nadaljujejo svojo vožnjo, namesto da bi se ustavila kakor zahtevajo predpisi. S svojo divjo vožnjo spravljajo v nevarnost ljudi, ki hite v zaklonišča in jih begajo. V prihodnje ee bo vsakomur, ki bo prekršil ta predpis, vozilo zaplenilo. — Nadalje se opozarja občinstvo, da naj bo v stanovanjih vedno primerna količina pitne vode in vode za gašenje. Tudi plinske pipe po stanovanjih in glavna hišna plinska pipa morajo biti med alarmom zaprte. Dve ukradeni torbici. V času letalskega alarma se je zatekla v zaklonišče na trgu Belvedere služkinja Terezija Kuret. Ukradena ji je bila torbica, v kateri je bilo čez 1000 lir, dokumenti in živilske nakaznice vseh družinskih članov. — Na kolodvoru je bila ukradena torbica 40 letni Karli Švark. Z Goriškega Strela je udarila. V neki vasi v bližini Casaree je med neurjem udarila strela v dve kmečki hiši. Ker se je ogenj razširil tudi na hlev, ga ni b^O mogoče pogasiti. Zgoreli sta obe hiši z gospodarskimi poslopji vred. Škoda je velika. Ali veste kako so Streli in umirali slovenski duhovniki? Knjiga »Kri mučencev ...« vam bo odkrila doslej neznane skrivnosti iz trpljenja in samožrtvovanja slovenskih duhovnikov. USA izpodrivajo Anglijo v Indiji Stockholm, 18. jul. Ameriška trgovina se skuša vedno bolj utrditi v Indiji. Kakor poroča newiorški strokovni časopis »Journal of Commerce«, je bila pfed kratkim seja Export Nfa-nagers Clubu, ene največjih trgovskih družb. Iz poročila, ki je bilo izdano na tem zasedanju, je razvidno, da misli ameriška trgovina posvečati v bodočnosti Indiji mnogo več pozornosti kot doslej, indije ne moremo več smatrati kot gospodarski rezervat Velike Britanije. Že leta 1944 bo zavzemala Amerika v indijski trgovinski bilanci prvo mesto, tako kot kupec kot prodajalec, ne glede na pošiljke, ki so bile sklenjene po dogovoru o najemu in posojilu. V bodoče je pričakovati še večji trgovinski promet med Indijo in Ameriko. Finci bodo izpolnili svojo dolžnost Helsinki, 17. julija. Žena finskega državnega predsednika Rytija je izjavila v nekem radijskem govoru, da neomajno zaupa v zmago ter je pozvala finski narod, naj se zaveda resnosti te ure. Med ostalim je izjavila: »Noben mož, nobena žena in noben otrok ne sme stati ob strani v boju za domovino, kajti boljševizem nam grozi, da nas bo popolnoma uničil. Mi vsi smo tesno zvezani med seboj. Zaradi tega moramo tudi naše privatno življenje spraviti v sklad s povedanim. Obrambna volja naj še tesneje združi ves narod. Hočemo izpolniti svojo dolžnost. Stoletja je bil Bog pomočnik naišega naroda. Na to nas spominja 12 udarcev stolnice v Turku.« Stolnica v Turku je finska narodna svetinja. Glas njihovih zvonov se dnevno oglaša v finskem radiju. Tisoči brezposelnih v Rimu Ženeva. 17. Julija. V Rimu Je že zopet tisoče brezposelnih odkar so Nemci izpraznili to mesto, tako poroča »Daily Express«. Med brezposelnimi je največ bivših italijanskih vojakov, ki ne pripadajo nobeni edinici več ter veliko število uradnikov, ki so izgubili svoje službe. Čeprav je pomenil Stavyskijev škandal za levičarje velik poraz, je divja gonja proti njim končno le prenehala. Še bolj čudilo pa je, da se je 1. 1934 in 1935 ponovila prav takšna parlumentarna igra, prav takšni volilni predsodki, prav takšno podkupovanje in prav takšna nezmožnost, da bi se prilagodili razmeram, ki jih je terjal čas, kakor že večkrat prej. Od 1. 1919 je desničarsko Francijo zajel strah, da ne bi ostala osamljena. Da bi se pomirila, je iznašla tolažilno besedo: »varnost v vzajemnosti« in se jo naslonila na Društvo narodov. Obenem pa se je oborožila z železom in jeklom. To oboroževanje Francije pa je imelo za posledico, da se je pričela oboro/evati tudi Nemčija. Z nastopom Hitlerja in z naglim oboroževanjem Nemčije spomladi leta 1934 je Francijo še bolj zajel strah, da ne bi ostala osamljena. Anglija pa je tedaj igrala dvojno igro, kakor je bila to sploh njena navada zlasti še po vojni. Italija je z do-padanjem opazovala nacionalno-socia-listično gibanje v Franciji (sestanek v Benetkah) Mala zveza je omahovala, Poljska je omahovala še bolj oziroma Novi letalski zločini Berlin, 17. julija. Pri napadih ameriških bombniskih oddelkov na južno nemško področje, so izvedli sovražni spremljevalni lovci vrsto naoadov na podeželske občine. Na poljih ter na vaških cestah v Wolfpassingu, Pyra-\varthu, Schvveinhartu in Erdpressu ter v spodnjedonavskem okrožju so sovražni letalci v nizkem letu s strojnicami ponovno obstreljevali kmete na polju. Nadalje se vedno pogosteje opaža, da uporabljajo ameriški letalci nad nemškim državnim področjem posebne bombe, ki se uporabljajo sicer lo na bojiščnih odsekih. Amerikanci so odvrgli takšne bombe v velikem številu na majhne kraje in vasi. »Obrambna vojna« Ženeva. Kakor poroča »Daily Mail« iz Eisenhowerjevega glavnega stana, se lahko označuje položaj v Normandiji kot »obrambna vojna«. Amerikanci napadajo nemške črte na zahodnem krilu norman-skega bojišča, Angleži in Kanadčani pa na vzhodnem krilu. Boji pa so za vse izredno težavni, vseeno ali nastopa peho-tai ali kako drugo orožje. Zavezniki nimajo nobene možnosti, da bi razvili svoje sile v polnem obsegu. Ob polotoku Coten-tin drže Nemci z majhnimi skupinami vse bojišče. Carigrad, Pristojna vladna mesta so naročila turškemu časopisju, da sme prinašati odslej naprej inozemska poročila le, če jih je prejelo časopisje od anaton-ske agencije. Prepovedano je prinašati poročila tujih agencij, poročevalskih služb ali radijskih postaj ter tudi vsi inozemske komentarje. Neizpolnjevanje te odredbe se bo kaznovalo po tiskovnem zakonu. Carigrajsko časopisje se že drži danih navodil. Amsterdam. Kakor poroča radio London, bo zunanji minister Hull vodil odposlanstvo, ki ga je odposlal Roosevelt v London na razgovore o petroleju. Notranji minister Ickes pa bo njegov namestnik. Nadaljnji člani tega odposlanstva so mornariški tajnik Forrestal, državni pod-tajnik v vojnem ministrstvu Petterson in pooblaščenec za gospodarska vprašanja v inozemstvu Crowley ter namestnik predsednika urada za vojno proizvodnjo Wilson. je sklenila z Nemčijo neke vnste mo-dus vivendi glede Gdanska. Edino le Rusija je držala, kakor se jo zdelo, roke nad Francijo. Pravim: »se je zdelo!« kajti v resnici ni bilo tako, kakor »o pozneje pokazala dejanja. Rusija ni imela pri tem drugega namena, kakor zboljševizirati Franciijo. A kljub temu je Rusija proti koncu novembra I. 1933 poslala v Pariz Litvinova, dn bi v Franciji potipal žilico in videl, ali kaže z njo skleniti prijateljstvo. Nova vlada kartelistov ruskega poslanika ni sprejela s posebnim veseljem. Ruska poizvedovanja pa 60 se rnizibila zaradi Barthouja, izrazitega desničarja in velikega prijutelja Comiteja des Forges. Poznoje, spomladi 1. 