Državni zbor. Dunaj, 28. sep. 1903. Vojaški tretjeletniki — oproščeni. Meseca februarja t. 1. je sklenil državni zbor, da sme avstrijska vlada poklicati nekoliko vefi vojaSkih novincev pod orožje kot prejSrja kta. Izrečno se je pa v postavi sklenilo, da se smejo avstrijski vojažki novinci poklicati k vojni še le takrat. kadar bo ogrski državni zbor sklenil enako po&tavo. Novačenje se je v Avstriji vršilo pravočasno; bližal se je prvi oktober, ko bi morali mladeniči zapustiti svoj dom in se podati k vojakom. Vlada pa odrajtanih novincev vendar ni smela poklicati k vojakom, ker Ogrska ni spolnila postavnega pcgoja, namreč: na Ogrskem se do danes enaka vojna postava Se ni sklenila. Vzrok te ogrske zamude je bralcem »SIov. Gosp.« znan: Državni zbor ogrski ni mogel take postave skleniti, ker v to ni privolila takoimenovana odvisna ogrska stranka, katero vodi Košut, sin znanega puntarja Košuta. Ta KoSutova stranka zahteva, da se morajo ogrski vojaki ločiti od avstrijskih in se mora pri Ogrih vpeljati mažarski poveljni jezik. Dozdaj je avstrijska in ogrska vojna skupna zadeva cele države in je v njej vpeljan nemški poveljni jtzk. Če bi se ugodilo zahtevi ogrskih puntarjev, je avstrijska vojna razdeljena v dva dela in moč naše države oslabljena; zraven tega se bi pa nemažarski narodi na Ogrskem: Hrvati, Slovaki, Srbi, Rusini, Rumuni in Nemci še huje pomadžarjevali kot dozdaj. NaS presvitli vladar je bil prisiljen, v tej za naSo državo osodepolni zadevi spregovoriti odločilno besedo. Razglasil je lastnoročno najvisje povelje, v katerem pripoznava vsaki narodnosti njene pravice, ob enem je pa tudi odločno izrekel, da mažarskira prenapetim zahtevam ne more ugoditi. Ker torej vlada ni smela po sklenjeni postavi poklicati letos odrajtanih vojaSkih noviacev, ker pa mora skrbeti, da je naša vojska močna in posebno pri zdaižnjih napetih razmerah v turških deželah vedno pripravljena, je vojno ministrstvo sklenilo, pridržati pod orožjem one vojake, kateri so že služili tri leta in bi smeli 1. oktobra t. 1. oditi na svoj dom. Tu pa je postal po celi Avstrijski velik upor. Nekateri dežeini zbori, ki so bi!i ravno zbrani, so se odločno izrekli proti temu ukazu vojnega ministrstva ter zahtevali, da se mora skltcati državni zbor, ki bo rešil to stvar. Po kratkem obatavljaniu ministrit^a se je to res tudi zgodilo. V sredo, dne 22. sept. se je zbral državni zbor in to preporno zadevo v Štirih dneh roSil. Sklenilo se je najprej, da mora vojno ministrstvo preklicati ukaz zastran tretjeletnikov: nadalje, da se navadao Stevilo vojaskih novincev sme poklicati pod orožie (58000 mož). Kar pa zadeva število onih vojakov, kar j h vlada več zahteva, kakor prejtaja leta, o tem vpraSanju se ima pozneje v državni zbornici raasoditi. Č sto gladko se ta zadeva ni resila. Začetkoma se je dozdevalo, da hočtp Č»hi z obštrukcijo zabraniti vsak sklep. Šledojtč so se vdali in v scbjto, 26. septembra se je stvar reSila ne sicer popolnoma po volji naše vlade; a slednjič se je morala tudi vlada zadovoljiti z zborničnim sklepom. Vlada je namreč zahtevala, da sme precej zd&j poklicati pod orožje navadoo število novin