Državni zbor. Dunaj, 28. sep. 1903. Vojaški tretjeletniki — oproščeni. Meseca februarja t. 1. je sklenil državni zbor, da sme avstrijska vlada poklicati nekoliko vefi vojaSkih novincev pod orožje kot prejSrja kta. Izrečno se je pa v postavi sklenilo, da se smejo avstrijski vojažki novinci poklicati k vojni še le takrat. kadar bo ogrski državni zbor sklenil enako po&tavo. Novačenje se je v Avstriji vršilo pravočasno; bližal se je prvi oktober, ko bi morali mladeniči zapustiti svoj dom in se podati k vojakom. Vlada pa odrajtanih novincev vendar ni smela poklicati k vojakom, ker Ogrska ni spolnila postavnega pcgoja, namreč: na Ogrskem se do danes enaka vojna postava Se ni sklenila. Vzrok te ogrske zamude je bralcem »SIov. Gosp.« znan: Državni zbor ogrski ni mogel take postave skleniti, ker v to ni privolila takoimenovana odvisna ogrska stranka, katero vodi Košut, sin znanega puntarja Košuta. Ta KoSutova stranka zahteva, da se morajo ogrski vojaki ločiti od avstrijskih in se mora pri Ogrih vpeljati mažarski poveljni jezik. Dozdaj je avstrijska in ogrska vojna skupna zadeva cele države in je v njej vpeljan nemški poveljni jtzk. Če bi se ugodilo zahtevi ogrskih puntarjev, je avstrijska vojna razdeljena v dva dela in moč naše države oslabljena; zraven tega se bi pa nemažarski narodi na Ogrskem: Hrvati, Slovaki, Srbi, Rusini, Rumuni in Nemci še huje pomadžarjevali kot dozdaj. NaS presvitli vladar je bil prisiljen, v tej za naSo državo osodepolni zadevi spregovoriti odločilno besedo. Razglasil je lastnoročno najvisje povelje, v katerem pripoznava vsaki narodnosti njene pravice, ob enem je pa tudi odločno izrekel, da mažarskira prenapetim zahtevam ne more ugoditi. Ker torej vlada ni smela po sklenjeni postavi poklicati letos odrajtanih vojaSkih noviacev, ker pa mora skrbeti, da je naša vojska močna in posebno pri zdaižnjih napetih razmerah v turških deželah vedno pripravljena, je vojno ministrstvo sklenilo, pridržati pod orožjem one vojake, kateri so že služili tri leta in bi smeli 1. oktobra t. 1. oditi na svoj dom. Tu pa je postal po celi Avstrijski velik upor. Nekateri dežeini zbori, ki so bi!i ravno zbrani, so se odločno izrekli proti temu ukazu vojnega ministrstva ter zahtevali, da se mora skltcati državni zbor, ki bo rešil to stvar. Po kratkem obatavljaniu ministrit^a se je to res tudi zgodilo. V sredo, dne 22. sept. se je zbral državni zbor in to preporno zadevo v Štirih dneh roSil. Sklenilo se je najprej, da mora vojno ministrstvo preklicati ukaz zastran tretjeletnikov: nadalje, da se navadao Stevilo vojaskih novincev sme poklicati pod orožie (58000 mož). Kar pa zadeva število onih vojakov, kar j h vlada več zahteva, kakor prejtaja leta, o tem vpraSanju se ima pozneje v državni zbornici raasoditi. Č sto gladko se ta zadeva ni resila. Začetkoma se je dozdevalo, da hočtp Č»hi z obštrukcijo zabraniti vsak sklep. Šledojtč so se vdali in v scbjto, 26. septembra se je stvar reSila ne sicer popolnoma po volji naše vlade; a slednjič se je morala tudi vlada zadovoljiti z zborničnim sklepom. Vlada je namreč zahtevala, da sme precej zd&j poklicati pod orožje navadoo število novin<ev; ono število (12000 mož) pa, kar jih je dovolil spomladi državni zbor, pa takrat, kedar slično postavo sklenejo tudi Ogri. Tej zadnii želji vlade se ni ugodilo. Na Ogrskem ne bodo vstopili novinci pod orožje, ampak morajo služiti tretjeletniki dalje. Poškodbe po povodnji. LetoSDje leto so bile nekatere dežele po Avstriji hudo poSkodovane po povodnjah. Koliko hiS je voda razrušila, koliko mostov odnesla, koliko polja opustošila! Pa tudi mnogo ljudi je zgubilo življenje v divjih valovih. Začetkoma meseca septembra so posebno hudo bile prizadete: KoroSka, Tirolska, Solnograjska in del Gornje Šttjerske. Škcda se ceni ca veliko miljonov Vlada je dcvolila v podporo prizadetim 15 miljonov kron. Poslanci so vložili mnogo nujnih predlcgov ne le samo zastran vodnih poškodb, ampak tudi vsled drugih vremenskih uim. Vladi se je naročilo s sklepom poslanske zbornice 28. septembra, naj vso škodo vestno preišče in v soglasji z okrajnimi in cbčinskimi cdbori podporo razdeli. Č9 bi pa dovoljena svota ne zadostovala, sme podeliti Se večje podpore. Zdaj bodo zborovali deželni zbori — potem se skliče, kakor je obljubil ininistrdki predsednik, zopet državai zbor. Predlogi naših poslancev. Poslanec Ž i č k a r in tovarisi so stavili glede bede v občinah Sv. Ema, polit. okraj Celje, potem Drensko rebro in Pilštanj, poLt. okraj Brežice naslednji nujni predlog: Vsled zadnjega zimskega in spomladanskega mraza je trpelo mnogo vinogradnikov v občinah Sv. Eiua, politični okraj Celje, potem v občinah Drensko rebro in PištaDJ, obedve v političnem okrajn Brežice, neizmerno veliko škodo. V občini St. Ema je bilo prizadetib 57 vinogradnikov s skupno škodo 18.880 K. V občini Drensko rebro znaša Skoda 27 vinogradnikov 20.450 kron in v občini Pilštanj je bilo prizadetih 25 vinogradnikov z škodo 7280 kron. Tri četrtinke letnih pridelkov so vničene in veliko trsoTJa je celo pokončanega. Eer so skoraj vsi prizadeti posestniki itak močno zadolženi, potrebujejo nujne in zdatne poopore. Podpisani predlagajo toraj: MVisoka zboroiua skleni: ces. kr. vlada se nujno pozivlje, da nakloni vinogradnikom v občinah St. Ema, Drensko rebro in Pilšt&nj, kateri so bili po zimskem in spomladanskem mrazu hudo poškodovani, zdatno podporo iz državnih sredstev. — Na Dunaju 23. septembra 1903. Ž i 6 k a r in totariši. Poslanec d r. P1 o i in tovariSi so stavili na ministrskega predsednika vprašanje zaradi postopanja politične oblasti pri volitvah okr. zastopa gornjeradgonskega. Poslanec R o b i 6 in tovariSi so predlagali zidanie novega mostu čez Dravo v Mariboru.