1934 pa je Barthou v Ženevi vendarle prisluhnil sovjetski sireni. To 6e je bilo zgodilo iz strahu pred Hitlerjevo Nemčijo. Ta strah ie preveval vse desničarske ministre. Žato so bankirji napeli vse sile, da bi pospešili dogovore za zvezo z Rusijo, kar se jim je tudi posrečilo. Troje dejstev je privedlo visoko ži-dovsko-masonsko banko do te odločitve: Beseda Velikega Orijenta. poročilo upraviteljev o občnem zboru francosko-amerikanske družbe Standard Oil na- »SLOVENEC«, sreda, 19, folija 1944 marsikaj narediti. Zmagovaleo Cebnlar Leon je pokazal dobro obvladanje forehanda ln backhanda. Izenačena sta mu ta dva udarca, tndi v igri na mreži je dokaj dober in siguren. Snhar Jože je pa po naSem mnernjn bolj-II od Cebnlarja. Je fizično precej močnejfil, ima Izvrsten servis ln menimo, da bo v kratkem času prekosil svojega zmagovalca. Ogrizek Miran je naravni talent in ima mnogo nade za dober razvoj. Sele 14 dni igra ln menimo, da bo na prihodnjem turnirju preoej energično posegel v dogodke. TuSar Žarko ima lepe, Izravnane udarce, med mladino najlepši dolgi udarec, toda primanjkuje mu borbenosti in resnosti. Ce bo postal bolj borben in resnejši, bo gotovo izvrsten igrač. Med mladino moram Se omeniti Illrijana Hočevarja, ki je naravni talent in ki bo lahko Se mnogo pomenil, čo bo marljivo vežbal in če ga bodo vzoli »v roke« njegovi boljši tovariši. Jako dober je tudi mladi Hermežan Ciglar Povle, ki je pokazal izredno žilavost in zagrizenost v igri ter jo v skupini gospodov kategorijo B nudil izreden odpor Mazelletu, ki ga je Sele v treh setih lahko premagal. Stojanovič je zadnji iz hermežanske ekipe, ki pa je po- naša joč se na bilanco leta 1934-1935 ter večkratni obiski Reneja Mayerja, glave Rotschildove hiše v Moskvi. Veliki kapitalist Rene Mayer je prvikrat potoval v Moskvo 30. aprila leta 1934. Vrnil se je zelo navdušen nad svojimi uspehi. Medtem ko so o njegovem potovanju listi le na kratko poročali, so se ob njegovi vrnitvi, na široko razpisali. Celo »Humanite, je pisal o izjavah glave »RothschiltTove hiše« o možnosti francosko-ruske zveze. Kmalu potem, 22. maja 1954, je francoska socialistična stranka poslala v Moskvo svojo delegacijo, da bi s hominterno sestavili skupni program. Dobro leto prej, 6. marca 1933, je prav ta skupina s prezirom zavrnila predlog komunistov, da bi se osnovala »združena fronta proti kapitalizmu za dosego delavskih pravic«. Dne 16. julija je Veliki orijent dovolil pogajanja med francosko in rusko »demokracijo«. Prepričani so bili, dn bi tak sporazum, ki naj bi bil politično - gospodarsko - vojaškega značaja zelo okrepil in utrdil obe »demokraciji«. Dne 21. julija sta komunistična in socialistična stranka podpisali medsebojen sporazum. Od tega trenutka dalje je bil francosko - ruski sporazum prav tako trcTno sklenjen, kakor je bila prej trdno sklenjena ljudska fronta. Kak mesec pozneje je baron Mavricij Rotlischild, ki je bil tudi lenator x kazal tndi dobro igro ln bo vsekakor Se nelo lepo naprodoval. V prvenstvu dam je priSlo v nekaterih srečanjih do iaredno ostrih borb. Sioer ni bilo finalno srečanje bogve kaj bojevito, ker ni gdč. Hudovernikovi nndila gdč. Ma-yerjeva preveč odpora. Hudovernikova razpolaga z dobrim forehandom ln precej sigurnim baokhandom kakor tndi preoejSnjo žilavostjo. Njena finalistka, ki ima vse predpogoje, da se razvije v odlično igralko, Pa je mestoma nekoliko »počasna« ln >ko-modna«. Ima sioer jako dober drive, vendar jI je backhand preoej šibak in negotov. V kategoriji B je pa priSlo v nekaterih igrah do naravnost ogorčenih bojev. Tu naj omenim predvsem srečanje med dr. Krekom in Cebularjem, ki je bila prva partija na turnirju in ki je trajala nad dve liri in pol. Mladi Cebnlar, ki je preiel na igriSče kot neznan igralec, je presenetil s svojo 4i-lavostjo ln odporom, ki ga je nudil ter v ogorčeni borbi premagal dr. Kreka. Izredno žilava je bila tudi borba Mazelle-Brioelj Mane. V igri, ki je trajala preko dve nri, je bil Brloljev odpor Sele v tretjem nizu skrSen. Ogorčena je bila tudi borba Suhar— okrožju Visokih Alp, odobril ta pakt. In še en član Rothschildove hiie, James-Henri, je v času volitev 1. 1936 kandidiral kot poslanec ljudske fronte za okrožje v Comipiegne in bil tudi izvoljen s komunističnimi glasovi. Meseca maja 1936 je ljudska fronta, ki je obstojala iz skupine radikalov in radikalnih socialistov (Herriot, Chau-temps, Dnladier), ter iz socialistične stranke (Blum) in iz skupine komunistov, ki so se združile, zmagal z veliko večino glasov. Za volilne stroške je plačala Bsn-que de Pariš et des Pais-Bas 145 milijonov frankov. XV. Naskok visoke finance na Comite des Forges. Ko je prišla ljudska fronta do moči in sicer s pomočjo blagoslova iz Moskve in s podkupninami visoke finance, jo je čakalo na mizi dvoje menic, ki so jih ji predložili v plačilo. Ena se je glasila na plačilo volivcem, ki so zahtevali volivne reforme, druga pa se je glasila na ime bankirjev, pristašev revolucionarjev, ki so zahtevali reformo visoke finance ter razvrednotenje franka. Zadostovala je ena sama seja, da so potem lahko izvolili regente in sicer regent« izmed 800 najmočnejših delničarjev. To skupino so povezali z drugimi skupinami v aosvet, ki naj bi bil Stev. 161. Kansky AljoSa. Suhar j« visoko favorizira-nega Kanekega premagal v treh nizih v igri, ki je trajala dve nri in pol. Finalist kategorije B je poleg že omenjenega OradlSnika Stular Pavle. Možakar je levičar, obvlada precej sigurno vso udarce, ki so mu pa mebkl in ima jako dobro tehniko nog. Ujame in vrača mnoge žoge ter Je to njegovo najmočnejše orožjo. Bczjak Branko je rutlnlran igralec, ki Ima sigurno, lepo igro. Njegovi udarci so zanesljivi, dober je v igri za temeljno črto ln v Igri na m'reži. Gregorčič Vlado ima dober servis in forehand, medtom ko mu backhand ni siguren in točen. JelaSič bi se lahko razvil v dobrega igralca, če bi več vežbal. Razpolaga z dobrim forehandom in servisom, vendar mn primanjkuje fizične vzdržnosti. Mazelle Igra povsem svojevrsten tenis. Vsako žogo reže, udareo ni povsem čop, je nekaka kombinacija čopa in »slaiza«. Vsekakor Je precej siguren in obvlada precej dobro oba udarca. Prihodnji turnir bo priredila »Ilirija« ln npamo, da bomo lahko v prihodnjem poročilu pisali že o izboljšanju znanja posameznih igralcev. od meseca avgusta 1936 naprej sestavljen iz ljudskih predstavnikov. Naj navedem imena tega novega odbora emisijskega zavoda, ki je skupaj z Jouhauxom od C. G. T. (Confčdčration g6n6ral du Travail, glavna delovna zveza) imel v načelstvu kar pet Židov: \Vilfried Baumgartner, Georges Gran-dadam, Renč Lucbe, Georges Moms, Jacques Rueff, razen teh je bilo v odboru sedem prostozidarjev; vsi ostali pa so bili višji državni uradniki, več ali manj prijatelji ali botri drugih visokih uradnikov, ki so iz državne službe presedlali k visoki financi. Rešitev vprašanja železničarske družbe, je rešil eden izmed treh mojstrov v korist skupnosti na način, ki ga je edino le zmožen žid. Bil je to žici Ren6 Mayer, edina »brihtna glava« Rotschildove hiše, ki je dosegel, da C. N. C. F. (Compagnie National des Chemins de ter), »Narodna železniška družba« ni bila nacionalizirana. Pa tudi drugih franooskih družb niso nacionalizirali, prav tako niso stavili pod državno nadzorstvo njihovih neprimič-nin in premičnin, ki so predstavljale vrednost več milijard. Družbe so vso veliko premoženje umetno prikrile. Izgubo 44 milijard so bankirji lepo prevalili na račun izgube in dobička republike. To zločinsko kupčijo so izvedli v soglasju in sporazumno t. ministrom židom Raynalom in z Rothschildovimi bankirji. 41 Denar, topovi in kri... Dogodki v Ghiaie di Opozorilo bergamskega škofa Adelaldi PoroB&ll smo le, kako veliko pozornost jo v severni Italiji in zlasti v okolici Ber-gania povzročila novica, da se sedemletni deklici Adelaidi Roncalli prikazuje Božja mali. Ko so se govorice raznesle, so tisoči in tisoči ljudi začeli prihajati koinec maja v kraj Gbiaie di Bonate pri Bergamu. Novica ee je hitro razširila po severni Italiji in prišla tudi k nam. S tem pa se je tudi razlila povodenj raznih napovedi o velikih dogodkih, ki naj bi ee odigrali ta ali oni določeni dan, kakor tudi najbolj pestra opisovanja videnj, ki da jih je imela Adelaide Roncalli, in ki jih ljudska domišljija ali povečava ali pa si jih kar zmišljuje. Bergamski ško! Bernareggi je zato v listu »Eco di Bergamo« izdal sledeče sporočilo, ki ga prinašamo po videinskem tedniku »La vita cattollca« z dne 9. julija 1944. »Škofijskemu ordinariju se zdi potrebno, da ponovno vabi vse, tako duhovnike kot laike, k zelo rezerviranemu zadržanju k dogodkom v Ghiaie di Bonati. 0 teh dogodkih škof sam izjavlja, da še nima zadostnih razlogov za končno sodbo. Zato je treba paziti in ne verjeti vsem govoricam, ki krožijo o deklici ter o njenih »prikazovanjih«, ker je veliko teh govoric docela fantastičnih. Tako se nikakor Bonate pri Bergamu flede Marijinih »prikazovanj« loncalii ne sklada z resnico, da bi deklica govorila o novem prikazanju za 13. julij. Govori se tudi o čudežnih ozdravljenjih, ki naj bi .jih tudi ugotovili zdravniki. Dejansko je javljenib mnogo primerov ozdravitve; resnici na ljubo pa Je treba reči, da nobeno ozdravljenje, ki so ga do sedaj zdravniki preiskali, ni tako, da bi moglo vzdržali vsaki kritiki in da bi se moglo po kanonskih predpisih ime-novati čudežno. Treba Je torej pažnje, ko govorimo o čudežih, še preden merodajni činilci izrečejo svojo sodbo. Kvečjemu, ker je razmeroma 5e malo primerov zdravniško preiskanih in pri mnogih manjka zadostnih podatkov — o nekaterih se sploh ve kaj malo določnega — prosi škof vse listo, ki bi vedeli za važnejše ozdravitve, izvršene v Ghiaie di Bonate ali na pri-prošnjo Marije, ki 6e bo tam prikazala, da sporoče to zdravniški preiskovalni komisiji, ki ee je ustanovila na škofijskem sedežu v Bergamu. Škof opozarja nato, da kan. 1309 Zakonika oerkvenega prava prepoveduje »po 6amem pravu« vsako objavljanje, ki poroča o novih prikazovanjih, prerokbah in čudežih, če niso prej preiskani in potrjeni od merodajne cerkvene oblasti v prizadeti škofiji.« Novi grobovi •f- Ivanka Hočevar. V Ljubljani je v Bogu zaspala gospodična Ivanka Hočevar. Blago rajnico bodo pokopali v sredo ob pol treh popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah. "t" Jože Kovič. V Ljubljani je umrl režiser Državnega gledališča g. Jože Kovič. Rajnega režiserja-igralca bodo pokopali v sredo ob 15.30 iz kapele sv. Andreja na Žalah. . + Milica Fasan. Po daljšem trpljenju je izdihnila gospa Milica Fasan. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poti v četrtek ob petih jx>poldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim ostalim naše iskreno sožaljel DVE NOVI PESNIŠKI ZBIRKI Vinko Beličič: ČEŠMINOV GRM Opr. arh. V. Gajšek. Broš. 22 lir. Mitja Sarabon: BOLEČINA Naslovna risba R. Debenjak. Broš. 25 Ur. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo & in Miklošičeva &. Osebne novice Diplomiral jc iz umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani g. Janez V e i d e r, spiritual v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Gospodu spiri-tualu, ki je znan zbiratelj in odkrivatelj umetnin,, po našem podeželju, pisatelju knjig o sv. Hemi, o škofjeloški preteklosti itd. iskreno čestitamo! Poroka. V torek sta se poročila v cerkvi r.v. Cirila in Metoda za Bežigradom g. Tine Knaieljc, trg. sotrudnik pri iv. St. Cuznar, in gdč. Ida Bahar, uradnica pri tv. E. Jeras in drug. Priči sta bili ženinov brat ing. Tone Knafeljc, uradnik Pokrajinske uprave in ing. Boris Čer-nigoj, univ. asistent. — Mnogo sreče in božjega blagoslova novoporočencema na njuni življenjski puti! Z Abrahamom so se srečali danes kar trije Ljubljančani. Njihovi prijatelji so nam poslali članke s podatki. Zdi se nam, da res ne gre, da bi može na višku življenjskih uspehov in sredi načrtov za bodočnost vlačili po časopisju kakor tiste, ki že sivolasi gledajo na jesen svojega življenja. Zato pa vsem trem krepak: na zdravje! im " muiencev... Knjiga o duhovniških žrtvah je izfila. Vsebuje življenjepise duhovnikov in podatke o njibovi smrti. Gotovo je med njimi vaš znanec ali vaš dušni pastir, ki ga je umorila komunistična roka :: Cena knjige je 10 lir. Nova pesniška zbirka V. Beličič: češminov grm. Zadnji čas je bogat s pesniškimi zbirkami, saj je od Šalijevih Srečavanj s smrtjo do danes v nekaj mesecih izšlo nič manj kot enajst pesniških zbirk, česar nismo še nikdar doživeli v tako kratkem času. Velja jih kar napisati ob fej priliki, ko naznanjamo izid nove pesniške zbirke: Šali: Sreča vanjo s smrtjo, Gradnik: Pesmi o Maji, Erjavec: Mladostni plameni, Balantič: V ognju groze plapolam, Bekšov Sonetni venec, Podbevšek: Slovenska lirika, P. Krizo-stom: Božji smehljaji, Gregorčič: Oljki, moj prevod Kasprovviczevih Himen in podob na steklu, ter zadnji dve zbirki, ki sta skupaj izšli: Beličič: Češminov grm in M. Šarabon: Bolečima. Vsak čas pa bo Izšla še nova izdaja Gregorčičeve Oljki, Balantičevega Sonetnega venca ln šalijev Spev rodni zemlji, vse pri Biblio-filski knjižni tomboli, poleg eventuelnih zbirk, ki jih pripravljajo privatne založbe. Vsekakor zanimiv pogled na slovenski pesniški trg v današnjih časih. Znamenje je lo, da so mladi pesniki dobili pogum stopiti pred javnost, pa tudi, da ee je v občinstvu vzbudilo zanl- Zgodovinski paberki 19. malega srpana 1427. lota je umrl prvi srbski despot Štefan Lazarevič. Na ICosovem jc bila zlomljena odporna sila Srbov. Sicer so se nekateri velikaši na svojo pest še vedno borili s Turki, toda bilo je jasno, da se Srbi ne morejo več samo uspešno upirati turški sili. Lazarjeva vdova Milica se je zato pobotala s sultanom, ki je osvajanja nadaljeval. Najprej je osvojil Solun, zasedel nato Skopije ter po trimesečnem obleganju 1393. leta zavzel še bolgarsko prestolnico Trnovo. Turške meje so bile pomaknjene na Drino, Savo in Donavo. Po neuspelem uporu vlaškega vojvode Mirča so Turki udarili celo preko Donave, v nevarnosti je bila že Srednja Evropa. Da bi zavrl turško napredovanja je rim.-nem. cesar in ogrski kralj Sigmund zbral močno vojsko, ki so se ji pridružili tudi številni križarji in sklenil udariti v turške dežele. Toda pri Niko-polju je doživela krščanska vojska težak poraz. K sultanovi zmagi so veliko pripomogle vprav srbske čete, ki jih je vodil Štefan, sin kosovskega junaka. Turkom je bila pot v osrčje Evrope odprta, poszb-no še ker so nastale na Ogrskem in Hrvaškem velike notranje zmede, V tem nevarnem trenutku pa je prišla Evropi rešitev Iz osrčja Azije. Mongolski vladar Timurlenk je udaril z močno vojsko nad Turke in jih v Mali Aziji pri Angori 1402. leta popolnoma porazil, sam sultan Baja-zit je bil ujet. Štefan Lazarevič, ki je dotlej zvesto služil sultanu, je sklenil turški poraz izrabiti in svoji domovini znoya priboriti svobodo. Izpod Angore se je preko Carigrada, kjer mu je bizantinski cesar podelil naslov despot, ki ostane posebej naziv srbskih vladarjev, vrnil v domovino. Opore v borbi proti Turkom pa je iskal tudi na Ogrskem. Sigmund je podelil svojemu zavezniku pokrajino Mačvo in Beograd, ki ga je Štefan izbral za svojo prestolnico. Na Turškem so se po Angorskem porazu sultanovi sinovi deset let borili za oblast, tako je imel Štefan dovolj časa da je združil selske pokrajine v trdno enoto in jih na znotraj uredil. Ukrotil je uporno plemstvo, pospeševal rudarstvo, trgovino in obrt ter organiziral stalno vojsko. Beograd je močno utrdil in ga okrasil z mnogimi stavbami. Tudi sicer je Štefan mnogo gradil. Od vseh zgradb je najznamenitejša samostan Manasija ob Resavi, ki je postal važno kulturno središče Srbije. Od mnogih naporov izčrpan je preizkušeni despot 1427. leta umrl. Bil je zadnji pomembnejši vladar srednjeveške Srbije, ki je pod njegovo vlado zadnjič vršila kratko dobo reda in gospodarske ter kulturne rasti. 1870. leta je francoski cesar Napoleon III. zaradi sporov glede španske krone napovedal Prusijl vojno. Bismarku se je posrečilo Nemce združiti, francoskc cesarske armade so v ogorčenih bojih doživele poraz. Sedanska predaja je zapečatila Napoleonovo usodo in omogočila teoHnjene Nemčije. Frankfurtski mir pa je podobno \kot desetletja kasneje Ver-sailleski nosil v sebi kal nove vojne. man,je tudi za vezano besedo, ki jo je zastiralo dosedaj hlastanje za romani in širokim branjem. V materializmu časa je človeku tako potrebna tiha, lirična le-f>ota, ki prihaja iz srca in gre v srce. Tudi Beličičeva zbirka »Češminov grm« je taka tiha lepota, ki jo občuti le dobro 6rce pesnika in človeka. Kako lepo je orisan tak češminov grm v začetni pesmici, ki takoj izda tudi način Beličicevega pesnjenja: Češminov grm, iz ljregovitih tal rastoč, posut z ostrim bodičjom, od cvetja žolt — ob kliku in spreletu , , . , [ptičjem te veter komaj zmaje sredi trav. Avgust predahne nedrja dobrav, tedaj med skalami zakrvaviš in s trpkimi češuljki ptiče pogostiš. Ptiče in pesnika, ki zna doumeli to tiho življenje narave in občuti lejioto takega cvetočega grma, da se mu utrga vzdih: Ti ljuba priča mojih jasnih dni, kako je tuje, kjer te ni! Taka je uvodna pesem. Zbirka sama pa je razdeljena v tri oddelke, ki sicer nimajo jx>sebnega naslova, so pa ločeni s posebnimi okusnimi vinjetlcami. Prvi del obsega deset pe- Za današnji dan Koledar Sreda. 1>. malega srpana: Vinceno Pavel-skl, spoznavaleo in uatanovltolj reda; Slmah, papež; Araonij, spoznavaleo. Četrtek, 21. malega srpana: Caslav, spo-snavalec; Marjeta, devica ln mučenloa; Uierouim Krnil, spoznavaleo ln -ustanovitelj roda. Lnnina sprememba! mlaj ob 6.42. Her-schel napoveduje spromcnljivo vreme. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče »Mrtve oči«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Brez tebe nI flvljenja« ob 16 la 19. Kino Union »Gasniann« danes samo ob 17. Kino Sloga »Ob I pride lJarald« ob 16 in 19. Lekarniška služba Nočno alutbo Imajo lekarnet mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trsr 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20, Uj mr. Mur-mayer. Sv. Petra oesta 78. Cerkveni vestnik Trije ilatomainikl v cerkvi sv. Jožefa. Ob sklepu svojih duhovnih vaj, ki jih opravljajo v Domu duh. vaj, bodo v petek. II. t m., to je na obletnioo svojega mašni-Skega poavočenja opravili tvojo jubilejno sv. maše trije letošnji gg. »latomaSniki In aieer vsi hkrati ob f. url v oerkvi sv. Jožefa. O. Janes Ilollnar ho opravil presv. daritev pri glavnem oltarju, g. Janes Štrukelj pri oltarju Srca Jezusovega in g. Franc Bernlk pri Marijinem oltarju. Po sv. maSi bodo skupno znpeli zahvalno himno in delili vsem udeležcncom v cerkvi spominske podobice. Prav prisrčno «o povabljeni k jubilejni daritvi zlasti vsi sorodniki, prijatelji, znanci ln v Ljubljani živeči žup-ljanl imenovanih gg. zlatomaSnikov. Praznik sv. Vincencija Pavelskega v cerkvi Srca Jezusovega se bo obhajal dane« Po naslednjem sporedu: Ob 5 in pol 6 bodo tihe sv. mnSe t obhajilom vernikov. Ob 6. url bo zlata maša, gospoda dr. Franca Rnavsa, duhovnika Ml«, družbe. Najprej bo zlatomašni govor, ki ga bo imel zlatomaSnikov sodelavce v Macedontjl g. misijonar Alojzij Ptantarič; nato bo blagoslov s Najsvetejšim, ki ostane Izpostavljeno za eolodnevno čeSčenje; nato Pa rjata sv. maSa. Tihe »v. maSe bodo So ob 7, 8, 9. 10, 11. Zvečer bo ob pol 8 slavnostna pridiga o »v. Vlnccnelju, ki jo bo imel Sent-peterski župnik g. svetnik Alojzij KoSmerlj. Pri pridigi bodo pete litanlje In zahvalna pesem. — V osmini praznika sv. Vincencija bo vsak dan ob pol 7 sv. maSa z blagoslovom ln zvečor ob pol 7 litanlje z blagoslovom. — Na praznik sv. Vincencija mo. rejo vsi verniki v cerkvi Srca Jez. prejeti popoln odpustek na način ln pod Istimi pogoji, kakor na porcijunkulo, in So enkrat v osmini pod navadnimi pogoji popoln odpustek. srni, katerih motivi eo lepa prirodna razpoloženja v zvezi z ljubezenskim iskanjem, rahlo erotičnostjo, ki se nikdar ne sprosti v ljubezenski strasti, temveč jo vedno vodi trezna misel. Tu so otožne jesensko razpoloženje belokranjskega vinorodnega griča, 'spomin na umrlo Mljo, slovo od dekleta itd. Če so te pesmi hladne in polne neke »mrtve prirodne lejiole«, so toplejši toni že v Piščalki. Lepa pa jo predvsem Mesečina, najlepša pesem v tem ciklu. Zadnji dve Oktober 1939 in Zvezda pa že dihajo vzdušje velikih političnih sprememb v Evropi, ki so tej rahli erotiki odvrnile pozornost od lastnih zadev na vprašanja »potrganih rož iz kipečih src« v svotu. Zato je drugi ciklus (7 pesmi) posvečen domači vasi Rodinam nad Črnomljem, toliko bolj poln domotožja in hvalo rodnih lepot in zrele ljubezni. To so pesmi napisane iz Milana in Beograda. Posebno občutje Rodin iz Milana je pol-nokrvno in spominja na Zupančičevo doživetje Bele Krajine. Doživetja iz Beograda pa so že bolj v zvezi z erotiko. Najlepše pa so gotovo zadnje tri pesmi Tiha žolta luč, Pomladne vode in Ob logu, ki so morda najlepše in najbolj svojske Beličičeve pesmi, v katerih jo polna lepota narave in toplo občutje domačnosti in ljubezni podano na najprist-nejši impresionistični način. Te tri pesmi so tudi postavljene v središče zbirke. Obvestila »Prevoda« Prevoz racioniranih živil V smislu veljavnih predpisov so smejo racloulrana živila uvažati v LJubljano lo z dovoljenjem »Prevoda«. Kdor skuta uvažati žlv41a v Ljubljano brez dovolilnice, so smatra sa tihotapca, policijska oblast ga kaznuje, blago mu pa zapleni. Prošnje za vrnitev zaplenjenega blaga se lic morejo uvažovatl. Občinstvo se zato oposarja, da si vselej pred uvozom racioniranih živil v Ljubljano v lastnem Interesu lspoaluje dovolilnico »Prevoda«. Dovolllnloe Izdaja odsek tu dovolilnice, Novi trg St. 4, pritličje. Delitev zaseke — popravek Stranko mesarja fikufce Alojza, Celovška oziroma Vodnikova oesta, bodo prejele zaseko dne 20. Julija 1911 pri njom samem, no P» pri mesarju Joloncu, kakor smo objavili. Delitev kondenziranega mleka zamudnikom Osoho med 60. in 75. lotom, ki So niso dobilo kondenzinracga mleka, gii lahko dvignejo 19. in 21. julija v mlokarnlcah: Mahovič (TržaSka 42. Orudou (CclovSka 101), LovSIn (Stros6mayerJeva 4), Krcoe (VoSnjakova 4), Lovka (Miklošičeva 40) ln Kerln (Ilirska 15). Važno za trafikante Termin za oddajo vpisnikov je odložen za nedoločen čas. Združenje trafikantov. Izplačila terjatev iz koncentracijskih taborišč v Italiji Finančni oddelek šefa pokrajinske uprave razglaša: Oni bivši interniranci italijanskih koncentracijskih tuborišč, ali njih svojci, ki so pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave ali pri ravnateljstvu računovodstva prijavili terjatve iz nevnov-čenih taboriščnih bonov. Iz nedvignjenih dobroimetij pri taboriščnih ali kazniinič-nlh upravah ter iz neizplačanih denarnih pošiljk, naj se zaradi izplačila zglasijo čimprej osebno med uradnimi urami pri finančnem oddelku šefa pokrajinsko uprave v Gregorčičevi ul. št. 29, II. nadstropje, šolska soba II D. V uvaževanja vrednih primerih so dopustna tudi pooblastila. Ta razglas no zadeva drugih morebitnih prijavljenih zahtevkov Internlran-cev ali njih svojcev za izgubljena oblačila in vrednote, za nedostavljene pakete, za odvzet denar, za shranjen denar pri taboriščnih ali kaznllničnih upravah, za katerega niso bili izdani boni ali ustrezna potrdila in pod. •RAZSTAVA ANICA ^SODNIK, ZUPANCEVA PASAŽA • &0S___ V zadnjem tretjem delu (10 pesmi) pa so Beličičeve najnovejšo pesmi, pa tudi najsodobnejše po motivih in stvarnosti. Vklenjen je ta ciklus med dve družinski pesmi, novoporočno Molk, ki je posebno lepa, in Smrt in življenje, ki z rojstvom sina označi kontrast trugičnih naših dni. Teža časa, ki je naznačena že v lepi impresiji Svečnica, pn prida do veljave v žalostinkah, ki jih Beličič poje žrtvam komunističnega pokolja v 1. 1942., Jaroslavu Kiklju in njim, ki so mu sledili (Zalostlnke), predvsem Ehrllchu, kateremu je posvetil peeem Mi-ka-el, ter dvajsetim Stražarjem, katerih slike vise v Izbi in ki so vsi šli za svojim vodnikom: Odtlej zvesto prihaja k nam žanjica Smrt. Najboljšim srcem svoj poljub je dala — in m! strmimo v opusteli vrt. Te pesmi so večinoma novo, če nikjer priobčene, ter 6o svojski izraz sodobne poezije in sodobnosti Beličičeve lire. Že prej je rahla erotika dihala vzdušje Časa, približajočega se z nevihto, zdaj pa je še celo zaživela z usodo naroda. Zapel je žalostinko tudi Pregnancem iz domov, krepko Staroletno 1943, usodni osamelosti domačih trt in sosedu iz Rodin, ki je padel tudi kot žrtev Kajnove roke. Ta ciklus vsebuje tako poslanice mrtvim ter je doslej najlepši pesniški spomenik izrazitim žrtvam protikomunističnega odpora. Dnevne novice Dekleta! Ne pozabite, da je danes od pol 20 do pol 21 za vas molitvena ura v stolnici. - Dekleta napolnite stolnico. Knjižice z molitveno uro »Za blagor naroda in domovine« boste dobile v cerkvi. Žene in matere! Jutri, v četrtek, je ta vas molitvena ura v stolnici od 16 do 17. Pridite v čim večjem številu! Knjižice z molitveno uro »Za blagor naroda in domovine« boste dobile v cerkvi. "anos, v sredo bo ob 6.80 nn Kožuiku sv. mnia za pokojuiin svetnikom Androjem Ažuianom ob priliki obletuiee ujegovo smrti. Sv. uiaia zaduiiUea r.a blagopokojnlm ravnateljem g. Josipom Christofom bo v četrtek, 20. t. m„ v cerkvi sv. Potra ob 7. Sv. maša zadiiSulca za pokojne,"n poročnika 1'erSiča Friderika ho v sroito, 19, julija, ob 7 pri oo. frančiškanih. Sveta maSa za žrtvijo komunističnega nasilja č. g. Ivanom Kaitreeenom, (.upnikom na Suliorju, b« ob*drugi obletnici njegovo smrti v petek, 21. t. m., v frančiiksnski cerkvi ob 7. TcčuJ sa ročno preden.!« prične sopet dno 1. avgusta In bo trajal 14 dni. Tokrat se vrii tečaj popoldne od »—S, oziroma so določi čas v sporazumu s udeleženkami. V tem kratkem času so je mogoče naučiti pre-denja in iniknnja raznih vrst volne ln predelano sture, rabljene volno, kar je za današnje ča»o zolo važno. Kolovrati so ude-leženkarn za pouk na razpolago. Prijave dnevno od 9—12 nn Zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, DolonJska 23. Ornž-nov dijaški dom. Knjižica za molitvene ure »Za mir med narodi« se dobi v Mladinski založbi (Stari trg 30). Cena 3 lire Velik plesni večer v veliki unloni.kl dvorani. Jutri v čelrtok bo oh pol H zvočor v volikl unionski dvorani izrodno zanimiv večer pod naslovom: »Dunaj v bcaodi in plosu«. Pleco bosta izvajull članici dunajsko državne oporo: Toni Birkinayer in Tru-do Klotz. Vmesno bosodo bosta recitirala člana dunajskoga dvornega glodallfča: lu-ge Fiiret in Heinhold Sioger. Na klavirju bo spremljala plose gospa Bartele. Podrobni sprevod, ki bo na razpolago od dnnes na-proj v knjigarni Olnshone Matico, prinaša vse točke, ki se bodo na tem izredno zanimivem vočoru izvajale. Opozarjamo na začetok ob pol 8 »večer, jutri v četrtek. Prodprodaja se začno že dane« dopoldne v knjigarni Glasbeno Matico. Cene običajne — koncertne. Stenografak4 In knjigovodski počitniški tečaji: Pouk stenografije prične v ^orek, 18. t. m., pouk knjigovodstva v sredo, l!>. t. m. Vpisovanjo Se ves teden dopoldne ln popol-dno do 19: Trgovski učni savod. Kongresni trg 2, II. nadstropje. Poizvedovanja Smole Zora roj. Lazar, rojona dno 6. III. 1912, jo od dne 17. VII. od 9 zjutraj pogre. Sana. Sin je is Zvonarske ul. B proti Dečje-rnu domu ali bolnišnici. Imenovana nosi svotlo pikčasto obleko, svetlo mokefja Posebna rilia t Dravinji. V bližini Ptujske gore je imel ribič Ivan Slugovič koncem junija |»osebno srečo. Nekega dne, ko je močno deževalo in je Dra-vinja naraslla, da bi bilo skoro potrebno za prevoz Jalenovih drevakov, je Slugovič v r i barsko mrežo zajel 4 kg težko ribo. Bila je podobna Ščuki, a na glavi je iinela dve trdi koščeni rogovili. Plavut je imela razdeljen na dva dela. Koščic ni imela skoro nobenih, le hrbtenica je bila močnejša. Meso je bilo slastno in zelo mastno. A te dobrote Knjiga dr. Franca Grivca Narodna zavest in boljševizem je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna je bilo deležnih le malo število ptujskih sladkosnednežev. Med ljudstvom ii roži praznoverna govorica, da pomeni taka riba celo leto slabo vreme in hudo zimo. Tudi leta 1918 so baje ujeli na trnek tako ribo v Dravinji blizu MakoL Iz Hrvaške Vojaška slavnost v Zagrebu. Na Po- glavnikov rojstni dan je bila poleg drugih številnih prireditev v Zagrebu tudi velika vojaška slavnost zagrebške posadke. Nove cene v hrvatskih gostinskih obratih. Hrvatski urad za določevanje cen in mezd je izdal nove predpise glede cen v gostinskih obratih. Po teh predpisih je dežela razdeljena v več katego-' rij. V prvo kategorijo spadajo mesta Zagreb, Mostar, Sarajevo, Zemun in Osi-jek, vsa zdravilišča in kopališča in kraji na jadranskih otokih. V drugi kategoriji so vsa mesta in kraji, v katerih imajo Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Zaprte ceste Cesl.ii odsek mestnega tehničnega oddelka bo napravil penetracijo Toma-nove, Gajevc in Puharjeve ulice do Gledališke ulice, nadalje Gledališke do Ga-jeve ulice, prav tako pa tudi Zaloške ceste do železniške proge ter bo z delom pričel takoj. Te ulice in ceste bodo zaradi dela za kratko dobo sem in tja zaprte ter naj se vozniki in avtomobilisti tedaj poslužujejo stranskih komunikacij. Boj na trimostju Borba, bitka, vojska, boj, to so besede, ki jih danes slišimo in beremo vsak čas. Slišimo jih, beremo jih in pri srcu nam je težko. Poleg krvavih bojev so pa tudi taki, da se ob njih razvedriš. Kadar se na zelenem polju dve moštvi pomerita, katero je spretnejše v nogometu, je to boj ljudem v veliko zabavo. Celo premagana enajstorica jc dobre volje: Saj so se dobro držalil Zmagovalec mora biti edino njim hvaležen za zmago, brez njih bi je nikdar ne imel. Gledalci bi bili pa tudi prikrajšani za veselje, ki so ga imeli ob pogledu na mrežo v »vratih« se zibajočo, ko bi bil vratar premagancev žoge usodni prestregel polet. Prav je, da človek kdaj pomisli tudi na to vrsto bojev, sicer bi bilo kar prehudo. Saj tudi pcvci starih Grkov niso opevali le bojev krvavih, v katerih so padale trume veledušnih kodroiasih Ahajcev, njihove duše bežale v Hada temine, trupla pa postala plen pesjadi in pticam ujedam. Poleg teh bojev je popisalo pero tudi boj med žabami in mišmi v pesnitvi »Batrahomiomahia«. Če se je zdelo za mujo in vredno staremu pevcu spraviti tak boj v stihe ob-jiraega epa, o katerem se še po tisočletjih uči naša mladina, zakaj bi bilo črnila škoda za boj, ki se je pravkar od-igfgj^sredi Ljubljane na kraju, ki je ponos našega mesta, na trimostju. Jutro, 13 julija. Sonce je razbilo oblake, ki so bili napolnili Ljubljanico, da se je z motnimi rjavimi valovi penila ob oporniku srednjega mostu, zidanega nadvojvodi Karlu na čast. Ob pol 8, malo je bilo še ljudi tedaj na ulici, se je zaslišalo iz Wolfove gromko — prav za prav — cvileče kričanje. Dve ženski obloženi s torbami kakor nekdaj vitezi z oklepom, sta si skočili nasproti. Razvil se je pravi viteški turnir. Jezik in pest sta se bliskovito sukala in zadajala krute udarce. Kakor je končno v vsakem boju ravnotežje omajano — sicer bi en sam večno trajal — tako se je tudi tu začela fronta pomikati proti Tromostju Tu je slabot-nejša stranka še enkrat napela vse sile, da ne bi odšla premagana z bojišča; in res doslej zmagovita nasprotnica je spo- Š« ta teden bo izšla nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« Paul H e y s e: STEKLAR IZ MCRANA To je zgodba mladega steklarja iz Benetk, ki se mu je posrečilo ustvariti kristalno steklo. Uspeh mu je prinesel veliko slavo, loda ludi težke ure v njegovo globoko in čislo ljubezen. Nazadnje se vse lepo uredi in reši. Zgodba je romantična, toda prijazno pisana. Bralcem bo v užitek. znala, da popolne zmage — to je uničenja sovražnika — ni mogoče doseči ne z jezikom ne z drobno žensko pestjo. Pa takega namena morda tudi v začetku spopada ni imela, ali pa ji je bližina spomenika pevca Prešerna, ki je dejal: »Preslabe peti boje vam sloveče, pojo Kranjic lepoto moje strune« vzela ljuti bojevnici up. da bi kdaj slovenska pesem slavila njeno junaštvo. Utegnilo bi se pa zgoditi, da bi kak pesnik ob njenih buškah, čeprav v zmagovitem boju dobljenih, opustil misel opevati njeno lepoto... Bližajo se pasji dnevi Ljudje so se zadnje dneve zelo tolažili, da bo kmalu nehal Medardov režim, ki je dirigiral vreme skozi 40 dni. Kako je letos bilo, vedo pač najbolje kmetje, ki so spravljali seno pod sireho, in kosci, ko so kosili bujno travo po ravnih travnikih. Ljudje pa se sedaj ozirajo na bližnjo dobo pasjih dni, ko pri nas pritisne zadnji vroči val. Po vseh pratikah in koledarjih, kolikor jih pri nas izide, trajajo pasji dnevi točno od 23. julija do 23. avgusta ali kratko po slari kmečki pratiki od sv. Jakoba do sv. Jerneja. O sv. Jakobu pritisne zadnja vročina. Zakaj se omenjena doba imenuje »pasji dnevi«? Stari Grki s o bili tudi dobri zvezdoslovci. Opazovali so, da je zavladala najhujša vročina takrat poleti, ko se je na jasnem grškem obnebju pojavilo »Pasje ozvezdje«, ki se je dobro videlo prav dober nifsec dni in so zalo le dneve kralko imenovali »pasji dnevi«. Od Grkov je ta naziv prešel k Rimljanom, od njih pa k drugim narodom v Evropi. svoje sedeže upravne oblasti prve stopnje. V tretjo kategorijo pa spadajo vsa ostala hrvatska mesta in kraji. V mestih prve kategorije co gostinski obrali razdeljeni v štiri razrede, V prvem razredu si lahko ti obrati zaračunavajo 48% IKJslovnega dobička, v drugem 30%, v tretjem 20% in v četrtem 12%. Gostinski obrati druge kategorije si lahko zaračunavajo poslovne dobičke od 15 do 25%, v tretji kategoriji pa od 10 do 15%. Nadškof dr. Stepinac deli zakrament sv. birme vojakom. Pred kratkim je zagrebški nadškof dr, Stepinac podelil v neki zagrebški vojašnici zakrament sv. birme vsem tistim mlajšim hrvatskim vojaškim letnikom, ki dosedaj iz kakršnega koli razloga še niso bili pri birmi. V vojašnici je imel nadškoi najprej sveto mašo in pridigo. Vsakemu birmancu je nadškof podaril v spomin na ta dogodek lep molitvenik. Birmancem so bili za botre podoficirji in oficirji hrvatske vojske. Letošnja obvezna oddaja žita in stročnic na Hrvaškem. Hrvatski kmetijski minister dr. Hefer je izdal odredbo, po kateri l>odo morali hrvatski kmetje tudi letos oddat' državi gotove količine žitnega pridelka in stročnic. Zaradi pravičnejše ureditve oddaje so hrvatsko drž. oztmlje razdelili na štiri področja. V nr jrodovilnejšem področju znaša obvezna oddaja žita od vsakega katastrskega joha 2»> ka žila, v manj rodovitnih krajih, t j. na Krasu, pa samo 5 kg. Med potrebno prebivalstvo velike žn-pe Prigorjo so hrvatske oblasti nedavno razdelile 5 milijonov kun. Prebivalstvo le velike župe je v glavnem trpelo od gozdnih tolovajev ter od anglo-ameriških letalskih napadov. General Tomaševič ▼ Splitu. V Split je nedavno prispel hrvatski general Tomaševič, poveljnik nekega odseka v Pri-morju. V Splitu je pregledal vse enote hrvatske vojske ter orožniške oddelke. Iz Srbije Komisija la ugotovitev premoženjskega stanja srbskega uredništva. Srbski ministrski predsednik jo imenoval predsednika in člane posebne komisije, ki bo ugotavljala in proučevala premoženjsko stanje vsega uradništva v srbskem finančnem ministrstvu. Za predsednika je imenovan kasacijski sodnik Tihomir Jo-vanovič. Praznovanje kosovskega spomina v Beogradu. V spomin na kosovsko bitko je bila tudi letos v beograjski sa-borni cerkvi zahvalna služba božja za vse padle junake na Kosovskem polju in v vseh ostulih bitkah. V cerkvi so bili navzoči vsi člani sedanje srbske vlade z ministrskim predsednikom generalom Nedičem na čelu. Poletno škropljenje sadnega drevja V letošnjem hladnom in deževnem poletju oo razvija škrlup na sadnem drevju, posebno na jablanah in hruSkab tako moč-no kakor sadjarji knj takega ne pomnimo. Tudi mila ziina je bila zanj kakor za vse sadne Škodljivce ugodna. Kljub temu, dn smo po cvetju morda le dva — ali celo trikrat škropili, bo treba sedaj v juliju škropiti 5e enkrat, če hočemo, da bomo pridelali vsaj kolikor toliko zdravo sadje. Škropiti treba, ker ni na razpolago bakrenih preparatov, z 2% žvepleno-apneno brozgo. 8 tem zadnjim polotnim škropljenjem koncem julija ali začetkom avgusta obvarujemo sadje pred novimi okužbami po Skrlupu tekom avgusta in septembra ter povečamo trpežnost sadja, ker je tako sadje manj nagnjeno h gnilobi v sndni shrambi. To zadnje poletno škropljenje pa je potrebno tudi, da zatremo drugi zarod jabolčnega zavijača, povzročitelja črvivosti sadja. Ta drugi zarod se v Ljubljani zadnja leta in tudi letos močno pojavlja v mesei« juliju. Zvepleno.apneni brozgi dodamo zalo 300 g arzenikovih preparatov (strup) na 100 litrov brozge, toda lo pri poznih (zimskih) sortah, ker mora poteči od škropljenja do bratvo vsaj 5 tednov, da dež izpere škropivo s sadežev, sicer bi bilo uživanje takega 6adja opasuo. Zato tudi pod drevjem ne sme biti zelenjave (n. pr. solate). Ker primanjkuje arzenikovih preparatov, bo Podružnica SVI) LJubljana I opravila to škropljenje svojim članom le na njihovo posebno naročilo. Naročila sprejema društvena pisarna v Frančiškan- ski ulici št. t, II. nadstropje. Zavijača pa uspešno tudi lovimo s pasovi, iz valovite lepenko, lesne volne ali slame, ki jih pritrdimo na drevjo ter od časa do časn pregledamo ln pokončamo, kar se je nabralo zavijačovih gosenčio v njih. Skrbno pa moramo pobirali odpadlo piškavo sadje pod drevjem, da uničimo zavijaeeve gosenčice, preden zapustijo plodove in so skrijejo v prezimovališča. Zapustila nas je naša ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična Bvaraka Hočevar ŽOGA SREČE »Čudna zadeva, tisti žebelj v tvojem čevlju, faut!« je rekel. »Kaj sklepaš iz tega,« »Da nekdo očividno ne želi, da bi še nadalje igral za Stettinsko Žogo,« se je nasmehnil Anton. »Nekoč —• upam, da bo to kmalu — bom- že dognal, keto je ta nekdo, potem pa —« Anton je umolknil, toda oči so se mu iskrile in stari športnik je opazil, da je imel mladenič pesti stisnjene. »Veš, če potrebuješ kakšne pomoči pri tem opravilu, kar povej!« je rekel lorker. »To je nnjpodlejši trik. kar 'cm jih kdaj cul v nogometu. Ak0 bi bil j a/, na tvojem mestu, bi izročil vso stvar Zvezi, da ona preišče zate.« »V tej zadevi bom sam preiskaval, Rudi« — obadva sta se sedaj že navadila klicati drug drugega s krstnim imenom — »in potem mi bo mogoče, da v svoje zadovoljstvo dovršim vse.« »llm,« je zagodrujal RucTi. »Zanimalo pa me bo, ko bom izvedel, ali je bil tisti žebelj res zastrupljen. Ako je bil, in jaz mislim, da je bil — se bo stvar izkazala kot poskusen umor — in to bo lep škandal. A vendar mi sporoči, Anton.« Naslednje nedelje zvečer je imel Anton pri starem Benu dva obiskovalca. Eden je bil Johann Beck. Spremljal ga je njegov prijatelj Singer, klubov zdravnik. »Ali veste, da imate neznansko srečo, mladenič?« je rekel zdravnik, ko so vsi trije sedeli. »Preiskal sem tisti žebelj, ki smo ga našli včeraj popoldne v vašem desnem nogometnem čevlju v Črnem Krogu in iz njega se kar cedi strupa. Ako bi se ga bili dotaknili z nogo in si kožo ob njem opras-nili, bi bili sedaj mrtvi!« »Kaj?« Anton je bil prepaden. »Čisto re6iio govorim. Mislim, da bi bilo vam v prid, da bi policija pre-iskalu to zadevo.« ledajci je Beck posegel v pogovor. »Za. sedaj hočemo pustiti policijo ob strani, doktor,« je rekel. »Jaz preiskujem že več zadev za Antona, in ta Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 19. t. ni. ob pol 3 popoldne z Žal, kapele sv. Janeza na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, Turjak, dne 17. julija 1044. Žalujoče rodbine: HOČEVAR, PINTERIČ, MEDEN i n PRITEKELJ. stvar naj se pridruži ostalim. Ako bi se obrnili na policijo, bi ona utegnila samo skaziti vso stvar.« »No, o tem seveda odločita vidva sama,« je odgovoril zdravnik. »Samo — potem bi mene pozvali na odgovor, ako bi se Antonu kaj nevšečnega pripetilo, preden se sedanja sezija kon-ča; Ne vem pa. ali ne bi Papler, starešina in trener moštva, pri tisti priči kaj storil!« Kmalu nato sta obiskovalca vstala, in Anton je ostal sam s svojimi mislimi. Te niiso bile prijetne. Izvršil se je pred rzen, lokav poskus, da ga hladnokrvno umore. Samo v zadnjem trenutku so ga odkrili; še malo sekund, in želja njegovega neznanega hudobnega sovražnika bi se bila znabiti s polnila. V hudih bolečinah bi bil lahko umrl na igrišču Črnega Kroga... »Kdo je bil ta sovražnik?« Ravno ko je razmišljal b tem zoprnem vprašanju, je nekdo potrkal na vrata. »Naprej!« je zaklical Anton, ki je mislil, da je bila gospa Schmiedova z večerjo. Namesto nje pa se je prikazal imenitni, Stari Ben. »Oprostite, prosim, gosjjod Ilofer,« je pričel čuvaj igrišča, »toda smem biti tako domač, da vas prosim, da bi me poslušali, kar vam morum povedati?« »Gotovo,« ie rekel Anton v zadregi. MALI OGLASI i Služba I dobe j STE N O D A K TI LO. GRAFINJO spre interno. /.glasiti se v Beethovnovi 4-111. desno. (b COSP. POMOČNICO pridno in pošteno, za vsa gospodinjska dela, sprejmemo s t. avg. Uranu io plača dobra. Naslov v upravi »SI.i pod št 621 b. (b POSTREŽNICO ki zna nekoliko Šivati, sprejmem zn dopoldanske ure. Vprašati: Ulica 3. maja 2, 111. nadstr., od 1—3. DEKLE sprejmemo v cvetličarno. Predstavi nuj se od 10 do 12 dop. v cvetličarni »Ferant« . pri tromostovju. (b PREVAJALCA (-KO) perfektnega za nemščino, - po možnosti mlajšo moč, sprejme, nio. Zglasiti se v Beethovnovi ul. 4-111 — desno._(b j Kupimo | MOŠKO OBLEKO dobro ohranjeno . za visoko osebo, ali pa 3.20 m hlapa s podlo, po kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nujno rabiin« ši. 62s5. TRGOVINA »OGLED« Mestni trg J, stalno kupuj« in »prejema tudi v komisijsko prodajo: stanovanjsko in pisarniško opremo — kavče, otomane. Šport, ne in globoke vozičke, zložljive io otroške postelje, kolesa, har. monike, radio aparate. Šivalne in pisalne stro- I'e. preproge rjuhe in apne, porcelan, ter. vise, Štedilnike in vseb vrst uporab, predmete. POZOR! Knpnjcni vreče la vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. CHERENC Alojzij. Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana. (k OTROŠKO KOLO žensko, kupim. Ponud-hc nn upravo »Slov.« pod »Kolo« si. 1)309. |_KnjigaJ VSAKO antikvančno slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kakor tudi stare listine kupuje in oaj. boljSe plačuje Knjigarna lanez (X)l iAN. Ljubljana, Stritarjeva ulica b. | Prodamo | PREKLJK za fižol in paradižnike dobite pri Gospodarski zvezi v Maistrovi ul. 10. 1 BLAGO* za 3 moške obleke in za srajce prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5872. (1 PISALNI STROJ najuovejše vrste, izvrstno ohranjen, poceni prodam. Ogled od 18 do 20. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6288. STAVBNO PARCELO ob vodovodu in elektriki ter skoraj nov tricikelj prodom. —■ Dravi je, Vodnikova c. št. 265. (p | Pofcvedbe | Damska ZAPESTNICA je bila zgubljena ▼ ncdeJjo po Tržaški cesti. Najditelj je na-prošen, da jo odda v upravi »Slov.« proti visoki nagradi. (e DAMSKI ČEVELJ črn, nizek, je. bil iz- Eubljen od Albanske, inhartove, Trsnjuko-ve do Pleteršnikove ulice. Najditelj je na-prošen, da ga odda v upravi »Slovenca«, (e j Pohištvo 1 SPALNICO pleskano, s spodnjimi žimnicami, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6312» | Kolesa § VEč KOLES damskih, moških in pa otroSkili, zelo ugodno naprodaj. Muzejska 9, dvorite. (oo MOŠKO KOLO skoraj novo, prodam. Naslov t upr. »Slov.« pod št. 6302. (oo MOŠKO KOLO »Steyerc, novo, pro-dnm. Naslov v upravi »Slov.« pod Št. 6311. |_Razno j KLAVIRJE strnkovnjaSko poprav. Ija in uglaAuje: Prva kranjska Uritlovalnlca klavirjev. Ljubljana -Privoz 10. tel. 33-ltl. S Radio | 5-cevnl RADIO malo rabljen, ugodno naprodaj. - Povšelova ul. 72-11. (i UPRAVA DRŽAVNIH GLEDALIŠČ V LJUBLJANI in ZDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV V LJUBLJANI javljata, da je umrl gospod režiser Državnega gledališča. Pokojnemu članu, režiserju in igralcu, ki je vse svoje dragocene umetniške sposobnosti dal slovenskemu gledališču, bomo ohranili svetal spomin. Pogreb bo v sredo, 19. t. m. ob 15.30 z Žal, kapelica sv. Andreja. V Ljubljani, 18. julija 1944. ,EL KINO »SLOGA« w" Senzacionalna aodna obravnava o zagonetnem umoru tvori vsebino tega psihološko-globokega in napetega filma, ki je prvovrstna umetnina in doživetje za6« »Ob 9 pride Harald« V glavnih vlogah: Irene v. Mevendorff, An-ncliese Uhlig, Roma Bhan, llans Nielsen, Wcrner tuetterer, Josef Sieber. PREDSTAVE ob Ii in 19. ,EL KINO »M ATICA«"" Odlična umetnika Marianne Hoppe in Willy Birgel r moderni ljuba v ni igri iz umetniškega življenja »Brez tebe ni življenja« V ostalih vlogah: Kita Benkhoff, Paul Dahl- ke. E. F. Fiirhringer. PREDSTAVE ob 16 in 1». nL KINO »UNION« "" Zaradi tehničnih zaprek ne moremo predvajati napovedanega lleinz Riihmanovega filma »SE ENKRAT ŠTUDENT«, zalo predvajamo njegov ie boljši film »Gasmann« v režiji najboljšega in najbolj slovitega nemškega režiserja prof. Carin Froeliehn. Zaradi nagle spremembe nismo mogli filma opremiti s slovenskimi napisi, kar naj nam blagovoli cenj. občinstvo oprostiti. PREDSTAVA danes le ob 171 Večerna predstava zaradi koncerta odpade. Ne prezrite knj'ige dr. Franca Grivca Narodna zavest in boljševizem DOTRPELA JE MOJA LJUBLJENA ŽENA, GOSPA MILICA FASAN POGREB BO V ČETRTEK, DNE 20. JULIJA 1944 OB 5 POPOLDNE Z ZAL, KAPELE SV. NIKOLAJA K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 18. JULIJA 1944. ING« VLADISLAV FASAN Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi naše ljubljene soproge in tete, gospe Možina Me posestnice in gostilničarke se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Rus Mavriciju za skrb in nego za časa bolezni, pevcem za ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 18. julija 1944. Žalujoča družina Mcžina »Te stene tukaj niso tako debele. J kot bi lahko bile,« je nadaljeval Stari Ben, »in posledica tega je, da sem slišal nekoliko, kaj je rekel klubov zdravnik malo prej, ko je bil tukaj. Ampak veste, ne cTa bi poskušal ali hotel poslušati. Ali je res, gospod Ilofer, da so v soboto našli zastrupljen žebelj v enem vaših nogometnih čevljev?« »Čisto res Stari Ben. Toda starešina, gospod Pa|iler ne želi, da se to rcy.nese in tako vas prosim, da obdržite to stvar zase.«> »Hočem, gospod Ilofer, posebno ako vi in »očka« želita, da molčim o tem. To pa tudi sploh ni stvar, da bi ljudje govorili o njej. To je po vsej p r i l i kri prekleta, umazana, podla stvar — in jaz mislim, gospod Ilofer, tla vem, kdo je to storil!« Glas se je staremu možaku tresel, tako je bil razburjen. Sklonil se je naprej in nogometaša s pokvečenim kazalcem potreplja! po kolenu. »Res, gospod,« je nadaljeval. »Jaz mislim, da vem, kdo je dal tisti žebelj v vaš čevelj!« »Vi veste? A potem bi mi morali povedati!« Spričo obljubljenega razodetja je bil Anton skoraj ravno tako razburjen kot njegov obveščevnlec. »Seveda — priseči ne morem,« je rekel Stari Ben, »ampak dovolite mi, dn vnro povem, kar sem videl na last- ne oči, potem pa si lahko ustvarite sodbo. Zadnji petek ponoči sem pil čaj in sem iskal svojo pijio, ko sem se naenkrat spomnil, da sem jo bil pustil v oblačilnici. Tako silno pa me je mikalo, da bi kadil, da sem odšel naravnost ponjo. Kljjiče sem kajpada imel, ker je moja naloga, da zaklepam, kadar vsi odidejo. Ravno sein bil vtaknil ključ v ključavnico zunanjih vrat, ki držijo na hodnik, veste, gospod Ilofer, kar zaslišim neki šum. Podgana je, ki teka malo naokoli, si mislim. Ko pa sem prišel na hodnik, se nekaj zadene vame in me butne, da sem telebuil. Bil je neki človek, ne podgana, ki je bil v oblačilnici in, ako ta človek ni bil Kaiser, naj me. zlodej vzame. Seveda je bilo vse temno, in sein ga videl samo bežno, kakor pravite temu; toda spoznal sem ga po njecovem teku, potem ko sem ga pobral, odšel k vratom in klical za njim, da je bil Kaiser. Pomnite, gospod Ilofer. da tega ne bi rad prisegel pri sodišču, toda človek, ki je v petek ponoči tekel proč, ko sem klical za njim in, ki me je na hodniku zunaj obla-čilnice podrl in tekel z navznoter upognjenimi koleni — edini človek * .Stettinskein' moštvu, ki ima navznoter upognjena kolena, je tisti podlež Kaiser, gospod Ilofer!« »Obdržite to zase. Bom poiskal gospoda Kaiserja.« Fttt »Ljudi ka tiskarna« — Za Ljudsko tiskarnoi Jože Kramar« — Heransgebet, tz^jatolj: Lni. Jož« Sodja — Schriltleite*. urednik j Janka tLalnei. k